O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 39)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Zaradi poročne torte na sodišče - lezbijki zahtevali, da jima kristjanka speče torto

mag. Sebastijan Valentan, 24.5.2018

Človekove pravice

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 20-21/2018Višje sodišče kalifornijskega okraja Kern (ZDA) je februarja letos zavrnilo zahtevo za izdajo sodne prepovedi zavrnitve peke poročnih tort zoper slaščičarko Cathy Miller (toženka), ki lezbičnemu paru ni želela speči poročne torte.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Sklanjanje kratic

dr. Nataša Hribar, 24.5.2018

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20-21/2018Ravno danes me je sodelavka na fakulteti vprašala, kako se uporablja predlog, kadar mu sledi beseda, ki se začenja na črko, ki se z vidika zvenečnosti izgovarja drugače kot piše. Njen primer je bil sicer nemški, a tudi v povsem slovenskih zgledih imamo lahko podobne težave. Katero varianto predloga bi izbrali v njenem primeru?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Vsebina PP št.20-21/2018

Avtor ni naveden, 24.5.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/20183 UVODNIK Mojca Prelesnik Nova evropska uredba - 25. maja 2018 ne bo konec sveta 6-7 PRAVNA ZGODOVINA mag. Urška Klakočar Zupančič Zakonske težave Henrika VIII. Tudorja (3. del) 8-10 DELOVNO PRAVO Ana Strmšnik (Ne)ovirana napotitev delavcev
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Vračilo neupravičeno prejetega denarnega nadomestila, izplačanega zaradi napake države

Luka Vlačić, 24.5.2018

Človekove pravice, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Luka Vlačić, Pravna praksa, 20-21/2018V nedavni zadevi Čakarević proti Hrvaški je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnavalo vprašanje, ali je Hrvaška pritožnici kršila pravico iz 1. člena Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic (EKČP) ker so hrvaška sodišča pritožnici naložila povračilo celotnega zneska neupravičeno prejetega denarnega nadomestila skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, čeprav je bilo neupravičeno izplačilo v celoti mogoče pripisati napakam hrvaškega zavoda za zaposlovanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Pravica do analize DNK v postopku ugotavljanja očetovstva

Harb Ana, Samardžić Marko, 24.5.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Človekove pravice

Ana Harb, Marko Samardžić, Pravna praksa, 20-21/2018V prispevku obravnavava položaj moškega, ki meni, da je oče določenega mladoletnega otroka. Ker v to ni prepričan, bi rad očetovstvo ugotovil z analizo svoje in otrokove DNK. Vprašanje, ki si ga zastavljava, je, ali in kako lahko to doseže, če se otrokova mati z izvedbo takšne analize ne strinja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Slogovne posebnosti pravnih besedil

dr. Marjeta Humar, 24.5.2018

Ostalo

dr. Marjeta Humar, Pravna praksa, 20-21/2018Po Jožetu Toporišiču sodijo pravna besedila širše med funkcijskozvrstne besedilne vrste, ožje pa med strokovna besedila. Izrazje pravnih besedil sestavljajo pravni termini, ki so nosilci sporočila, in splošni izrazi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Krožno gospodarstvo: premik od individualnih interesov h kolektivnim

Petra Weingerl, 24.5.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Petra Weingerl, Pravna praksa, 20-21/2018Pred nekaj tedni je Vlada javno predstavila Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije. Slovenija je prehod v krožno gospodarstvo umestila med nacionalne strateške prioritete, pri tem pa si želi postati celo "voditeljica prehoda v krožno gospodarstvo" v Srednji in Vzhodni Evropi. Kot je zapisano tudi v kažipotu, je krožno gospodarstvo "kot eden najbolj razvitih konceptov odziv na pritisk rastočega gospodarstva in potrošnje na omejene vire in nosilno sposobnost okolja. Prehod v krožno gospodarstvo se zato usmerja v ponovno uporabo, popravila in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov". Kažipot je razvil model "krožnega trikotnika", ki poudarja pomen sistemskega prehoda iz linearnega v krožni ekonomski model, v okviru katerega velja močna soodvisnost med tremi elementi - krožnim gospodarstvom (modeli poslovanja), krožno spremembo (vladne politike) in krožno kulturo (državljani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Obseg vezanosti v pravdi na obsodilno kazensko sodbo v povezavi s posebno hudo telesno poškodbo s smrtnim izidom

Tadej Škrube, 24.5.2018

Civilni sodni postopki

Tadej Škrube, Pravna praksa, 20-21/2018Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 14. členu določa, da kadar tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 24.5.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2018 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Gradbeni zakon (GZ) (Ur. l. RS, št. 61/17) - velja od 17. novembra 2017, uporabljati se začne 1. junija. 2. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) (Ur. l. RS, št. 61/17) - velja od 17. novembra 2017, uporabljati se z
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Pogodba o opremljanju po novem Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-2)

Žiga Rejc, 24.5.2018

Obligacije

Žiga Rejc, Pravna praksa, 20-21/2018Določbe Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), ki je do sedaj urejal sklepanje pogodb o opremljanju, se bodo uporabljale še do 31. maja 2018. S 1. junijem 2018 pa jih bodo (tudi) v tem delu nadomestile nove določbe Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), ki glede na dosedanjo ureditev pogodbe o opremljanju prinaša nekatere bistvene spremembe. Tako kot to izhaja iz 71. v zvezi s 77. členom ZPNačrt, tudi ZUreP-2 v 148. v zvezi s 156. členom izhodiščno popolnoma enako določa, da gradnjo komunalne opreme, kot jo po novem definira prvi odstavek 148. člena ZUreP-2 (za namen tega prispevka posplošeno komunalna oprema), po zakonu zagotavlja občina, ki je posledično upravičena do delne odmene za stroške gradnje v obliki plačila komunalnega prispevka s strani zavezanca, kot ga definira 220. člen ZUreP-2 (v nadaljevanju za namen tega prispevka posplošeno investitor).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Policisti in obdelava osebnih podatkov

Matej Vošner, 24.5.2018

Sodišča

Matej Vošner, Pravna praksa, 20-21/2018Policist si je ob pregledu motornega vozila voznikove osebne podatke izpisal v svojo beležko, nato pa naj bi jih zavedel v poročilo o opravljenem delu, ki ga odloži v zbirko delovnih nalog policistov, ki pa naj bi bila vidna vsem zaposlenim na policijski postaji - tako policistom kot oskrbnikom in čistilkam. Ali je ravnanje policista v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Novi ustavnopravni dogmatizem?

dr. Aleš Novak, 24.5.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Ustavno sodišče

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 20-21/2018V svoji čudoviti knjigi Grobnica za Borisa Davidoviča Danilo Kiš opiše prizor, ko v izbo spreobrnjenega Juda, begunca iz Nemčije, vdre množica Touloužanov in prične trgati in teptati učenjakove knjige, on pa jim, odsoten, kot so vedno ljudje njegove vrste, reče, "naj jih ne trgajo, ker ni nevarna množica knjig, nevarna je ena sama".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Nova evropska uredba - 25. maja 2018 ne bo konec sveta

Mojca Prelesnik, 24.5.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 20-21/2018Splošna uredba o varstvu podatkov je tu in zadnje tedne se zdi, kot da se z njo na novo rojeva varstvo osebnih podatkov, predvsem tudi kot nova tržna niša. Nedvomno gre za prelomnico, vendar ne gre pozabiti, da varstvo osebnih podatkov v Sloveniji poznamo že več kot 25 let. Zato razlogov za paniko ni. Kdor je zadnjih 10 let dosledno izvajal Zakon o varstvu osebnih podatkov, se je tudi novi uredbi v veliki meri že prilagodil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Leta 2017 rešenih 892.000 zadev

Urša Ravnikar Šurk, 24.5.2018

Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 20-21/2018V letnem poročilu o učinkovitosti in uspešnosti sodišč je bil poudarjen velik napredek pri reševanju sodnih primerov, predstavljeni pa so bili tudi predlogi za boljše sodstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Razumevanje in vrednotenje trajnega sodniškega mandata

Patricij Maček, 24.5.2018

Sodišča

Patricij Maček, Pravna praksa, 20-21/2018Namen prispevka je čim bolje prikazati idealna dela splošne in zlasti profesionalne pravne kulture na primeru trajnega sodniškega mandata. Glede primernosti slednjega pravna stroka ni enotna, saj ga nekateri vrednotijo kot potuho, drugi pa kot pravno vrednoto. Ne glede na tovrstne različne poglede namen trajne sodniške funkcije, to je neodvisnost sodnikov, ni sporen. Pravna kultura o trajnem sodniškem mandatu je izjemno pomembna, saj so od razumevanja in vrednotenja trenutne pravne ureditve trajnega sodniškega mandata ter predlogov njenih sprememb odvisne morebitne ustavne in zakonske spremembe ureditve trajne sodniške službe, kar lahko vpliva tudi na neodvisnost sodstva, ki pa je eno ključnih ustavnih načel in temeljna človekova pravica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Zakonske težave Henrika VIII. Tudorja (3. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 24.5.2018

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 20-21/2018Angleški kralj Henrik VIII. Tudor (1491-1547, vladal od 1509 do 1547) se je samo enajst dni po tem, ko je bila njegova druga žena Ana Boleyn (rojena med 1501 in 1507-1536, vladala od 1533 do 1536) obglavljena, poročil z angleško plemkinjo Jane Seymour (1508-1537, vladala od 30. maja 1536 do 24. oktobra 1537). Tretja žena mu je končno rodila težko pričakovanega moškega naslednika dinastije Tudor - sina Edvarda (1537-1553, vladal od 1547 do 1553) - za kar je plačala z življenjem, ko je zaradi vnetja umrla nekaj dni po porodu. Henrika je njena smrt globoko prizadela, njegovi svetovalci pa so že začeli iskati ženo številka štiri. Našli so jo v nemški vojvodi Kleve. Ana Klevska (1515-1557, vladala od 6. januarja 1540 do 9. julija 1540) je bila s Henrikom poročena le nekaj mesecev, vendar je imela kot njegova žena zagotovo največjo srečo, saj jo je odnesla brez praske in je odšla občutno bogatejša, kot je prišla.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Pametna pogodba je iluzija

Petra Hren, 24.5.2018

Civilni sodni postopki

Petra Hren, Pravna praksa, 20-21/2018Današnji čas zahteva digitalno pismenost posameznika, postopku informatizacije pa se postopoma, a obotavljajoče prilagaja tudi pravo. Pametne pogodbe in uporaba tehnologije blockchain se širijo na vse več različnih področij, kot so bančništvo, zavarovalništvo in sodstvo. S tem pa se odpirajo nova vprašanja, na katera bo treba odgovoriti. Kdo bo odgovoren v primeru napak v pametni pogodbi ali napak pri programiranju? Je to programer, pravnik ali oba? Ali pa je to tveganje strank? Kako zaradi anonimizacije preveriti identiteto druge stranke in njeno poslovno sposobnost? Kako izpolnjevati obličnostne zahteve? Vse to je bilo predmet okrogle mize, ki se je odvijala v okviru XVI. Dnevov civilnega in gospodarskega prava, ki jih je 19. in 20. aprila 2018 organiziral Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Tehnologija blockchain, ki temelji na veriženju podatkovnih blokov, omogoča transparentnost pri poslovanju, vendar pa ima tudi številne pasti in za njeno uporabo v pravu bi bilo treba natančno urediti in prilagoditi problemske sklope, ki se pri tem pojavljajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Evropa

Patricij Maček, 24.5.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 20-21/2018 Torek, 15. 5. Europa Nostra. Evropska komisija (EK) in vodilna mreža za evropsko dediščino Europa Nostra sta razglasili dobitnike nagrade Evropske unije (EU) za kulturno dediščino 2018. Med 29 nagrajenimi projekti iz 17 držav je tudi Plečnikova hiša v Ljubljani, ki je
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Odziv avtorja na odmev ministrstva

Zoran Skubic, 24.5.2018

Ostalo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 20-21/2018"V PP št. 18 ste v zvezi z mojim člankom "Kdaj je arbitražna klavzula v sporazumih BIT a priori v nasprotju s pravom EU", ki je bil objavljen v PP št. 12-13/2018 opozorili na "vsaj dve napačni informaciji", in sicer v sklepu tega članka. Zahvaljujem se za možnost, da podam dodatna pojasnila. Ob konč
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

(Ne)ovirana napotitev delavcev v Avstrijo

Ana Strmšnik, 24.5.2018

Delovna razmerja

Ana Strmšnik, Pravna praksa, 20-21/2018Prispevek obravnava določene vidike ureditve instituta napotenih delavcev v avstrijski pravni ureditvi v primerjavi z ureditvijo, ki izhaja iz prava EU, z namenom osvetlitve vprašanj, ki se pri tem postavljajo. Številna slovenska podjetja, ki svoje storitve začasno opravljajo z napotitvijo delavcev v Avstrijo, namreč menijo, da Avstrija z zapletenimi postopki in birokratskimi ovirami odvrača in preprečuje opravljanje storitev tujim ponudnikom na njenem ozemlju. Kot potencialne ovire prostega pretoka storitev se poudarjajo številni nadzorni ukrepi in upravne zahteve, ki jih morajo tuji ponudniki spoštovati pred in med napotitvijo delavcev na avstrijsko ozemlje. Več vprašanj v zvezi s skladnostjo s pravom EU izhaja tudi iz ureditve kazenskih sankcij. Glede na usmeritve, ki izhajajo iz zakonodaje EU, se namreč zdi, da številni ukrepi niso sorazmerni s ciljem, ki ga zasledujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Kolektivne tožbe na področju ICO-projektov: učinkovito sredstvo za odvračanje od kršitev ali nepotrebna grožnja?

Nejc Urankar, 24.5.2018

Civilni sodni postopki

Nejc Urankar, Pravna praksa, 20-21/2018Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT) v naš pravni prostor prinaša dolgo pričakovano ureditev kolektivnega uveljavljanja zahtevkov v primerih množičnih oškodovanj. S tem smo dobili institut, soroden razrednim tožbam, kot jih poznajo v ZDA in ki na področju kriptovalut že veljajo za resno grožnjo kršiteljem. Čeprav se tak način odvračanja od kršitev zdi precej učinkovit, pa bi v nedorečenem regulatornem okolju lahko privedel do številnih neželenih posledic in dodatne pravne nepredvidljivosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Usklajevanje plač

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 24.5.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 20-21/2018V podjetniški kolektivni pogodbi je določeno, da je izhodiščna plača za I. tarifni razred 702,03 evra (upoštevajoč vsa povišanja do 1. januarja 2017) in da se usklajuje v skladu z rastjo izhodiščne plače po kolektivni pogodbi dejavnosti. Delodajalca zavezuje Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti. Zneski najnižjih osnovnih plač se periodično usklajujejo, nazadnje s tarifno prilogo, ki velja od 1. januarja 2018, s katero so se najnižje osnovne plače zvišale za 1,7 odstotka tako, da najnižja osnovna plača za I. tarifni razred znaša 485,20 evra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Pravica do prenosa po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov - kaj, kako, čemu?

Helena Uršič, 24.5.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Helena Uršič, Pravna praksa, 20-21/2018Področje pravnega varstva osebnih podatkov v zadnjem času doživlja preporod. S 25. majem se bo začela uporabljati nova uredba Evropske unije (EU), ki prinaša nekaj korenitih sprememb dosedanjega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Svoboda izražanja v postfaktični družbi

dr. Andraž Teršek, 24.5.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 20-21/2018Urednikovo povabilo k branju nove knjige (Teršek, A. (ur.): Svoboda izražanja, mediji in demokracija v postfaktični družbi. Filozofske, teoretične in praktične refleksije. GV založba, Ljubljana 2018; več avtorjev).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

smsPASS

Patricij Maček, 24.5.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 20-21/2018"Gremo še dlje: kar je pametno, mora biti povezano, odprto, podatke si morajo storitve in države deliti, zato jih ne zapirajmo, ampak nadzirajmo, kaj se s podatki dogaja, tako bomo vsi imeli veliko koristi. Velika prednost digitalne tehnologije, denimo umetne inteligence, je v predvidevanju in preprečevanju negativnih posledic, s tem pa lahko sredstva namensko usmerimo v razvoj novih storitev in proizvodov, ki povečujejo kakovost življenja državljanov in odpirajo poslovne priložnosti podjetjem," je minister za javno upravo Boris Koprivnikar povedal aprila na konferenci o oblikovanju digitalne prihodnosti v Evropski uniji, ki sta jo organizirala Evropski parlament in Evropska komisija.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 20-21

Leto objave

< Vsi
2018(39)
> Maj(39)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČDĐEFGH IJK LM N OP QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov