O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 47)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Inštitut za zavarovalništvo v Mariboru

Irena Vovk, 21.5.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 20-21/2015V zadnjih dveh desetletjih je v zavarovalništvu prišlo do bistvenih sprememb, ki zahtevajo poglobljeno pravno, ekonomsko in organizacijsko znanje pri opravljanju zavarovalnih storitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Izvršba in izpodbijanje dolžnikovih razpolaganj v stečaju po pravu EU

Zoran Skubic, 21.5.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 20-21/2015Izpodbijanje dolžnikovih razpolaganj tik pred uvedbo postopkov zaradi insolventnosti ima tudi v Sloveniji precej dolgo brado. Gre za klasičen konflikt med svobodno gospodarsko pobudo in lastninskimi upravičenji dolžnika na eni strani in temeljnim obligacijskim postulatom pacta sunt servanda na drugi. Seveda pa se taki temeljni konflikti prava na notranjem trgu EU kaj kmalu preselijo tudi na nadnacionalno raven. V svoji nedavni odločitvi se je tako Sodišče (EU) znašlo pred dilemo pravilnega razumevanja določb 13. člena Uredbe 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti. Ta določa, da se pravila v zvezi z ničnostjo, izpodbojnostjo ali neizvršljivostjo dolžnikovih pravnih dejanj, ki so upnikom v škodo, izjemoma ne uporabljajo, če oseba, ki je imela od takih dejanj korist, dokaže, da je za tako ravnanje dolžnika odločilno pravo države članice, ki ni država, v kateri so bili uvedeni ti postopki, in če to pravo ne dopušča nobenih sredstev za izpodbijanje teh dejanj. Povedano določneje: katero pravo naj v luči 13. člena Uredbe upošteva stečajni upravitelj, če je bilo izplačilo sredstev, ki so bila zarubljena pred uvedbo stečajnega postopka, izvedeno šele po uvedbi tega postopka?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Božično drevesce kot prispodoba slovenskega prekrškovnega prava

Nika Skvarča, 21.5.2015

Prekrški

Nika Skvarča, Pravna praksa, 20-21/2015Letos mineva deseta obletnica velike reforme Zakona o prekrških (ZP-1). V čast temu jubileju na Ministrstvu za pravosodje pripravljajo tudi deseto novelo tega po(ne)srečenega zakona (ZP-1J). Pravzaprav jih je ta čast doletela zaradi vnovične ugotovitve Ustavnega sodišča, da je zakon v neskladju z Ustavo RS. Vendar, kot je bilo slišati na 10. dnevih prekrškovnega prava v Kranjski Gori med 14. in 15. majem, je problem prekrškovnega prava še veliko širši. Do prekrškovne ureditve se namreč vedemo kot do božičnega drevesca, na katerega nenehno natikamo okraske v obliki a, b in c indikatorjev. S tem pa je kaotičnost "drevesca" zagotovljena. A vendarle nas lahko znotraj tega kičastega nereda bodri Nietzschejeva receptura o spreminjanju kaosa v red: z golo pomočjo volje in moči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

ZPre-1G - poskus zagotovitve belih vitezov za slovenske ciljne družbe?

dr. Nataša Samec, 21.5.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Nataša Samec, Pravna praksa, 20-21/2015V Sloveniji menedžerski prevzemi, ki so bili financirani s tehniko finančnih vzvodov (t. i. leveraged oz. management buyout), še niso pozabljeni in verjetno še precej časa ne bodo, ker nastalih posledic ni mogoče preprosto popraviti in so prisotne še zdaj. Tudi na sodiščih se še ra
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Kako odmeriti letni dopust delavki, ki dela s krajšim delovnim časom

mag. Nataša Belopavlovič, 21.5.2015

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 20-21/2015Smo javni zavod in nas zavezuje Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Delavka je začela januarja delati krajši delovni čas po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), in sicer tako, da dela po 20 ur na teden. Delovni čas ima razporejen na tri dni v tednu, in sicer v ponedeljek, sredo in petek. Kako se v tem primeru določi število dni letnega dopusta? Če bi delala polni delovni čas, bi ji pripadalo 27 dni za leto 2015. Ali ji zdaj pripada le delež glede na število delovnih dni ali pa je kako drugače, ker koristi pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva po ZSDP?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Je varstvo konkurence ujeto med upravni in prekrškovni postopek?

Klemen Valter, 21.5.2015

Varstvo konkurence, cene

Klemen Valter, Pravna praksa, 20-21/2015Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK) mora zoper (domnevne) kršitelje v skladu z Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1) v isti zadevi voditi in odločiti posebej v upravnem in posebej v prekrškovnem postopku, v katerih ugotavlja isto dejansko stanje in isto kršitev materialnega prava, tj. ZPOmK-1 oziroma Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ob tem pa zaključki v teh dveh postopkih (lahko) pridejo v medsebojno kolizijo, ki na sistemski ravni odpira vprašanja pravne varnosti in navsezadnje s tem tudi vprašanja učinkovitega varstva konkurence in njenih posledic tako za kršitelje kot tudi oškodovance. Ali taka ureditev kliče po drugačni pozitivnopravni ureditvi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Nepravilnosti v postopku obravnave prekrška

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015Pobudniku je policijska postaja zaradi prekrška po četrtem odstavku 46. člena (presežene najvišje dovoljene hitrosti) Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) izdala plačilni nalog. Menil je, da za prekršek ne more biti odgovorna oseba, saj v času storitve ni bil več odgovorna oseba gospodarske družbe, kar je bilo razvidno tudi iz podatkov AJPES. Lastnica vozila, s katerim je bil storjen prekršek, je bila gospodarska družba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Osebne izkaznice niso zajete med potovalne dokumente iz Uredbe št. 2252/2004

Katarina Vatovec, 21.5.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 20-21/2015Luksemburško Sodišče si je v nedavno izrečeni sodbi v združenih zadevah Willems in drugi po mnenju nekaterih strokovnjakov precej olajšalo delo, ko je zgolj potrdilo, da osebne izkaznice, ki jih svojim državljanom izdajajo države članice, ne spadajo na področje uporabe Uredbe št. 2252/2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih. To pomeni, da mu ni bilo treba odgovoriti na druga sporna vprašanja, zlasti tisto, ali konkretna uporaba in shranjevanje biometričnih podatkov, ki ne spadata med namene in na področje uporabe Uredbe skladna z Direktivo 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter z zahtevami Listine EU o temeljnih pravicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Za pomoto se je treba (vsaj) opravičiti

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015Na Varuha se je obrnila pobudnica, ki je pomotoma prejela vabilo sodišča na zaslišanje. Ker z obravnavano kazensko zadevo ni bila povezana, je poklicala na sodišče in referentki pojasnila, da ne gre za pravo osebo, uslužbenka pa ji je zagotovila, da bo o tem sestavila uradni zaznamek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Dostopnost urada za delo za invalide

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015Pobudnica, ki je pogovor na uradu za delo opravila na javnem, odprtem in prepišnem hodniku, se je pritožila zaradi diskriminacije na podlagi invalidnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Hramba vlog neizbranih kandidatov za delovno mesto

Miha Šercer, 21.5.2015

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 20-21/2015Ali lahko vloge za zaposlitev neizbranih kandidatov ohranimo tudi za naslednje razpise prostih delovnih mest?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Sodstvo v letu 2014

Irena Vovk, 21.5.2015

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 20-21/2015Slovensko sodstvo že več let obvladuje pripad zadev, število nerešenih zadev se zmanjšuje in pri večini pravnih področij dosega standarde sojenja v razumnem roku. Leta 2014 so vsa sodišča prejela v reševanje nekaj več kot 1.030.000 zadev, rešila so jih več kot 1.067.000, nerešenih pa je zadnji dan preteklega leta ostalo nekaj več kot 290.000 zadev, izhaja iz Letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč 2014, ki so ga pripravili na Vrhovnem sodišču in 15. maja predstavili javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Dohodek iz delovnega razmerja - pogosta vprašanja in odgovori (2. del)

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015Pojasnilo FURS, 1. izdaja, april 2015 1. Odpravnina po 83. členu Zakona o javnih uslužbencih Odpravnina, določena v 83. členu Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) se davčno obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja po 5. točki
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Vsebina PP št.20-21/2015

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/20153 UVODNIK dr. Nataša Samec ZPre-1G - poskus zagotovitve belih vitezov za slovenske ciljne družbe? 6 KONKURENČNO PRAVO Klemen Valter Je varstvo konkurence ujeto med upravni in prekrškovni postopek? 8 GOSPODARSKO PRAVO Dino Zadnikar Prokuris
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Predlog Zakona o agrarnih skupnostih (2.)

Andrej Hafner, 21.5.2015

Dedovanje

Andrej Hafner, Pravna praksa, 20-21/2015V prvem prispevku o predlogu Zakona o agrarnih skupnostih (ZAS) sem poskušal pojasniti razloge za posebno urejanje upravljanja in razpolaganja s tako lastnino, zlasti z vidika skladnost predlagane ureditve z Ustavo. Tokrat predstavljam posebno ureditev dedovanja in prenehanja agrarne skupnosti, ki odstopa od splošnih pravil, veljavnih na teh področjih. Posebnosti pri dedovanju izvirajo že iz zgodovine agrarnih skupnosti, saj je bil v večini primerov lastniški delež člana v agrarni skupnosti pripisan točno določeni "hiši" (hišni številki) in je imel vsakokratni lastnik "hiše" pravico do sodelovanja in odločanja v agrarni skupnosti. Lastniški delež člana agrarne skupnosti se ni mogel dedovati ločeno od "hiše", ker so zemljišča agrarne skupnosti pomenila dopolnilno dejavnost za kmetijo in tako dodaten vir za preživetje kmetije (na primer poletna paša na gorskih pašnikih).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Prokurist upokojenec

Dino Zadnikar, 21.5.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Dino Zadnikar, Pravna praksa, 20-21/2015Članek obravnava aktualno problematiko statusa upokojencev, ki bi si želeli še naprej opravljati delo prokurista ali direktorja, hkrati pa prejemati plačilo in obdržati pravico do pokojnine. Okoliščine in motivi upokojencev za opravljaje funkcije, ki izhajajo iz vsakdanjega poslovanja, so različni. Predvsem je pomembno, da poslovodna oseba, ki je hkrati družbenik, v času upokojitve ne more ostati zakoniti zastopnik, lahko pa ji je podeljena prokura. V vsakem primeru velja, da aktualna zakonodaja upokojencem omogoča hkratno prejemanje pokojnine in opravljanje funkcije prokure.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Od 12. do 18. maja

Irena Vovk, 21.5.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 20-21/2015 Torek, 12. 5. Zadeva Škrlec. "V zvezi z zaključnimi ugotovitvami Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in zahtevo ministra za pravosodje Državnotožilskemu svetu, da pripravi poročilo o zatrjevanih kršitvah pri imenovanju generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožils
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Pravni položaj istospolnih partnerstev in starševstva v Sloveniji

Irena Vovk, 21.5.2015

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 20-21/2015Potem ko je bila leta 1976 homoseksualnost dekriminalizirana, so bile prve pobude za odpravo diskriminacije istospolnih partnerstev in družin dane že konec osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja. Letos tako odtlej mineva 30 let in analiza ureditve pravnega položaja istospolnih partnerjev in partnerk ter starševstva v istospolnih družinah v slovenski zakonodaji je prvi sistematičen in celovit pregled slovenske zakonodaje z vidika (ne)enake zakonske obravnave omenjenih oseb. Pri raziskavi so sodelovali dr. Barbara Rajgelj, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Mojca Zadravec, Nada Perčič in Iztok Štefanec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Pomilostitveni postopek - hitri postopek?

mag. Nataša Brenk, 21.5.2015

Kazenski postopek

mag. Nataša Brenk, Pravna praksa, 20-21/2015Pomilostitev je akt milosti, o katerem v našem pravnem redu odloča predsednik republike. To pristojnost mu v 107. členu daje Ustava RS. Postopek je urejen v Zakonu o pomilostitvi (ZPom), podrobneje pa delo sodišča v tem postopku določa tudi Navodilo o delu sodišč v zvezi s pomilostitvenim postopkom. Ureditev postopka v ZPom in omenjenem navodilu v praksi povzroča nekaj težav. Temeljno načelo pomilostitvenega postopka naj bi bilo namreč načelo hitrega obravnavanja. To načelo je v pomilostitvenih postopkih žal vse prevečkrat kršeno, saj zakonska in podzakonska ureditev, kakršni trenutno imamo, praktično onemogočata, da bi ga v praksi spoštovali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Prinesen ali prinešen?

dr. Nataša Hribar, 21.5.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20-21/2015V nekem časopisu sem pred kratkim mimogrede ošvrknila naslov Sobotni kapučin, prinešen v posteljo. Najprej me je seveda zmotil samostalnik kapučin. V slovenščino smo to besedo prevzeli v obliki za moški spol, vendar neenotno: s končnico -o (kapučino) in tudi brez glasovne končnice, torej s končnico -? (kapučin). V Slovarju slovenskega knjižnega jezika bomo ta samostalnik našli še ne povsem poslovenjen, in sicer v obliki kapucin - torej brez glasovne končnice. A dosti mlajši Slovar Slovenskega pravopisa je to poimenovanje normiral v povsem poslovenjeni obliki (zapis glasu Šč] s č, in ne s c) ter s končnico -o, s čimer ga je uvrstil v skupino prevzetih samostalnikov moškega spola na -o, v katero med drugimi spadajo še avto, evro, studio, radio ter lastna imena kot Milano, Maroko, Tokio ... Splošna raba je seveda medtem ubirala svojo pot. Z besedilnim korpusom Gigafida si v tem primeru žal lahko pomagamo le toliko, da oba samostalnika iščemo zgolj v imenovalniški obliki, saj se od rodilnika naprej sklanjata povsem enako. A vendarle: imenovalniška oblika kapučin ima v korpusu 71 zadetkov, kapučino pa 876.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Teorija legitimnosti in sodobno ustavništvo

dr. Ciril Ribičič, 21.5.2015

Kultura in umetnost

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 20-21/2015Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem (Univerzitetna založba Anales) je lani izdala knjigo dr. Andraža Terška Teorija legitimnosti in sodobno ustavništvo (531 strani), njegovo prenovljeno doktorsko disertacijo, ki jo je pred sedmimi leti uspešno zagovarjal na PF Univerze v Ljubljani. Takrat je močno vznemiril privržence Kelsnove teorije o ustavnem sodišču kot negativnem zakonodajalcu, ko je na primer na strani 548 zagovarjal ustavnosodno pravotvorje z besedami: "Prvotno kakovostno razlikovanje med zakonodajalcem in ustavnim sodiščem je znatno omiljeno in redefinirano, kar se zgodi s transformacijo ali prehodom klasične liberalne paradigme in klasičnega načela stroge delitve oblasti v model socialne države in v načelo delitve oblasti, ki upošteva negativni in pozitivni značaj pravic, afirmativnost in vzdržnost, pristojnosti in obveznosti zakonodajalca in vlade. Ustavno sodišče in zakonodajalec tudi tekmujeta v ustvarjanju prava in v njegovi aplikaciji. A tega ne počneta izklučevalno, temveč soustvarjalno, na istih demeljih, s podobnimi orodji in (vsaj teoretično) z istim ciljem: aplikacijo ustavnih norm v aktivno družbeno dejanskost. Zakonodajalec prevzema vodilno vlogo v tem procesu, na drugi strani pa ima ustavno sodišče avtoritativno prednost ali prioriteto. Ustavno sodišče morda nima prve besede, ima pa zadnjo."
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Evropa

Irena Vovk, 21.5.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 20-21/2015 Torek, 12. 5. Prostotrgovinski sporazum. EU in Mehiko povezuje sporazum, ki je v preteklih 15 letih močno povečal trgovino in naložbe ter ustvaril gospodarsko rast in delovna mesta pri obeh strateških partnericah. Nov dogovor med EU in Mehiko se mora odzvati na spremembe za
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Zakaj je dobro biti "Norvežan"?

dr. Jože Mencinger, 21.5.2015

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 20-21/2015Norveško in Slovenijo uvrščajo med mala evropska gospodarstva, a razlike med njima so velike; Slovenije ima dva, Norveška pet milijonov prebivalcev, norveški BDP je približno enajstkrat večji od slovenskega, slovenska življenjska raven pa je, če upoštevamo kupno moč, približno 47 odstotkov norveške. Javni prihodki na Norveškem dosegajo 54 odstotkov BDP, javni izdatki 46, v Sloveniji so prvi 45, drugi pa 49 odstotkov. Slovenija se z "varčevanjem" in izvozom izvija iz krize. Norveška teh problemov nima.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Gozd, drevesa, piksli, misli in besede

Tomaž Pavčnik, 21.5.2015

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 20-21/2015Rek, da kdo zaradi dreves ne vidi celotnega gozda, je večkrat uporabljen tudi za sodstvo. To navezavo večkrat priznava tudi sodstvo samo. Njegovo nadaljnjo razsežnost lahko razstremo, če ga dodatno zaostrimo še v drugo smer. Mar ni tako, da a priori ne vidimo ne gozda ne dreves, marveč le barvno gmoto točk pred seboj. Na dlani je, da gre pri zornem kotu gledanja vselej za interpretacijo. Te interpretacije novorojenec ni zmožen. Njegov pogled je pristno kaotičen in šele s časom se pod vplivom lastnega intelekta in civilizacijskih predpostavk priuči take ali drugačne interpretacije. Pri tem nekdo bolj in drugi manj živi v utvari, da njegov pogled ni plod interpretacije, marveč da sprejema stvarnost kot tako. A vendar stvarnost ni nič drugega kot kaos, ki mu po zdaj takih zdaj drugačnih merilih dajemo različne splošno sprejete oblike. Dovolj je, če si ogledujemo slike zvezdnih meglic v vseh mogočih barvnih tonih, ki so med seboj oddaljene na milijarde svetlobnih let, pa lahko spoznamo, kako daleč stran sta naš pogled in naša interpretacija videnega od resničnega, stvarnega objekta opazovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Razpisi

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015 Ur. l. RS, št. 32/15 1. Direktor - Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice; rok je 25. maj. 2. Direktor javnega zavoda Narodna galerija - Ministrstvo za kulturo; rok je 28. maj. 3. Direktor javnega zavoda Slovenska kinoteka - Ministrstvo za kultur
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 20-21

Leto objave

< Vsi
2015(47)
> Maj(47)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČDĐEF GH IJK LM NO P QR S Š TUV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov