O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 47)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Spremembe delovne zakonodaje na Madžarskem

Primož Rataj, 21.5.2015

Delovna razmerja

Primož Rataj, Pravna praksa, 20-21/2015Člani Društva za delovno pravo in socialno varnost so se 22. aprila 2015 na PF Univerze v Ljubljani udeležili strokovne razprave o konec decembra 2011 sprejetem madžarskem zakonu o delovnih razmerjih (ZDR). Novi zakon naj bi, vsaj glede obsega novosti, pomenil izrazito spremembo prej veljavnega zakona iz leta 1992. Svoje strokovne poglede na nekatere rešitve v novem zakonu je kot uvod v razpravo podala gostujoča profesorica dr. Krisztina Ruzs Molnar s pravne fakultete v Szegedu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015 21. maj 1349 - Dušanov zakonik Na srbskem državnem zboru v Skopju so razglasili prvi del Dušanovega zakonika, najpomembnejšega zakonika srednjeveške fevdalne Srbije. Uvodni del je namenjen cerkvi in duhovščini, v nadaljevanju pa govori o lastninskih pravicah p
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Izvršba in izpodbijanje dolžnikovih razpolaganj v stečaju po pravu EU

Zoran Skubic, 21.5.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 20-21/2015Izpodbijanje dolžnikovih razpolaganj tik pred uvedbo postopkov zaradi insolventnosti ima tudi v Sloveniji precej dolgo brado. Gre za klasičen konflikt med svobodno gospodarsko pobudo in lastninskimi upravičenji dolžnika na eni strani in temeljnim obligacijskim postulatom pacta sunt servanda na drugi. Seveda pa se taki temeljni konflikti prava na notranjem trgu EU kaj kmalu preselijo tudi na nadnacionalno raven. V svoji nedavni odločitvi se je tako Sodišče (EU) znašlo pred dilemo pravilnega razumevanja določb 13. člena Uredbe 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti. Ta določa, da se pravila v zvezi z ničnostjo, izpodbojnostjo ali neizvršljivostjo dolžnikovih pravnih dejanj, ki so upnikom v škodo, izjemoma ne uporabljajo, če oseba, ki je imela od takih dejanj korist, dokaže, da je za tako ravnanje dolžnika odločilno pravo države članice, ki ni država, v kateri so bili uvedeni ti postopki, in če to pravo ne dopušča nobenih sredstev za izpodbijanje teh dejanj. Povedano določneje: katero pravo naj v luči 13. člena Uredbe upošteva stečajni upravitelj, če je bilo izplačilo sredstev, ki so bila zarubljena pred uvedbo stečajnega postopka, izvedeno šele po uvedbi tega postopka?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Prinesen ali prinešen?

dr. Nataša Hribar, 21.5.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20-21/2015V nekem časopisu sem pred kratkim mimogrede ošvrknila naslov Sobotni kapučin, prinešen v posteljo. Najprej me je seveda zmotil samostalnik kapučin. V slovenščino smo to besedo prevzeli v obliki za moški spol, vendar neenotno: s končnico -o (kapučino) in tudi brez glasovne končnice, torej s končnico -? (kapučin). V Slovarju slovenskega knjižnega jezika bomo ta samostalnik našli še ne povsem poslovenjen, in sicer v obliki kapucin - torej brez glasovne končnice. A dosti mlajši Slovar Slovenskega pravopisa je to poimenovanje normiral v povsem poslovenjeni obliki (zapis glasu Šč] s č, in ne s c) ter s končnico -o, s čimer ga je uvrstil v skupino prevzetih samostalnikov moškega spola na -o, v katero med drugimi spadajo še avto, evro, studio, radio ter lastna imena kot Milano, Maroko, Tokio ... Splošna raba je seveda medtem ubirala svojo pot. Z besedilnim korpusom Gigafida si v tem primeru žal lahko pomagamo le toliko, da oba samostalnika iščemo zgolj v imenovalniški obliki, saj se od rodilnika naprej sklanjata povsem enako. A vendarle: imenovalniška oblika kapučin ima v korpusu 71 zadetkov, kapučino pa 876.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Razpisi

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015 Ur. l. RS, št. 32/15 1. Direktor - Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice; rok je 25. maj. 2. Direktor javnega zavoda Narodna galerija - Ministrstvo za kulturo; rok je 28. maj. 3. Direktor javnega zavoda Slovenska kinoteka - Ministrstvo za kultur
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Normativni program vlade RS

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2015 Vstavi izbrisano tabelo
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Pritožba oškodovanca v posebnem postopku za preklic pogojne obsodbe

dr. Saša Kmet, 21.5.2015

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 20-21/2015Po določbi tretjega odstavka 57. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) lahko sodišče v pogojni obsodbi določi, da bo določena kazen izrečena tudi, če obsojenec v določenem roku (v mejah preizkusne dobe) ne vrne premoženjske koristi, do katere je prišel s kaznivim dejanjem, ne povrne škode, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem, ali ne izpolni drugih v kazenskopravnih določbah predvidenih obveznosti. Slednje lahko izhajajo iz varnostnih ukrepov, izrečenih ob pogojni obsodbi (te so z vidika oškodovanca tako rekoč nepomembne), ali pa so posebej predpisane pri posamičnem kaznivem dejanju. Če obsojeni v določenem roku naloženih obveznosti ne izpolni, sme sodišče na podlagi 61. člena KZ-1 podaljšati rok za izpolnitev obveznosti ali pa preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen, ki je bila določena v pogojni obsodbi. Če spozna, da obsojenec iz upravičenih razlogov naložene obveznosti ne more izpolniti, mu njeno izpolnitev lahko odpusti ali pa jo nadomesti z drugo ustrezno obveznostjo, določeno v zakonu. Preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti in izrek kazni, ki je določena v pogojni obsodbi, sta mogoča najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe (drugi odstavek 62. člena KZ-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Učinkovitost fiduciarne cesije kot sredstva zavarovanja

Matevž Šavli, 21.5.2015

Obligacije

Matevž Šavli, Pravna praksa, 20-21/2015Fiduciarna cesija je eden bolj uporabljanih zavarovalnih institutov. Zato si oglejmo nekatere nevarnosti in slabosti, ki so povezane s tem priljubljenim sredstvom zavarovanja. Zlasti se zdi to smiselno v času plačilne nediscipline in kreditno nesposobnih kreditojemalcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Pravni napovednik

Irena Vovk, 21.5.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 20-21/2015Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 21.5.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 20-21/2015Sodbe Sodišča
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Vlada RS

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 36. redni seji (14. maj 2015): - predlog odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države; - celovit načrt projektov na davčnem področju in sklep o ustanovitvi usmerjevalnega odbora za spremljanje in usmerjanje izvajanja celovitega
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Položaj otroka v družinskem sporu

Kukavica Jaka, Oprčkal Grega, 21.5.2015

Zakonska zveza in družinska razmerja

Jaka Kukavica, Grega Oprčkal, Pravna praksa, 20-21/2015"Ločila se bosta. Kam naj grem jaz? Rad imam oba," se je v dramski igri, ki je bila uvod v celodnevni posvet o položaju otroka v družinskem sporu, spraševal mladi Filip. Po statističnih podatkih v Sloveniji razpade vsaka tretja zakonska zveza in posledično se povečuje število otrok v družinskih sporih, zato je obravnava te tematike vse prej kot marginalna, je opozoril predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar. Zadeva namreč nezanemarljivo število ljudi, predvsem pa veliko otrok, ki so še zlasti občutljivi, saj lahko problemi, ki med postopki nastajajo, zelo vplivajo na njihov nadaljnji osebnostni razvoj. Zato je bil posvet, ki sta ga 14. maja na PF Univerze v Ljubljani organizirala Varuh človekovih pravic RS in Središče ZIPOM v sodelovanju z Državnim svetom RS in PF Univerze v Ljubljani, dobrodošel in tudi zelo dobro obiskan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Pošiljanje občutljivih osebnih podatkov

Irena Vovk, 21.5.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 20-21/2015Ali lahko zdravstvena ustanova pošilja posameznikom zdravniška navodila po elektronski pošti brez metod za zaščito teh podatkov? Kaj pa, če se posamezniki s tem strinjajo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Hramba vlog neizbranih kandidatov za delovno mesto

Miha Šercer, 21.5.2015

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 20-21/2015Ali lahko vloge za zaposlitev neizbranih kandidatov ohranimo tudi za naslednje razpise prostih delovnih mest?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Dostopnost urada za delo za invalide

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015Pobudnica, ki je pogovor na uradu za delo opravila na javnem, odprtem in prepišnem hodniku, se je pritožila zaradi diskriminacije na podlagi invalidnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Je varstvo konkurence ujeto med upravni in prekrškovni postopek?

Klemen Valter, 21.5.2015

Varstvo konkurence, cene

Klemen Valter, Pravna praksa, 20-21/2015Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK) mora zoper (domnevne) kršitelje v skladu z Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1) v isti zadevi voditi in odločiti posebej v upravnem in posebej v prekrškovnem postopku, v katerih ugotavlja isto dejansko stanje in isto kršitev materialnega prava, tj. ZPOmK-1 oziroma Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ob tem pa zaključki v teh dveh postopkih (lahko) pridejo v medsebojno kolizijo, ki na sistemski ravni odpira vprašanja pravne varnosti in navsezadnje s tem tudi vprašanja učinkovitega varstva konkurence in njenih posledic tako za kršitelje kot tudi oškodovance. Ali taka ureditev kliče po drugačni pozitivnopravni ureditvi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Nepravilnosti v postopku obravnave prekrška

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015Pobudniku je policijska postaja zaradi prekrška po četrtem odstavku 46. člena (presežene najvišje dovoljene hitrosti) Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) izdala plačilni nalog. Menil je, da za prekršek ne more biti odgovorna oseba, saj v času storitve ni bil več odgovorna oseba gospodarske družbe, kar je bilo razvidno tudi iz podatkov AJPES. Lastnica vozila, s katerim je bil storjen prekršek, je bila gospodarska družba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Za pomoto se je treba (vsaj) opravičiti

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015Na Varuha se je obrnila pobudnica, ki je pomotoma prejela vabilo sodišča na zaslišanje. Ker z obravnavano kazensko zadevo ni bila povezana, je poklicala na sodišče in referentki pojasnila, da ne gre za pravo osebo, uslužbenka pa ji je zagotovila, da bo o tem sestavila uradni zaznamek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Kako odmeriti letni dopust delavki, ki dela s krajšim delovnim časom

mag. Nataša Belopavlovič, 21.5.2015

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 20-21/2015Smo javni zavod in nas zavezuje Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Delavka je začela januarja delati krajši delovni čas po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), in sicer tako, da dela po 20 ur na teden. Delovni čas ima razporejen na tri dni v tednu, in sicer v ponedeljek, sredo in petek. Kako se v tem primeru določi število dni letnega dopusta? Če bi delala polni delovni čas, bi ji pripadalo 27 dni za leto 2015. Ali ji zdaj pripada le delež glede na število delovnih dni ali pa je kako drugače, ker koristi pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva po ZSDP?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Inštitut za zavarovalništvo v Mariboru

Irena Vovk, 21.5.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 20-21/2015V zadnjih dveh desetletjih je v zavarovalništvu prišlo do bistvenih sprememb, ki zahtevajo poglobljeno pravno, ekonomsko in organizacijsko znanje pri opravljanju zavarovalnih storitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Božično drevesce kot prispodoba slovenskega prekrškovnega prava

Nika Skvarča, 21.5.2015

Prekrški

Nika Skvarča, Pravna praksa, 20-21/2015Letos mineva deseta obletnica velike reforme Zakona o prekrških (ZP-1). V čast temu jubileju na Ministrstvu za pravosodje pripravljajo tudi deseto novelo tega po(ne)srečenega zakona (ZP-1J). Pravzaprav jih je ta čast doletela zaradi vnovične ugotovitve Ustavnega sodišča, da je zakon v neskladju z Ustavo RS. Vendar, kot je bilo slišati na 10. dnevih prekrškovnega prava v Kranjski Gori med 14. in 15. majem, je problem prekrškovnega prava še veliko širši. Do prekrškovne ureditve se namreč vedemo kot do božičnega drevesca, na katerega nenehno natikamo okraske v obliki a, b in c indikatorjev. S tem pa je kaotičnost "drevesca" zagotovljena. A vendarle nas lahko znotraj tega kičastega nereda bodri Nietzschejeva receptura o spreminjanju kaosa v red: z golo pomočjo volje in moči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Dohodek iz delovnega razmerja - pogosta vprašanja in odgovori (2. del)

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015Pojasnilo FURS, 1. izdaja, april 2015 1. Odpravnina po 83. členu Zakona o javnih uslužbencih Odpravnina, določena v 83. členu Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) se davčno obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja po 5. točki
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Vsebina PP št.20-21/2015

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/20153 UVODNIK dr. Nataša Samec ZPre-1G - poskus zagotovitve belih vitezov za slovenske ciljne družbe? 6 KONKURENČNO PRAVO Klemen Valter Je varstvo konkurence ujeto med upravni in prekrškovni postopek? 8 GOSPODARSKO PRAVO Dino Zadnikar Prokuris
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 20-21

Leto objave

< Vsi
2015(47)
> Maj(47)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČDĐEF GH IJK LM NO P QR S Š TUV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov