O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 45)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Zavrnitev v. sprejem ponudbe nove, neustrezne pogodbe o zaposlitvi

Maša Mihelj, 21.1.2016

Delovna razmerja

Maša Mihelj, Pravna praksa, 03-04/2016Delodajalec delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom za nedoločen čas, zaradi prenehanja potreb po opravljanju dela (poslovni razlog) na podlagi 91. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) odpove pogodbo o zaposlitvi s ponudbo nove, neustrezne zaposlitve. Ponudi mu zaposlitev za nedoločen čas, vendar s krajšim delovnim časom od polnega. Delavec ponudbo nove, neustrezne pogodbe o zaposlitvi sprejme. Ker delavec ostane v delovnem razmerju za polovični delovni čas, po 8. členu Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) ne šteje za brezposelno osebo. Posledično to pomeni, da ni upravičen do pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti (niti do sorazmernega dela denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in niti do plačila sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Prelisičenje zakona zaradi dodatka za stalno pripravljenost

dr. Marko Pavliha, 21.1.2016

Pravoznanstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 03-04/2016Živo se spominjam sijajnih predavanj profesorja dr. Janeza Kranjca v prvem letniku ljubljanske pravne fakultete, ko nam je med obilico pravnih maksim slikovito pojasnil reklo in fraudem legis agere, (kako ne) ravnati v prevaro zakona. Do izigravanja alias obida zakona pride tedaj, ko oseba zlorabi njegovo pomanjkljivo besedilo za to, da doseže cilj, ki je v nasprotju z namenom zakona. Razlika med kršitvijo in obidom predpisa je v tem, da v prvem primeru nekdo stori tisto, kar je prepovedano, v drugem pa ob siceršnjem spoštovanju pravne dikcije prelisiči smisel pravne določbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Proslava, stalna pripravljenost in še kaj

dr. Jože Mencinger, 21.1.2016

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 03-04/2016Konec leta smo slovesno praznovali petindvajsetletnico plebiscita, nekateri pa še "zmago otrok" na referendumu nekaj dni prej. Državna proslava je bila skromna, oblast si očitno ne more ali ne upa več privoščiti, da bi po proslavi tisti, ki smo tam, dosežkom petindvajsetih let nazdravili s kakšno čašo. Sam sem se udeležil že veliko državnih proslav; daleč najrazkošnejša je bila, ko smo dobili evro. Takrat sem bil morda edini, ki se je naglas čudil, da proslavljamo izgubo dela svoje neodvisnosti, svoj denar, a sem izgubo sprejel kot usodo, ki se ji ni bilo mogoče in tudi ne pametno izogniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Janez Šmidovnik (1921-2016)

Lojze Janko, 21.1.2016

Ostalo

Lojze Janko, Pravna praksa, 03-04/2016V začetku letošnjega leta smo se poslovili od dr. Janeza Šmidovnika, staroste slovenskih pravnikov, doktorja pravnih znanosti, profesorja javne uprave, publicista, ki je bil do zadnjega kljub formalni upokojitvi še vedno aktiven sodelavec Službe za zakonodajo pri Vladi Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Si poenas scelerum expetere fas non est prope est ut scelera ipsa permissa sint

Janez Kranjc, 21.1.2016

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 03-04/2016Misel je vzeta iz Kvintilijanovega spisa o vzgoji v govorništvu (Inst. orat. 12, 7, 1). Slovensko bi se glasila: Če ni prav zahtevati kazni za zločine, je to podobno, kot če so zločini dovoljeni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Imena industrijskih izdelkov in trgovskih znamk ter mala začetnica

dr. Nataša Hribar, 21.1.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 03-04/2016V kotičku minuli teden smo se dotaknili velike oziroma male začetnice pri poimenovanjih bolezni, virusov, sindromov ipd. Tokrat bomo o tem pravopisnem vprašanju razmišljali v zvezi s poimenovanji industrijskih izdelkov in trgovskih znamk, čeprav velika začetnica najbrž ni edino jezikovno vprašanje, ki ga ta imena odpirajo; iz SSKJ so bile na primer na zahtevo imetnikov blagovnih znamk (sklicujoč se na zakon o industrijski lastnini) izločene nekatere iztočnice - cockta, kokta, superga, teflon, teflonski in tetrapak - imena torej, ki jih, kadar z njimi zaznamujemo vrstnost ali generičnost, uveljavljeno pišemo z malo začetnico; nekatera smo celo poslovenili v pisavi (na primer kokta,tudi kokakola, šveps).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Mnenje glede vprašalnika za ravnatelje vrtcev

Irena Vovk, 21.1.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 03-04/2016V Direktoratu za predšolsko vzgojo so pripravili vprašalnik za ravnatelje vrtcev, da bi pridobili oceno o vključevanju otrok Romov v predšolsko vzgojo. Vprašalnik vsebuje zgolj osnovna vprašanja:
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 21.1.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 03-04/2016 12. januar - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov. 14. januar - predlog zakona o ratifikaciji Konvencije o delu v pomorstvu, 2006 (Konve
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Pravni zadržki glede podeljevanja koncesij v predlogu novele Zakona o zdravstveni dejavnosti

dr. Bruno Nikolić, 21.1.2016

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Bruno Nikolić, Pravna praksa, 03-04/2016Oktobra je Ministrstvo za zdravje v javno obravnavo posredovalo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti ter določilo rok za predloge sprememb in dopolnitev, ki se je iztekel konec oktobra. Že po objavi predloga sem bil prepričan, da se bo na ministrstvo vsul plaz očitkov in kritik ter da ministrstvo ne bo nadaljevalo z vložitvijo tako oblikovanega predloga v zakonodajni postopek. Po zadnjih odzivih ministrstva pa začuden ugotavljam, da se stališče ministrstva ni spremenilo in v svojih namerah ostaja zelo trdno. Čeprav so nekatere pomanjkljivosti predlaganega zakona v javnosti že bile razkrite, bom tudi sam predstavil zadržke do predlagane ureditve, ki ne izvirajo iz političnega, ideološkega ali interesnega konteksta, temveč strokovnega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Zaposleni v Sloveniji tudi po nedavni sodbi ESČP nimajo nič manj pravic do zasebnosti na delovnem mestu

Mojca Prelesnik, 21.1.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 03-04/2016Britanski mediji so v zadnjih dneh sprožili pravi preplah z netočnimi in preveč posplošenimi razlagami nedavne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Bărbulescu proti Romuniji. Sodišče je, kot ugotavlja v odklonilnem ločenem mnenju sodnik de Albuquerque, nedvomno zamudilo odlično priložnost, da bi dodatno razvilo svojo prakso na področju pričakovane zasebnosti pri rabi službenih komunikacijskih sredstev. Nikakor pa niso točne navedbe o novih pravilih v zvezi z zasebnostjo na delovnem mestu, kakršne je bilo mogoče prebrati v (predvsem britanskih) medijih. Iz sodbe namreč nikakor ne izhaja splošna pravica delodajalcev do nadzora zasebne spletne komunikacije zaposlenih; nasprotno, vsakršno tako posploševanje je neprimerno in zavajajoče, na kar je opozoril celo Svet Evrope. ESČP namreč dejanj delodajalca sploh ni presojalo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Energijske nalepke prestale prvi sodni preizkus v Luksemburgu

Zoran Skubic, 21.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 03-04/2016Zanesljivost in verodostojnost preizkusov energetske učinkovitosti raznovrstnih naprav je že dalj časa ena osrednjih tem tako prava varovanja okolja kot tudi pravil varstva potrošnikov. V strogo žarišče pa ju je potisnil prav nedavni izbruh afere "Volkswagen", ko je šlo za sistematično prirejanje rezultatov testov izpušnih plinov pri dizelskih motorjih. Pravo EU pa je že pred tem nudilo rešitve, ki naj bi potrošnikom omogočale transparentno izbiro na podlagi objektivnih meril. Tako je v Direktivi 2010/30/EU o označevanju z energijskimi nalepkami določen okvir za uskladitev nacionalnih ukrepov v zvezi z informiranjem končnega uporabnika - zlasti z nalepkami in podatki o izdelku - predvsem glede energetske učinkovitosti izdelkov, pri čemer pa ta direktiva velja za izdelke, ki med uporabo znatno neposredno ali posredno vplivajo na porabo energije. Med slednje spadajo seveda tudi - sesalci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Zakonska ureditev izvajanja mednarodnih programov s področja vzgoje in izobraževanja

dr. Anida Sarajlić, 21.1.2016

Splošno o vzgoji in izobraževanju

dr. Anida Sarajlić, Pravna praksa, 03-04/2016Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, je pripravilo osnutek Zakona o izvajanju mednarodnih programov s področja vzgoje in izobraževanja, ki daje pravno podlago za delovanje mednarodnih vrtcev in mednarodnih šol v Sloveniji. Tako bo status teh vrtcev in šol urejen v posebnem zakonu, saj za izvajanje teh programov ne veljajo danes veljavni predpisi s področja vzgoje in izobraževanja. Zelo pomembna pridobitev tega zakona je pravica staršev, da lahko svojega otroka vpišejo v mednarodno šolo, ne da bi kršili nacionalno zakonodajo s področja osnovnošolskega izobraževanja. S tem se bodo zmanjšali tudi fiktivni vpisi izobraževanja na domu in nepotrebna (pre)obremenjenost otrok zaradi preverjanja znanja v slovenskih šolah, v katere so učenci v skladu z veljavnimi določbami zakona, ki ureja osnovnošolsko izobraževanje, vpisani. Za Slovenijo je predlagani zakon glede na (ne)upravičeno nezaupljivost do tujih vzgojno-izobraževalnih sistemov velik korak naprej. Je rezultat dolgoletnega prizadevanja vseh relevantnih subjektov, da se tako področje ustrezno pravno uredi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Okviri in narava priznanj(a) krivde v veljavnem Zakonu o kazenskem postopku

mag. Aleksander Karakaš, 21.1.2016

Kazenski postopek

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 03-04/2016Med pomembnejšimi novostmi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) je bila uvedba posebnega naroka pred glavno obravnavo (285.a do 285.f člen ZKP), na katerem se obdolženec izjavi o krivdi za kaznivo dejanje in o nadaljnjem poteku kazenskega postopka. Izjava o krivdi je samostojna in neposredna ali pa je sestavni del sporazuma o priznanju krivde (450.a do 450.č člen ZKP) kot novega poenostavljenega postopka na koncu zakona. V prvem primeru obdolženi krivdo po obtožbi priznava (285.c člen ZKP) ali jo zanika (285.d člen ZKP), v drugem jo lahko zgolj prizna, saj v nasprotnem do navedenega sporazuma sploh ne more priti. Ko je krivda priznana, sledita po preverjeni izjaviteljevi zavesti in volji ter informativni zanesljivosti priznanja (točke 1-3 prvega odstavka 285.c člena ZKP) oziroma pravni veljavnosti sklenjenega sporazuma (točka 1 drugega odstavka 450.č člena ZKP) narok za izrek kazenske sankcije in sodba, ki bi sicer sledila praviloma dolgotrajni glavni obravnavi. Da je tako kazenski postopek institucionalno pomembno skrajšan in dinamično pospešen, verjetno ni treba posebej poudarjati, manj jasno pa je, s kakšnim priznanjem imamo glede na ureditev pred spremembo zakona pravzaprav opraviti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Enakost med spoloma

Irena Vovk, 21.1.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 03-04/2016Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v okviru projekta Uravnotežimo odnose moči med spoloma vzpostavilo spletno mesto, ki ga sestavljajo štirje glavni vsebinski sklopi, in sicer O projektu, Podporniki, O dejstvih in Muzej stereotipov. Namen projekta in kampanje, ki se financira iz Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014, je spodbuditi ozaveščenost in krepitev znanja o enakosti spolov, še zlasti na področju uravnotežene zastopanosti in udeležbe žensk in moških na položajih odločanja v gospodarstvu in politiki ter na področju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Samodejna izmenjava informacij med državami članicami o davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in cenovnih sporazumih

Edita Turičnik, 21.1.2016

Poravnava davkov in prispevkov

Edita Turičnik, Pravna praksa, 03-04/2016Ministri držav članic EU, pristojni za gospodarske in finančne zadeve, so že 6. oktobra 2015 na zasedanju Sveta ministrov v Luksemburgu soglasno sprejeli politični dogovor o samodejni izmenjavi informacij med državami članicami EU o davčnih stališčih s čezmejnim učinkom. Evropska komisija je pozitivno pozdravila ta dogovor, ki je bil sprejet le sedem mesecev po prvi predstavitvi ambicioznega predloga Komisije o tej temi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Poseg v osebnost zaradi posesti golih fotografij

dr. Klemen Pohar, 21.1.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 03-04/2016Zaradi porasta novih načinov izkazovanja naklonjenosti ima lahko danes razveza nove razsežnosti. Tak je bil primer v predstavljeni zadevi, v kateri je toženec na svojih elektronskih medijih hranil gole fotografije in videoposnetke tožnice, slednja pa je ob dejstvu, da se je njuna zveza končala, zahtevala njihov izbris. Nekatere posnetke je v času razmerja s tožnico posnel toženec (sicer fotograf) s privolitvijo tožnice, nekatere pa je posnela tožnica sama in mu jih posredovala. Prvostopenjsko sodišče je tožencu prepovedalo posredovanje spornih posnetkov tretjim osebam in njihovo javno objavo, hkrati pa mu je naložilo tudi njihov izbris. Predmet revizije je bila obveznost izbrisa posnetkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Kibernetska kriminaliteta - za začetnike in poznavalce

Hinko Jenull, 21.1.2016

Kultura in umetnost

Hinko Jenull, Pravna praksa, 03-04/2016IUS SOFTWARE (GV Zložba) in Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani sta izdala prvo celovito monografijo o kibernetski kriminaliteti (Ljubljana 2015), ki jo je z izurjeno roko poznavalca kazenskopravne in kriminološke znanosti, računalniške stroke in njene praktične uporabe napisal dr. Aleš Završnik. Kibernetska kriminaliteta (Ljubljana 2015, 157 strani), ki vključuje spremne besede, študije primerov in grafične ponazoritve, obsežen pregled uporabljene literature in pravnih virov, stvarno in imensko kazalo ter povzetek, je v vseh pogledih pripravljena, kot se za zahtevno problematiko pričakuje in spodobi. To velja tudi za posrečeno naslovnico - v digitalni pisavi ponazorjene sledi prstnega odtisa kot izhodišča forenzičnega preiskovanja in dokazovanja - ki jo je oblikoval Žiga Artnak.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Obveznost izvoza dodatkov za invalidnost v okviru koordinacije sistemov socialne varnosti

Alenka Antloga, 21.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 03-04/2016Sodišče EU je odločilo, da dodatki za ublažitev socialnih posledic hude invalidnosti, kot so v Slovaški republiki dodatek za oskrbo, osebno pomoč in za kritje večjih stroškov, nimajo značilnosti dajatve za bolezen po točki a prvega odstavka 3. člena Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in jih zato ni treba izvažati tistim upravičencem, ki v Slovaški republiki nimajo stalnega prebivališča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Evropa

Irena Vovk, 21.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 03-04/2016 Torek, 12. 1. Selektivne davčne sheme. Evropska komisija je ugotovila, da so selektivne davčne ugodnosti, ki jih je Belgija zagotavljala v okviru svoje davčne sheme za presežne dobičke, v nasprotju s pravili EU o državni pomoči. Belgijska shema za presežne dobičke, ki se up
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Zasebna ustanova, trust, fiduciarni posli in njihov vpliv na dedovanje

dr. Luigi Varanelli, 21.1.2016

Kultura in umetnost

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 03-04/2016Ob koncu preteklega leta je izšla monografija prof. dr. Viktorje Žnidaršič Skubic Zasebna ustanova, trust, fiduciarni pravni posli in njihov vpliv na dedovanje (založba Uradni list RS, Ljubljana 2015, 116 strani). V njej so v slovenskem pravnem prostoru prvič obravnavane teme, ki jih je naša pravna doktrina do zdaj (neupravičeno) postavljala na stranski tir. Študentom, odvetnikom in drugim, ki se poklicno ukvarjajo s pravom, dr. Žnidaršičeva razodeva že znani svet zasebnih ustanov ter tudi manj znani in večplastni svet fiduciarnih poslov v vseh mnogoterih oblikah. Poseben poudarek pa daje vplivom, ki jih imajo ti instituti na dedovanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Vsebina PP št. 03-04/2016

Avtor ni naveden, 21.1.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 03-04/20163 UVODNIK Mojca Prelesnik Zaposleni v Sloveniji tudi po nedavni sodbi ESČP nimajo nič manj pravic do zasebnosti na delovnem mestu 6-7 PRAVO IN ETIKA dr. Marko Pavliha Prelisičenje zakona zaradi dodatka za stalno pripravljenost 8-11 ZDRAVSTVO dr. B
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Konec zasebnosti na delovnem mestu?

Tina Kraigher Mišič, 21.1.2016

Varstvo človekovih pravic

Tina Kraigher-Mišič, Pravna praksa, 03-04/2016Nedavna sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Bărbulescu proti Romuniji na prvi pogled delodajalcem revolucionarno odpira vrata do popolnega nadzora nad delavci in daje vtis, da je zasebnosti na delovnem mestu konec. Ob površnem branju sodbe pridemo do zaključka, da delodajalec lahko nadzira delavce pri uporabi delovne opreme (računalnik, telefon, internet) v delovnem času, če le ima v notranjih aktih zapisano, da opreme ne smejo uporabljati za zasebne namene. Vendar ta sodba za slovenske delodajalce in delavce pravzaprav ničesar ne spreminja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Od 12. do 18. januarja

Irena Vovk, 21.1.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 03-04/2016 Torek, 12. 1. Enotna kontaktna točka. Ministrstvo za javno upravo je pripravilo poročilo o izvedenih aktivnostih pri projektu EKT - enotne kontaktne točke, tj. poslovnega portala, ki ponuja podporo pri postopkih pridobivanja dovoljenj za opravljanje reguliranih dejavnosti v
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Koraki in razprave ob pripravi zakona EU o upravnem postopku

dr. Polonca Kovač, 21.1.2016

Uprava

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 03-04/2016Upravne postopke šteje večina držav sveta za ključno tematiko v upravnih razmerjih med oblastjo ter nosilci pravic in obveznosti. Zato ni presenetljivo, da koraka po poti sprejema "evropskega ZUP" tudi Evropska unija, kot sem že predstavila v Pravni praksi jeseni 2014. Postopek priprave zakona EU o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP EU) se je začel že leta 2009, ključna mejnika pa sta zlasti dva. Prvi je januarja 2013 sprejeta Resolucija Evropskega parlamenta s priporočili Komisiji in drugi vzorčni osnutek ZUP EU, izdan septembra 2014 prek ReNEUAL-a, raziskovalne mreže za evropsko upravno pravo. Poglejmo si na kratko izhodišča, aktualne razprave in predvidene nadaljnje korake pri sprejemu ZUP EU ter vplive na nacionalno upravno procesno pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Odvetnik ne sme zadržati denarja stranke

Avtor ni naveden, 21.1.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 03-04/2016Pobudnik je odvetniku sproti plačeval vse stroške odvetniškega zastopanja, ta pa mu ni želel izplačati zneska, ki mu ga je priznalo sodišče kot povračilo stroškov odvetniških storitev. Zato se je 17. decembra 2013 obrnil na Odvetniško zbornico Slovenije (OZS), a ker odgovora ni prejel, se je obrnil na Varuha.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 03-04

Leto objave

< Vsi
2016(45)
> Januar(45)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A BCĆČDĐEFG H IJ K LM N OP QRS Š T UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov