O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 38)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

"Privatizirano" zbiranje dejstev in dokazov v upravnih postopkih - od učinkovitosti k ustavnosti

dr. Polonca Kovač, 17.11.2016

Uprava

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 44/2016Upravni postopki so eden ključnih procesov v javnem sektorju. V sklopu reform, ki se nanašajo na ta sektor zaradi gospodarske krize in drugih družbenih sprememb, je zato tudi racionalizacija upravnih postopkov. Te reforme so sicer nepopolne, ad hoc in bolj organizacijske kot pravne, saj se izvajajo le na določenih upravnih področjih in v zvezi s trenutnimi aktualnimi težavami pri izvajanju posameznih postopkov. Že tak pristop ni optimalen, saj je upravno razmerje, ki je predmet upravnega postopka, nujno pravno opredeljeno. Praviloma v tem razmerju oblast zaradi varstva javnega interesa posega v položaj ali omejuje pravice in pravne koristi zasebnikov, zato lahko pri pravnem urejanju teh posegov, da niso arbitrarni, temveč vnaprej opredeljivi in objektivizirani, govorimo o civilizacijski pridobitvi. Da bi bilo ravnanje upravnih organov v skladu z mednarodnopravnimi in ustavnimi garancijami, bi kazalo za t. i. privatizacijo upravnih postopkov pri njihovem izvajanju določiti splošna vodila. Nasploh bi bilo treba celovito prenoviti slovenski Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) in po vzoru priprave upravne zakonodaje EU vnesti možnosti in mejne pogoje za različne oblike privatizacije v postopkih v ta zakon, kar bi omogočilo sistemske in pravno predvidljive rešitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Vzročna zveza in naključje

dr. Jorg Sladič, 17.11.2016

Kultura in umetnost

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 44/2016Vprašanje vzroka in posledice je temeljno vprašanje tudi v pravni znanosti, ne gre samo za vzročno zvezo v odškodninskem pravu in v materialnem kazenskem pravu. Spominjam se, kako sem moral pri magistrskem študiju v Nemčiji analizirati vprašanja vzročne zveze v kazenskem pravu za področja, kjer standardni slovenski učbeniki niso niti omenjali vzročne zveze. Praznino nedvomno odpravlja delo dr. Luigija Varanellija Vzročna zveza in naključje (Založba Litteralis, Ljubljana 2016, 228 strani), ki je izšla pred kratkim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Kršitev Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in njenih protokolov - nov obnovitveni razlog?

mag. Igor Strnad, 17.11.2016

Civilni sodni postopki

mag. Igor Strnad, Pravna praksa, 44/2016Pripravljajoča se novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) že doživlja prve odmeve v javnosti. V delovnem gradivu predloga je tudi določba, s katero se uvaja nov obnovitveni razlog (prvi odstavek 394. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), in sicer: "13. Če je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da so bile v postopku kršene konvencijske pravice in odškodnina ni primerno zadoščenje za odpravo posledic in je obnova nujna, da se kršitev odpravi."
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Od 8. do 14. novembra

Irena Vovk, 17.11.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 44/2016 Torek, 8. 11. Začasna vodja Vrhovnega sodišča. Vrhovni sodniki so na občni seji sklenili, da bo vsa predsedniška pooblastila za vodenje sodišča do izvolitve novega predsednika kot podpredsednica prevzela vrhovna sodnica Nina Betetto. Predsedniku Vrhovnega sodišča Branku Ma
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Ustreznost zaposlitve

Miha Šercer, 17.11.2016

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 44/2016Zaposlenemu nameravamo odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ponudili smo mu sicer drugo zaposlitev, vendar nas zanima, ali je taka zaposlitev ustrezna glede na zakonsko zahtevo, da kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri od kraja bivanja delavca. Vožnja z javnim prevozom v konkretnem primeru sicer traja manj kot tri ure skupaj, če pa se upošteva še čakanje na povezavo med dvema javnima prevozoma in pešačenje od doma do postaje in od postaje do kraja opravljanja dela, je ta časovna omejitev presežena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Napačno vročanje odločitve o reviziji

Avtor ni naveden, 17.11.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2016Pobudnica se je na Varuha obrnila zaradi dolgotrajnosti odločanja o reviziji, ki jo je 24. septembra 2015 vložila sama v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 20. maja 2015, ker do 7. marca 2016 ni prejela odločitve sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Vpogled v lastne osebne podatke

Irena Vovk, 17.11.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 44/2016Ali je posameznik upravičen do kopije svojih osebnih map in podatkov pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ter pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Želi namreč pridobiti dokumentacijo, ki jo vodijo o njem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Prenehanje sodniške službe - prenehanje delovnega razmerja sodnika

Avtor ni naveden, 17.11.2016

Sodišča

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2016Tožnica ni bila v delovnem, pač pa v službenem razmerju in s toženo stranko ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Med zaposlenim in delodajalcem obstaja pogodbeni odnos, ki nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, službeno pa je razmerje, ki nastane na podlagi odločbe pristojnega organa, ki sodnika izvoli v funkcijo in na položaj. Zato sodnik kot funkcionar ni v enakem položaju kot zaposlena oseba, za katero se uporabljajo določbe ZJU o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Razlikovanje med prenehanjem službenega razmerja sodnika in prenehanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca je utemeljeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Evropa

Irena Vovk, 17.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 44/2016 Torek, 8. 11. Pregled izobraževanja in usposabljanja. V letošnjem Pregledu izobraževanja in usposabljanja, ki ga je pripravila Evropska komisija, je viden napredek. Najnovejši podatki (za leto 2014) tako kažejo, da so javni izdatki za izobraževanje v EU po treh zaporednih
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Razpisi

Avtor ni naveden, 17.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2016 Ur. l. RS, št. 66/16 1. Podpredsednik Upravnega sodišča RS - Sodni svet RS, rok je 20. november. Ur. l. RS, št. 68/16 2. Okrajni sodnik na Okrajnem sodišču v Kopru, s predvideno razporeditvijo na civilnopravno področje - Vrhovno sodišče RS; ro
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Volitve in pavperizirano novinarstvo

mag. Sandi Kodrič, 17.11.2016

Ostalo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 44/2016Urednik liberalne ameriške revije New Yorker je v prvem odzivu po volilni zmagi republikanca Trumpa dogodek označil za pristno tragedijo za ameriški narod in Američanom napovedal žalostno usodo pod novo vladavino. Njegov čustveni izliv je simptomatičen za tokratno predsedniško kampanjo, v kateri je večina osrednjih medijev odkrito navijala za demokratsko kandidatko Clintonovo in poudarjala negativne lastnosti njenega protikandidata. To se ni dogajalo samo v ZDA, ampak tudi drugod po svetu. Slovenski mediji so pri tem še najbolj predvidljivi: vedno navijajo za demokrate, nikoli za republikance. Reagana so nekoč celo proglasili za utelešenje čistega zla, iz Busha pa so se odkrito norčevali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Sistem skladnosti poslovanja v praksi in njena normativna ureditev

Nenad Mrdaković, 17.11.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 44/2016Dinamika normativnega urejanja pravnih odnosov in s tem povezane (ne)predvidljive odločitve pristojnih organov sta dva izmed poglavitnih vzrokov, da vse več gospodarskih družb pravni red obravnava skozi prizmo pravnih tveganj. Slednja naslavljajo z vzpostavljanjem različno kompleksnih sistemov za zagotavljanje skladnosti poslovanja (ang. Compliance), ki poleg upravljanja s tveganji, preiskovanja prevar in kontrole kakovosti tvorijo vse bolj pomemben del t. i. druge obrambne linije. Vzpostavljanje tovrstnih funkcij in sistemov ima poleg zmanjševanja pravnih tveganj seveda tudi druge pozitivne učinke, ki se po svoji vrsti in intenziteti razlikujejo glede na vpetost tovrstnega sistema v poslovne procese in ne nazadnje v samo poslovno kulturo gospodarske družbe. Zato ne preseneča, da je Mednarodna organizacija za standardizacijo skladnost poslovanja v okviru standarda ISO 19600 opredelila kot ključni element dobrega in skrbnega vodenja (ISO 19600).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Aliud esse Latine, aliud grammatice loqui

dr. Janez Kranjc, 17.11.2016

Ostalo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 44/2016Rek je vzet iz Kvintilijanove Šole govorništva (I, 6, 27). Slovensko bi se glasil Eno je govoriti latinsko, drugo govoriti v skladu s slovničnimi pravili. Kvintilijan ga omenja, ko obravnava temelje govora. Ob tem pravi: Najzanesljivejša učiteljica govorjenja je raba in jezik je treba uporabljati kot denar, ki (je varen, če) ima uradni pečat. Vedno pa je potrebna kritična presoja ... Vse dvomljive primere je treba presojati z uporabo nespornih pravil, tako da se dvomljivo primerja z nedvomnim in tako negotovo utemeljuje z nespornim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 17.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2016 8. november - predlog priporočila v zvezi s problematiko poslabšanja poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v letu 2016. 14. november - predlog zakona o dopolnitvah Zakona o sodiščih; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Skrajšanje delovnega časa

dr. Nana Weber, 17.11.2016

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 44/2016• Kakšen je formalnopravni postopek, če želi delodajalec delavcu (sporazumno) skrajšati delovnik z osem na šest ur?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Nastanitev mladoletnikov brez spremstva v javnih dijaških domovih

dr. Anida Sarajlić, 17.11.2016

Uprava

dr. Anida Sarajlić, Pravna praksa, 44/2016Vlada je na svoji zadnji seji pred letošnjim poletnim premorom sprejela precej pomembne sklepe, ki se nanašajo na nastanitve mladoletnikov brez spremstva. Sprejeti sklepi, s katerimi se rešuje trenutna sistemska luknja na zakonodajnem področju notranjih, socialnih in družinskih zadev, so plod zahtevnega usklajevanja med bistvenimi resorji. Gre za pilotni projekt, ki ga bo koordiniralo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za socialne zadeve, ter ministrstvom, pristojnim za izobraževanje. Projekt bo trajal vse do sprejetja ustreznih zakonskih podlag za nastanitev mladoletnikov brez spremstva, vendar najdlje eno leto. V vladnem sklepu sta izbrana dva dijaška domova za nastanitev 28 mladoletnikov brez spremstva z možnostjo, da se lahko v primeru večjega števila take skupine otrok z vladnim sklepom določijo dodatni dijaški domovi za njihovo nastanitev. S sklepom je predvideno sprejetje vsebine strokovnega dela z mladoletniki brez spremstva, pravil njihovega bivanja v dijaških domovih in stroškovnikov nastanitve ter strokovnega kadra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Mestna politika v EU

Irena Vovk, 17.11.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 44/2016Evropska unija je letos spomladi sprejela agendo EU za mesta, ki predvideva vzpostavitev 12 partnerstev za obravnavanje ključnih izzivov za mesta, kot so vključevanje migrantov v družbo, kakovost zraka in revščina v mestih. Partnerstva bodo udeležencem, tj. državam članicam EU, mestom in drugim deležnikom, omogočila oblikovanje skupnih rešitev za izboljšanje življenja v mestnih območjih v EU. Štiri pilotna partnerstva tako že potekajo, še štiri pa bodo vzpostavljena predvidoma do januarja 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Urejanje prostora - varstvo kulturne dediščine

Avtor ni naveden, 17.11.2016

Urejanje prostora

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2016Člen 108 Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica se v delu, ki v enotah urejanja prostora z oznakama KR-33 in KR-33/02 dovoljuje umestitev telekomunikacijskih in radiokomunikacijskih objektov, razveljavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Objava hiperpovezav na nezakonito objavljena avtorsko varovana dela

Zoran Skubic, 17.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 44/2016Hiperpovezava (ang. hyperlink, link) je, sodeč po Islovarju, označena sestavina v hiperbesedilnem in hipermedijskem dokumentu, ki omogoča preskok na drugo mesto v istem ali v drugem spletnem dokumentu oziroma na spletni strani. Praviloma gre za simbol ali besedilo, ki se v spletnem okolju prikaže in obarva drugače od preostalega besedila in nas ob kliku nanj popelje - drugam. Gre za pojavno obliko, brez katere moderen spletni uporabnik preprosto ne more. Vprašanje pa je, kaj storiti v primeru, da nas tovrstna povezava pripelje do avtorsko zaščitenih del, ki so "drugje" objavljena brez soglasja avtorjev. Je tovrstna praksa upoštevajoč doktrino Svensson in drugi res (vedno) v skladu z direktivo o avtorski pravici v informacijski družbi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Izzivi za ustavno sodstvo tudi po 25 letih

dr. Jadranka Sovdat, 17.11.2016

Ustavno sodišče

dr. Jadranka Sovdat, Pravna praksa, 44/2016Ustavno sodstvo se je v Sloveniji začelo pred več kot 50 leti. Ustanovitev ustavnih sodišč v nekdanji državi s sistemom enotnosti oblasti, ki ni delovala po načelih demokratične pravne države, je bila svojevrsten paradoks. Enak paradoks je bilo to, da je nekdanje zvezno ustavno sodišče skupaj z avstrijskim, italijanskim in nemškim (zveznim) ustavnim sodiščem leta 1972 ustanovilo Konferenco evropskih ustavnih sodišč. Danes so v njej povezana vsa ustavna in najvišja sodišča evropskih držav, ki izvršujejo (tudi) ustavnosodno presojo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je bilo v polnopravno članstvo Konference sprejeto leta 1994, potem ko je z odločitvami prepričalo združenje, da je popolnoma neodvisno pri izvrševanju svoje ustavne vloge. Neodvisnost ustavnega sodišča ni le funkcionalna in organizacijska, temveč je nujno tudi finančna. To je še posebej pomembno v razmerju do izvršilne oblasti. Kot kažejo izkušnje, to pri nas še zdaleč ni samoumevno, čeprav gre za nekaj, kar bi po 25 letih državnosti že moralo biti sestavni del splošnega vedenja o ustavnih temeljih državne ureditve in položaju centralnih nosilcev državne oblasti. Naj ilustriram. Ustavno sodišče mora v času, ko to pišem, za nakup stvari, ki jih potrebuje za izvrševanje svojih pristojnosti, pridobiti soglasje Vlade, čeprav so ta sredstva za njegovo delo zagotovljena v proračunu za leto 2016, ki ga je sprejel Državni zbor. Primer kaže, da je s predpisi, ki kaj takega dopuščajo, ustavnopravno nekaj hudo narobe. Ustavno sodišče je več kot naveličano iz leta v leto opozarjati, da to ni v skladu z njegovo ustavno zagotovljeno (finančno) neodvisnostjo. Bo to javno opozorilo zaleglo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 17.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 44/2016Sodbe Sodišča
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 17.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2016Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Davčni vidik brexita

mag. Dominik Kuzma, 17.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 44/2016Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (Velika Britanija) je na zgodovinskem referendumu o članstvu v Evropski uniji (EU) 23. junija letos izglasovalo izstop iz EU. Ob burni reakciji političnih predstavnikov, gospodarstvenikov, valut in borz po vsem svetu na referendumske rezultate je treba spomniti, da Velika Britanija je in bo ostala članica EU še najmanj dve leti po sprožitvi postopkov po 50. členu Pogodbe o EU. Izstopni proces pa je varljivo dolg, saj je v tem času in neposredno po izstopu možno pričakovati bistvene spremembe v zakonski ureditvi Velike Britanije, zaradi česar bodo potrebne tudi občutne spremembe in prilagoditve gospodarskih subjektov ter državljanov EU, ki živijo, delajo ali poslujejo v Veliki Britaniji. Med pomembnejšimi zakonodajnimi vidiki se omenjajo predvsem delovno pravo, pravo socialne varnosti, migracijsko in nenazadnje davčno pravo, na katerega se osredotočam v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Pravni napovednik

Irena Vovk, 17.11.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 44/2016Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Finančni popravki evropskih sredstev v luči vprašanja zaupanja v akte državnih institucij

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 17.11.2016

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 44/2016Uredba (EU) št. 1303/2013 v posebnem poglavju ureja finančne popravke, ki predstavljajo temeljno pravno podlago za finančno sankcioniranje tako prejemnikov sredstev iz Evropskih skladov (subjekti) kot tudi samih držav članic, v katerih se zadevni projekti sofinancirajo (projekti). Pred njo pa je v bistvenem enake določbe vsebovala Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006. V skladu z obema uredbama je država tista, ki je primarno odgovorna za nadzor nad pravilnostjo poteka zadevnih projektov in v primeru ugotovljenih nepravilnosti za sankcioniranje subjektov. V nasprotju s predstavljeno logiko pa se pri nas pojavljajo pravde, v katerih država terja od subjektov plačilo finančnih popravkov zaradi nepravilnosti pri posameznih projektih, ugotovljenih s strani Evropske komisije (Komisija), vendar po tem, ko je sama prek specializiranih organov in institucij že ugotovila in potrdila pravno pravilnost izvedbe konkretnih projektov, ki jih je v določenih primerih celo sama usmerjala. Ti primeri so problematični z več vidikov, pri čemer se ta prispevek osredotoča na vprašanje pravne vzdržnosti tovrstnega ravnanja države v luči načela varstva zaupanja v pravo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 44

Leto objave

< Vsi
2016(38)
> November(38)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

ABCĆČD ĐEFG H IJ K LM NOP QR S Š TUV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov