O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 38)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Kršitev Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in njenih protokolov - nov obnovitveni razlog?

mag. Igor Strnad, 17.11.2016

Civilni sodni postopki

mag. Igor Strnad, Pravna praksa, 44/2016Pripravljajoča se novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) že doživlja prve odmeve v javnosti. V delovnem gradivu predloga je tudi določba, s katero se uvaja nov obnovitveni razlog (prvi odstavek 394. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), in sicer: "13. Če je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da so bile v postopku kršene konvencijske pravice in odškodnina ni primerno zadoščenje za odpravo posledic in je obnova nujna, da se kršitev odpravi."
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Razlikovanje med mlinščico in vodnim zemljiščem (II.)

Franc Dobovičnik, 17.11.2016

Varstvo okolja

Franc Dobovičnik, Pravna praksa, 44/2016Medtem ko so bile v prvem delu tega prispevka prikazane nekatere najpomembnejše pravne ureditve institutov iz ZV-1 (vodno javno dobro, vodna in priobalna zemljišča, omejitve lastninske pravice, predkupna pravica, posebna ureditev posegov, splošna in posebna raba), pa je v tem nadaljevanju podana ureditev vodnih objektov in naprav s prikazom pravnih značilnosti vodnega zemljišča in mlinščice, v zaključnem delu pa je predstavljena metoda, s katero se lahko relativno zanesljivo opravi strokovna in pravna kvalifikacija, kdaj gre pri neki vodi za mlinščico, kdaj pa za vodno zemljišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Od 8. do 14. novembra

Irena Vovk, 17.11.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 44/2016 Torek, 8. 11. Začasna vodja Vrhovnega sodišča. Vrhovni sodniki so na občni seji sklenili, da bo vsa predsedniška pooblastila za vodenje sodišča do izvolitve novega predsednika kot podpredsednica prevzela vrhovna sodnica Nina Betetto. Predsedniku Vrhovnega sodišča Branku Ma
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Evropa

Irena Vovk, 17.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 44/2016 Torek, 8. 11. Pregled izobraževanja in usposabljanja. V letošnjem Pregledu izobraževanja in usposabljanja, ki ga je pripravila Evropska komisija, je viden napredek. Najnovejši podatki (za leto 2014) tako kažejo, da so javni izdatki za izobraževanje v EU po treh zaporednih
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Število let delovne dobe pri izračunu za delovno dobo

mag. Miha Šlamberger, 17.11.2016

Delovna razmerja

mag. Miha Šlamberger, Pravna praksa, 44/2016Nekateri delavci v našem zavodu so bili pred leti zaposleni za krajši delovni čas od polnega (4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko), nekateri zaposleni so opravljali dela prek programa javnih del za krajši delovni čas od polnega delovnega časa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 17.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2016 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2N (Ur. l. RS, št. 68/16) - velja od 5. novembra, uporabljati se začne 1. januarja 2017. 2. Zakon o preprečevanju pranja denarja in finan
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Vzročna zveza in naključje

dr. Jorg Sladič, 17.11.2016

Kultura in umetnost

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 44/2016Vprašanje vzroka in posledice je temeljno vprašanje tudi v pravni znanosti, ne gre samo za vzročno zvezo v odškodninskem pravu in v materialnem kazenskem pravu. Spominjam se, kako sem moral pri magistrskem študiju v Nemčiji analizirati vprašanja vzročne zveze v kazenskem pravu za področja, kjer standardni slovenski učbeniki niso niti omenjali vzročne zveze. Praznino nedvomno odpravlja delo dr. Luigija Varanellija Vzročna zveza in naključje (Založba Litteralis, Ljubljana 2016, 228 strani), ki je izšla pred kratkim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Napačno vročanje odločitve o reviziji

Avtor ni naveden, 17.11.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2016Pobudnica se je na Varuha obrnila zaradi dolgotrajnosti odločanja o reviziji, ki jo je 24. septembra 2015 vložila sama v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 20. maja 2015, ker do 7. marca 2016 ni prejela odločitve sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Ustreznost zaposlitve

Miha Šercer, 17.11.2016

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 44/2016Zaposlenemu nameravamo odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ponudili smo mu sicer drugo zaposlitev, vendar nas zanima, ali je taka zaposlitev ustrezna glede na zakonsko zahtevo, da kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri od kraja bivanja delavca. Vožnja z javnim prevozom v konkretnem primeru sicer traja manj kot tri ure skupaj, če pa se upošteva še čakanje na povezavo med dvema javnima prevozoma in pešačenje od doma do postaje in od postaje do kraja opravljanja dela, je ta časovna omejitev presežena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

"Privatizirano" zbiranje dejstev in dokazov v upravnih postopkih - od učinkovitosti k ustavnosti

dr. Polonca Kovač, 17.11.2016

Uprava

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 44/2016Upravni postopki so eden ključnih procesov v javnem sektorju. V sklopu reform, ki se nanašajo na ta sektor zaradi gospodarske krize in drugih družbenih sprememb, je zato tudi racionalizacija upravnih postopkov. Te reforme so sicer nepopolne, ad hoc in bolj organizacijske kot pravne, saj se izvajajo le na določenih upravnih področjih in v zvezi s trenutnimi aktualnimi težavami pri izvajanju posameznih postopkov. Že tak pristop ni optimalen, saj je upravno razmerje, ki je predmet upravnega postopka, nujno pravno opredeljeno. Praviloma v tem razmerju oblast zaradi varstva javnega interesa posega v položaj ali omejuje pravice in pravne koristi zasebnikov, zato lahko pri pravnem urejanju teh posegov, da niso arbitrarni, temveč vnaprej opredeljivi in objektivizirani, govorimo o civilizacijski pridobitvi. Da bi bilo ravnanje upravnih organov v skladu z mednarodnopravnimi in ustavnimi garancijami, bi kazalo za t. i. privatizacijo upravnih postopkov pri njihovem izvajanju določiti splošna vodila. Nasploh bi bilo treba celovito prenoviti slovenski Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) in po vzoru priprave upravne zakonodaje EU vnesti možnosti in mejne pogoje za različne oblike privatizacije v postopkih v ta zakon, kar bi omogočilo sistemske in pravno predvidljive rešitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Sistem skladnosti poslovanja v praksi in njena normativna ureditev

Nenad Mrdaković, 17.11.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 44/2016Dinamika normativnega urejanja pravnih odnosov in s tem povezane (ne)predvidljive odločitve pristojnih organov sta dva izmed poglavitnih vzrokov, da vse več gospodarskih družb pravni red obravnava skozi prizmo pravnih tveganj. Slednja naslavljajo z vzpostavljanjem različno kompleksnih sistemov za zagotavljanje skladnosti poslovanja (ang. Compliance), ki poleg upravljanja s tveganji, preiskovanja prevar in kontrole kakovosti tvorijo vse bolj pomemben del t. i. druge obrambne linije. Vzpostavljanje tovrstnih funkcij in sistemov ima poleg zmanjševanja pravnih tveganj seveda tudi druge pozitivne učinke, ki se po svoji vrsti in intenziteti razlikujejo glede na vpetost tovrstnega sistema v poslovne procese in ne nazadnje v samo poslovno kulturo gospodarske družbe. Zato ne preseneča, da je Mednarodna organizacija za standardizacijo skladnost poslovanja v okviru standarda ISO 19600 opredelila kot ključni element dobrega in skrbnega vodenja (ISO 19600).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Zaostanki pri reševanju pritožb

Irena Vovk, 17.11.2016

Človekove pravice

Irena Vovk, Pravna praksa, 44/2016Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pogosto prejema pobude posameznikov, ki očitajo dolgotrajno odločanje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o pritožbah, vloženih zoper odločbe, izdane v zadevah uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Ker je prepričana, da dolgotrajni zaostanki spodkopavajo pravno in socialno državo, je v Letnem poročilu za leto 2015 ( http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/LP2015_VARUH.pdf priporočila, naj ministrstvo pripravi program odprave zaostankov in ga javno objavi, nato pa tekoče spremlja njegovo uresničevanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Dnevi slovenskih pravnikov (3.)

Vovk Irena, Gerbec Franci, 17.11.2016

Ostalo

Irena Vovk, Franci Gerbec, Pravna praksa, 44/2016Že 42. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki je letos vnovič potekalo tri dni, 13., 14. in 15. oktobra 2016, v Portorožu v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in družbe IUS SOFTWARE (GV Založba), je privabilo približno 350 udeležencev. Letos je bilo v okviru Dni organiziranih deset sekcij in dve okrogli mizi, na katerih je o aktualnih pravnih temah spregovorilo kar 60 predavateljev. V nadaljevanju povzemamo bistvene poudarke vseh sekcij in obeh okroglih miz. Prva, ki jo je vodil dr. Franjo Štiblar, se je ukvarjala s (kazensko) odgovornostjo bankirjev za slabe bančne kredite, druga, ki jo je vodil dr. Andraž Teršek, pa s pravno neodgovornostjo odločevalcev za svoje odločitve, med drugim tudi sodnic in sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Ščit zasebnosti - kako se razlikuje od Varnega pristana?

Sandra Kajtazović, 17.11.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sandra Kajtazović, Pravna praksa, 44/2016Pretok osebnih podatkov iz EU v ZDA je pomemben in nujen del čezatlantskega trgovanja. Enostaven prenos osebnih podatkov za komercialne namene iz EU k certificiranim organizacijam v ZDA je bil na podlagi dogovora Varni pristan iz leta 2000 mogoč vse do oktobra lani, ko je Sodišče Evropske unije v zadevi Maximillian Schrems ta 15 let star dogovor razveljavilo. Po odločitvi Sodišča so se pogajanja med EU in ZDA, ki so bila v teku vse od razkritij Edwarda Snowdna leta 2013 v zvezi z dejavnostmi ameriških obveščevalnih služb in ki so bila usmerjena v spremembo (takrat še veljavnega) dogovora Varni pristan, še okrepila. Rezultat pogajanj je bil politični dogovor z dne 2. februarja 2016 o novem okviru za čezatlantsko izmenjavo osebnih podatkov za komercialne namene, t. i. Ščit zasebnosti. Evropska komisija je nato 12. julija 2016 sprejela sklep o ustreznosti varstva osebnih podatkov pri iznosu v ZDA na podlagi dogovora Ščit zasebnosti, kar pomeni, da so ZDA sedaj s strani Komisije ponovno vključene na seznam tistih držav, za katere je ugotovljeno, da delno zagotavljajo ustrezno raven varstva osebnih podatkov. Tako kot Varni pristan, tudi Ščit zasebnosti temelji na samocertifikaciji ameriških družb. Ta je pri Ministrstvu za trgovino ZDA mogoča od 1. avgusta 2016.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Izbor odločitev Ustavnega sodišča 1991-2015

Irena Vovk, 17.11.2016

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 44/2016Ustavno sodišče Republike Slovenije letošnje leto praznuje 25. obletnico delovanja v samostojni in neodvisni državi. Ob tej priložnosti je izdalo posebno jubilejno zbirko, v kateri so zbrane najpomembnejše odločitve Ustavnega sodišča, sprejete od osamosvojitve naprej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 17.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2016 8. november - predlog priporočila v zvezi s problematiko poslabšanja poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v letu 2016. 14. november - predlog zakona o dopolnitvah Zakona o sodiščih; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Aliud esse Latine, aliud grammatice loqui

dr. Janez Kranjc, 17.11.2016

Ostalo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 44/2016Rek je vzet iz Kvintilijanove Šole govorništva (I, 6, 27). Slovensko bi se glasil Eno je govoriti latinsko, drugo govoriti v skladu s slovničnimi pravili. Kvintilijan ga omenja, ko obravnava temelje govora. Ob tem pravi: Najzanesljivejša učiteljica govorjenja je raba in jezik je treba uporabljati kot denar, ki (je varen, če) ima uradni pečat. Vedno pa je potrebna kritična presoja ... Vse dvomljive primere je treba presojati z uporabo nespornih pravil, tako da se dvomljivo primerja z nedvomnim in tako negotovo utemeljuje z nespornim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Neplačniki stroškov za vrtec bi bili ob točke za sprejem naslednjega otroka

Avtor ni naveden, 17.11.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2016Na Varuha se je obrnila predstavnica vrtca in navedla, da se vrtci ukvarjajo z vedno večjo finančno stisko, ki je tudi posledica neplačevanja stroškov za izvajanje programov, kar se dogaja vse pogosteje. Izterjava teh stroškov prek sodišča je zamudna in neučinkovita. Zato v vrtcu razmišljajo o dopolnitvi kriterijev Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec (Pravilnik) z dodatnim kriterijem, ki bi omogočal odšteti določeno število točk staršem, ki imajo neporavnane obveznosti do vrtca. Ali bi bil tak dodatni kriterij kakorkoli lahko sporen z vidika spoštovanja človekovih pravic?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Volitve in pavperizirano novinarstvo

mag. Sandi Kodrič, 17.11.2016

Ostalo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 44/2016Urednik liberalne ameriške revije New Yorker je v prvem odzivu po volilni zmagi republikanca Trumpa dogodek označil za pristno tragedijo za ameriški narod in Američanom napovedal žalostno usodo pod novo vladavino. Njegov čustveni izliv je simptomatičen za tokratno predsedniško kampanjo, v kateri je večina osrednjih medijev odkrito navijala za demokratsko kandidatko Clintonovo in poudarjala negativne lastnosti njenega protikandidata. To se ni dogajalo samo v ZDA, ampak tudi drugod po svetu. Slovenski mediji so pri tem še najbolj predvidljivi: vedno navijajo za demokrate, nikoli za republikance. Reagana so nekoč celo proglasili za utelešenje čistega zla, iz Busha pa so se odkrito norčevali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Vlada RS

Avtor ni naveden, 17.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2016 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 109. redni seji (10. november 2016): - informacija o koordinaciji deležnikov digitalnega preoblikovanja Slovenije z vzpostavitvijo Slovenske digitalne koalicije, ki je predvidena s Strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020; - Ured
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Pod giljotino

Hinko Jenull, 17.11.2016

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 44/2016V predstavitvi pred Državnim zborom je mag. Goran Klemenčič, takrat še kot ministrski kandidat, napovedal, da pravosodja ne bo urejal z ognjem in mečem. Če je bilo orodje za sekanje glav pred začetkom mandata omenjeno zgolj kot neprimeren pripomoček, je po dveh letih že postalo operativno sredstvo za izboljšanje pravosodja. Lahko da je vpogled v dejansko stanje ministra pripeljal do spoznanja o ustreznejši poti za učinkovito delovanje pravne države. Ali pa ga je le zaneslo pri populističnem dokazovanju politične odločnosti? Kakorkoli, povedano terja več od tihega, ponižnega ugovora, da gre za neprimerno izražanje in da minister, že zaradi uveljavljenega načela delitve oblasti, take pristojnosti nima. Opozoriti je treba tudi in predvsem na nesprejemljive pravne razsežnosti ministrove grožnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 17.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2016Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Izzivi za ustavno sodstvo tudi po 25 letih

dr. Jadranka Sovdat, 17.11.2016

Ustavno sodišče

dr. Jadranka Sovdat, Pravna praksa, 44/2016Ustavno sodstvo se je v Sloveniji začelo pred več kot 50 leti. Ustanovitev ustavnih sodišč v nekdanji državi s sistemom enotnosti oblasti, ki ni delovala po načelih demokratične pravne države, je bila svojevrsten paradoks. Enak paradoks je bilo to, da je nekdanje zvezno ustavno sodišče skupaj z avstrijskim, italijanskim in nemškim (zveznim) ustavnim sodiščem leta 1972 ustanovilo Konferenco evropskih ustavnih sodišč. Danes so v njej povezana vsa ustavna in najvišja sodišča evropskih držav, ki izvršujejo (tudi) ustavnosodno presojo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je bilo v polnopravno članstvo Konference sprejeto leta 1994, potem ko je z odločitvami prepričalo združenje, da je popolnoma neodvisno pri izvrševanju svoje ustavne vloge. Neodvisnost ustavnega sodišča ni le funkcionalna in organizacijska, temveč je nujno tudi finančna. To je še posebej pomembno v razmerju do izvršilne oblasti. Kot kažejo izkušnje, to pri nas še zdaleč ni samoumevno, čeprav gre za nekaj, kar bi po 25 letih državnosti že moralo biti sestavni del splošnega vedenja o ustavnih temeljih državne ureditve in položaju centralnih nosilcev državne oblasti. Naj ilustriram. Ustavno sodišče mora v času, ko to pišem, za nakup stvari, ki jih potrebuje za izvrševanje svojih pristojnosti, pridobiti soglasje Vlade, čeprav so ta sredstva za njegovo delo zagotovljena v proračunu za leto 2016, ki ga je sprejel Državni zbor. Primer kaže, da je s predpisi, ki kaj takega dopuščajo, ustavnopravno nekaj hudo narobe. Ustavno sodišče je več kot naveličano iz leta v leto opozarjati, da to ni v skladu z njegovo ustavno zagotovljeno (finančno) neodvisnostjo. Bo to javno opozorilo zaleglo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Davčni vidik brexita

mag. Dominik Kuzma, 17.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 44/2016Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (Velika Britanija) je na zgodovinskem referendumu o članstvu v Evropski uniji (EU) 23. junija letos izglasovalo izstop iz EU. Ob burni reakciji političnih predstavnikov, gospodarstvenikov, valut in borz po vsem svetu na referendumske rezultate je treba spomniti, da Velika Britanija je in bo ostala članica EU še najmanj dve leti po sprožitvi postopkov po 50. členu Pogodbe o EU. Izstopni proces pa je varljivo dolg, saj je v tem času in neposredno po izstopu možno pričakovati bistvene spremembe v zakonski ureditvi Velike Britanije, zaradi česar bodo potrebne tudi občutne spremembe in prilagoditve gospodarskih subjektov ter državljanov EU, ki živijo, delajo ali poslujejo v Veliki Britaniji. Med pomembnejšimi zakonodajnimi vidiki se omenjajo predvsem delovno pravo, pravo socialne varnosti, migracijsko in nenazadnje davčno pravo, na katerega se osredotočam v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Naklonski glagoli v slovenščini

dr. Nataša Hribar, 17.11.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 44/2016K tokratnemu jezikovnemu kotičku me je spodbudilo vprašanje neke dijakinje, ki je spraševala takole: Kdaj se v slovenščini uporablja nemorem in nemoram?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 44

Leto objave

< Vsi
2016(38)
> November(38)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

ABCĆČD ĐEFG H IJ K LM NOP QR S Š TUV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov