O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 48)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Izvršba na podlagi menice

mag. Janez Tekavc, 21.2.2013

Civilni sodni postopki

mag. Janez Tekavc, Pravna praksa, 7-8/2013V preteklih dneh sem doživel negativno izkušnjo v izvršilnem postopku na podlagi menice, saj je sodišče z odločanjem odlašalo tako dolgo, da je bil nad dolžnikom prej začet stečajni postopek, kot pa je bilo odločeno o predlogu za izvršbo. Konkretna zadeva je izgubljena, vendar pa velja zaradi bodočih podobnih primerov opozoriti na napake v razmišljanju izvršilnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 21.2.2013

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/201311. februar - predlog zakona o omejevanju kandidiranja in opravljanja javnih funkcij. 12. februar - predlog zakona o ratifikaciji Dopolnitev 25. in 26. člena Konvencije o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer, sprejetih 28. novembra 2003 v Ženevi; - Posebno p
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Ustavno dvomljiva širitev pristojnosti strokovnih sodelavcev

Janč Ljubimski, 21.2.2013

Ustavno sodišče

Janč Ljubimski, Pravna praksa, 7-8/2013Vsem je zagotovo poznana življenjska resnica, da žagati vejo, na kateri sedimo, ni najbolj modro početje, pa čeprav ga spremljajo najboljši nameni pospešitve dela. Da bi se v prihodnosti v sodstvu izognili presenečenemu obrazu, ki ga spremlja neugoden občutek v želodcu, ko začne nažagana veja pod sedečim grdo pokati, menim, da je napočil čas, da se jasno doreče meja med opravili, ki pomenijo izvrševanje sodne funkcije, in delom, ki ga je (še) ustavno dopustno prepustiti sodnemu osebju, med njimi predvsem strokovnim sodelavcem. Aktualna je namreč težnja predlagatelja novele Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J), da se ta meja premakne z nadaljnjo širitvijo pristojnosti strokovnih sodelavcev v izvršilnem postopku. Če se ob tem porajajo ustavnopravni pomisleki, je začudenje nad takim predlogom še večje, saj so morali zapustiti sodstvo ob koncu leta v občutnem številu prav slednji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Vlada RS

Avtor ni naveden, 21.2.2013

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2013Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 50. seji (14. februar 2013): - statut Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB); - Uredba o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu; - Sklep o objavi sprememb in dopolnitev Prilog A in B k Evropskemu sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevar
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 21.2.2013

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2013je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev - ZUPJS-B (Ur. l. RS, št. 14/13) - veljati začne 2. marca. 2. Zakon o spremembi Zakona o socialno varstvenih prejemkih - ZSVarPre-B (Ur.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Ponovna odmera pokojnine (še enkrat)

mag. France Ocepek, 21.2.2013

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

mag. France Ocepek, Pravna praksa, 7-8/2013Mag. Tanja Pustovrh Pirnat je v prispevku Ponovna odmera pokojnine: V luči uveljavitve novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju problematizirala (sodno) prakso pri odločanju po prehodno veljavnem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) o ponovno vloženih zahtevah za odmero pokojnine, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, in se navezuje na nov pokojninski zakon ZPIZ-2. Menim, da so stališča, na katerih gradi, konceptualno zgrešena in predstavljajo nadaljevanje zmotnih stališč, ki so se pojavila v sodni praksi. Problematičnost odločanja v luči (socialne) pravičnosti pa je dosti širša od ozke tematike odločanja o ponovno vloženih zahtevah za odmero pokojnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Ugotavljanje sodne pristojnosti in ugovor sklenjenega arbitražnega sporazuma

Nataša Cankar, 21.2.2013

Civilni sodni postopki

Nataša Cankar, Pravna praksa, 7-8/2013Ta članek je nastal kot odziv na primer, s katerim sem se srečala pri delu. V zadevi je bilo treba odločiti o ugovoru nepristojnosti zaradi sklenjenega arbitražnega sporazuma. Nekoliko nenavadno besedilo arbitražne klavzule, na katero se je skliceval toženec, me je napeljalo k razmišljanju, kakšno vsebino morata imeti arbitražna klavzula ali sporazum, na katerega se sklicuje stranka v sodnem postopku, ko ugovarja nepristojnost sodišča, da ju je mogoče šteti za obstoječa in veljavna ter da se lahko sodišče posledično izreče za nepristojno reševati ta spor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Vsebina PP št.8/2013

Avtor ni naveden, 21.2.2013

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2013stran 3 UVODNIK Vlasta Nussdorfer Dolga pot do poprave krivic stran 6 USTAVNO PRAVO Janč Ljubimski Ustavno dvomljiva širitev pristojnosti strokovnih sodelavcev stran 9 ARS Nataša Cankar
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Pravni napovednik

Irena Vovk, 21.2.2013

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2013
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Domači forum ni pomagal Lanceu Armstrongu

Blaž Bolcar, 21.2.2013

Šport in organizacije

Blaž Bolcar, Pravna praksa, 7-8/2013Predavanja na temo dopinškega postopka v primeru Lancea Armstronga, ki jih je 6. februarja v Haagu organiziral Inštitut Asser, center za mednarodno in evropsko pravo s sedežem v Haagu, so v marsičem osvetlila številna pravna vprašanja dopinškega primera tisočletja, ki lahko privede tudi do izključitve kolesarstva iz družine olimpijskih športov. Zanimivo je, da postopek od začetka sploh ni potekal proti Lanceu Armstrongu, temveč proti kolesarskemu moštvu US Postal. Vendar je bil Armstrong edini, ki ni želel sodelovati z Ameriško protidopinško agencijo, in je zato postopek tekel naprej samo še proti njemu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Fiktivno in realno

dr. Matjaž Ambrož, 21.2.2013

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 7-8/2013Kot uči moderna ekonomska znanost, je temelj dobrega poslovanja v tem, da ujamemo pravšnje razmerje med prihodki in izdatki. Da bi se približal temu idealu, sem sklenil, da bom pregledal odhodke in skušal dognati, kam odteka denar. Ob preučevanju tega vprašanja sem prišel do osupljive ugotovitve: velik del odhodkov predstavljajo nekakšne naročnine, pristojbine, zavarovanja, pavšali, vzdrževalnine, provizije, periodične dajatve, stroški vodenja računov, skratka, nič oprijemljivega, nič, od česar bi bila človekova eksistenca dejansko odvisna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Ronald Dworkin (1931-2013)

dr. Aleš Novak, 21.2.2013

Ostalo

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 7-8/201314. februarja 2013 je v Londonu umrl Ronald Dworkin. S tem kratkim obvestilom, ki ga je v akademski svet poslal dekan pravne fakultete newyorške univerze, se v svetu filozofije prava, pa tudi teorije ustavnega prava, politične in moralne filozofije zaključuje pomembno obdobje. Začelo se je skoraj pol stoletja poprej, ko je Dworkin kot mlad profesor na Univerzi Yale prvič vzbudil pozornost z drzno kritiko pravnega pozitivizma. Nagrada je prišla z nekoliko nepričakovane smeri - za svojega naslednika na ugledni stolici za pravoznanstvo oxfordske pravne fakultete ga je predlagal nihče drug kot Herbert L. A. Hart, tarča njegove kritike. Ta nenavadni zasuk usode je Dworkina postavil v središče pravne filozofije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Ekonomika evropske integracije

mag. Sandi Kodrič, 21.2.2013

Kultura in umetnost

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 7-8/2013Ko smo leta 2004 skupaj z drugimi državami vstopali v Evropsko unijo, smo predvsem pričakovali boljše življenje oziroma povečevanje blaginje prebivalstva. Zaradi konvergence, cenejšega denarja in vsesplošne konjunkture smo tak trend nekaj časa tudi res doživljali. Delno je k temu pripomogla borzna evforija, saj so delnice v slovenskem borznem peskovniku skoraj ves čas rasle in nastajala so "papirnata bogastva". Nove članice so po vstopu dejansko zmanjšale zaostanek v razvitosti za "staro Evropo", a hkrati so postajale vse bolj odvisne od dogajanj v njej. Finančna kriza je prinesla streznitev, v "novem" delu Evrope morda še bolj kot v "starem". Zdaj je pravi čas, da pogledamo, kje v Evropi smo, kako smo vanjo integrirani in kako se po raznih merilih primerjamo s sočlanicami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Evropsko prometno pravo

dr. Marko Pavliha, 21.2.2013

Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 7-8/2013Pri PF Univerze v Zagrebu je nedavno izšla impresivna knjiga o evropskem pravu (Europsko prometno pravo, Zagreb 2011, 526 strani), ki sta jo uredila prof. dr. Nikoleta Radionov in prof. dr. Jasenko Marin. Poleg njiju so posamezna poglavja napisali prof. dr. Tamara Ćapeta, dr. Ana Kumpan, mag. Nikola Popović, dr. Božena Bulum in Iva Savić. Izčrpno in pregledno delo bi si zaslužilo prevod v angleščino in francoščino, ker takih prikazov primanjkuje v siceršnji bibliografski poplavi raznovrstnih vidikov prava Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Poseg v osebnostno pravico s časopisno objavo podatka o sodelovanju z Ministrstvom za državno varnost

mag. Judita Dolžan, 21.2.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 7-8/2013Predmet spora so trije članki, objavljeni med 9. in 16. avgustom 2004 v dveh nemških časnikih. V njih je avtor poročal o domnevnem sodelovanju tožnika kot neuradnega sodelavca "IM Christopha" Ministrstva za državno varnost takratne Nemške demokratične republike (NDR). Ta naj bi od leta 1970 vohunil za svojo takratno prijateljico, ki je zdaj njegova žena. Tožnik (gre za nekdanjega profesorja na Univerzi v Leipzigu, predstavnika poslanske skupine Stranke demokratičnega socializma v saškem deželnem zboru in kandidata na čelu liste iste stranke na deželnih volitvah leta 2004) se je zaradi teh objav čutil prizadetega v svoji splošni osebnostni pravici, saj naj bi o domnevnem sodelovanju ne vedel ničesar. Posledično je zahteval opustitev poročanja o njegovem domnevnem sodelovanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Podatki o komunikaciji za prekrške

Irena Vovk, 21.2.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2013V postopku zoper obdolženega zaradi storitve prekrška po petem odstavku 35. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) je okrajno sodišče od operaterja zahtevalo izpis dohodnih in odhodnih klicev z določene telefonske številke, katere imetnik naj bi bil obdolženi, in sicer za določen dan in časovno obdobje. Sodišče navaja, da ima v skladu z 8. alinejo prvega odstavka 67. člena Zakona o prekrških (ZP-1) glede nosilcev elektronskih podatkov pravico uporabiti določilo 143. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s četrtim odstavkom 45. člena ZP-1. Nadalje sodišče navaja, da gre za ugotavljanje dejstev in dopolnitev dokaznega postopka, ki poteka po pravilih rednega sodnega postopka. V takem primeru ima prekrškovni organ v skladu s trinajstim odstavkom 65. člena ZP-1 položaj predlagatelja v rednem sodnem postopku. Ali je torej operater dolžan posredovati izpis klicev za določeno telefonsko številko okrajnemu sodišču za potrebe postopka sodnega varstva zaradi storitve prekrška po ZPrCP?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Sporna določa ZUJF glede povračila stroškov prevoza na delo in z njega

Avtor ni naveden, 21.2.2013

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2013Varuh je prejel pobudo od javnega uslužbenca, ki se mu je na podlagi 168. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) in 5. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND, Ur. l. RS, št. 40/2012) zmanjšalo povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. Navajal je, da se dnevno vozi na delo iz Tržiča na Jesenice in nazaj. Ker dela v dveh izmenah, nima možnosti javnega prevoza, zato dobi povrnjeno kilometrino v višini približno 160 evrov za dvajset delovnih dni. Njegov sodelavec, ki se na delo vozi iz istega kraja, dela pa v delovnem času, ko je možen javni prevoz, dobi povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini stroškov javnega prevoza - avtobusa, kar znaša približno 300 evrov. Razlika v višini povračila stroškov prevoza za dva javna uslužbenca, ki se vozita na delo v isti državni organ iz istega kraja, je torej približno 140 evrov mesečno, odvisna pa je le od delovnega časa in voznega reda javnega prometa, na kar pa posamezen uslužbenec nima možnosti vplivanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Snemanje učencev za izobraževanje učiteljev

Irena Vovk, 21.2.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2013V okviru Zavoda za šolstvo RS poteka usposabljanje učiteljev za e-kompetentnega učitelja (Slovensko izobraževalno omrežje). Nekaterim učiteljem se zdi sporno, da je pogoj za udeležbo oblikovanje profila za sodelovanje v spletnih učilnicah, blogih ipd. Skoraj vsi izobraževalni seminarji oziroma programi, ki potekajo v okviru tega usposabljanja, pa za seminarsko nalogo zahtevajo fotozgodbo oziroma prikaz (film, fotografije) učencev pri izvajanju pouka. Vsi ti izdelki se nalagajo v spletno učilnico, (www.sio.si). Ali je to v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Inšpektor VURS-a v zapisnik navedel osebne podatke prijavitelja in s tem izdal vir prijave

Avtor ni naveden, 21.2.2013

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2013Pobudnica je na območnem uradu Veterinarske uprave RS (VURS) v Kopru podala prijavo zaradi domnevnih nepravilnosti v enem od zavetišč za zapuščene živali. Pristojni inšpektor je opravil nadzor, ugotovitve pa zapisal v zapisnik o inšpekcijskem pregledu. Zapisnik je pobudnica pridobila na podlagi vložene zahteve po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, vendar so bili na njem v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov prekriti osebni podatki, sklepala pa je, da gre za njene podatke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

dogodki - izjave

Irena Vovk, 21.2.2013

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2013od 12. do 18. februarja Torek, 12. 2. Tožilci. "V Društvu državnih tožilcev ocenjujemo, da je potrebno nekoliko osvetliti naloge državnega tožilca, saj je bilo naše delo v zadnjem času spet tarča nekaj ostrih, predvsem pa povsem neutemeljenih kritik," je v izjavi za javnost zapisala preds
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Evropska mreža znamk in modelov

Irena Vovk, 21.2.2013

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2013(www.tmdn.org) Jezik: slovenščina in drugi uradni jeziki EU ter hrvaščina Tip: samostojna spletna stran Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: video in foto, pobude, različne spletne aplikacije in orodja Povezava z uporabniki: vsi kontaktni podatki in obra
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Evropa

Irena Vovk, 21.2.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2013Torek, 12. 2. Ponarejeni evri. Število ponarejenih evrskih kovancev se je lani povečalo za 17 odstotkov, število ponarejenih kovancev, ki so bili umaknjeni iz obtoka, pa se je povečalo s 157.000 zaseženih kovancev v letu 2011 na 184.000 v letu 2012, ugotavlja Evropski urad za boj proti golju
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 21.2.2013

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 7-8/201321. februar 1965 - Malcolm X Med govorom v New Yorku je bil ustreljen borec za pravice ameriških črncev Malcolm X, rojen kot Malcolm Little. 1974 - Ustava SFRJ Jugoslovanska skupščina je sprejela novo zvezno ustavo, ki je opredelila Jugoslavijo kot zvezno republiko enakoprav
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Dolga pot do poprave krivic

Vlasta Nussdorfer, 21.2.2013

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 7-8/2013"Ni pomembno tisto, kar narediš od časa do časa, svet lahko spremeniš s tistim, kar počneš iz dneva v dan." Jenny Craig Boj za pravice in pravičnost je "izum" prednikov in sen naslednikov. Mnogi so v njem v preteklosti celo umirali, nekateri obupani prenehali upati, prenekateri so ga udejanjili i
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Kreditni krč in Supernova

dr. Jože Mencinger, 21.2.2013

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 7-8/2013Ameriški ekonomist Hyman Minsky je pred dobrimi štirimi desetletji dokazoval, da so krize vgrajene v sistem kreditiranja in zato neizogibne. Prav veliko pristašev takrat ni dobil. Ekonomska veda je trdno verjela v vsemogočnost trga, deregulacijo in ustvarjanje bogastva s finančnim poglabljanjem. Takratno gospodarjenje pa tudi ni zahtevalo veliko kreditiranja; večina kreditojemalcev je s krediti le dopolnjevala lastna sredstva. V zdajšnji krizi pa je zanimanje za njegove nauke oživelo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 7-8

Leto objave

< Vsi
2013(48)
> Februar(48)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČD ĐEF G H IJK L M N O P QRSŠT UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov