O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 46)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Napotitev na delo v tujino - povrnitev stroškov nastanitve

Avtor ni naveden, 18.2.2016

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016Predmet najemne pogodbe, sklenjene med A. najemodajalcem in tožencem kot najemnikom, je bila rezidenca. Iz določb Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih in 8. ter 9. člena ZZZ-1 jasno izhaja, da je za zagotovitev prostorov rezidence, kot tudi drugih (poslovnih) prostorov odgovorna tožnica, vključno z njihovimi stroški. Prostori diplomatskega predstavništva predstavljajo tožnico, odražajo njen ugled in se uporabljajo za izvrševanje njenih nalog. Ob dejstvu, da so bili prostori najeti za rezidenco in jih je tožnica kot take tudi uporabljala, je jasno, da s tem povezane stroške nosi tožnica, ne glede na to, kdo je nastopal kot dejanska pogodbena stranka (najemnik).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Davčna izvršba

Avtor ni naveden, 18.2.2016

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016FURS, 2. izdaja, velja od 5. februarja 2016 1. Postopek davčne izvršbe Davčna izvršba je posebni upravni postopek, ki ga ureja Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2). Davčno izvršbo opravlja Finančna uprava Republike Slovenije (FU
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Odgovornost države - aktivna volilna pravica

Avtor ni naveden, 18.2.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016V 26. členu Ustave so urejene le predpostavke za obstoj odškodninske odgovornosti države, zato je za vsa ostala vprašanja, ki v tej določbi niso urejena, po pravni analogiji treba uporabiti splošna pravila civilnega prava. Pravno priznane oblike nepremoženjske škode, za katere lahko posameznik zahteva odškodnino v denarju, je zakonodajalec omejil le na primere, ki so taksativno navedeni v 179., 180., 181. in 182. členih OZ. Ker volilne ni mogoče šteti med osebnostne pravice, škoda, ki jo vtožuje tožnik, ni pravno priznana škoda po določbi 179. člena OZ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Sodno varstvo proti odvzemu sodniškega mandata

Igor Vuksanović, 18.2.2016

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 7-8/2016V "mladih demokracijah", če po 25 letih še lahko uporabljamo ta izraz, je mandat kariernih sodnikov včasih bolj majav in negotov kot v državah z bolj ustaljeno tradicijo pravne države. Jasno je, da sodniki ne morejo računati na to, da bo njihov mandat brezpogojno varovan, na primer tudi v primeru neskrbnega ali nepoštenega dela, vendar jim mora biti zoper vse odločitve o sodni funkciji zagotovljeno sodno varstvo v skladu s prvim odstavkom 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Neustreznost nacionalne zakonodaje pri urejanju dostopa do neprofitnih stanovanj

Mateja Apohal, 18.2.2016

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Mateja Apohal, Pravna praksa, 7-8/2016Pravica do neprofitnega stanovanja je t. i. pravica do socialne pomoči, ki je zagotovljena samo državljanom Republike Slovenije (peti odstavek 87. člena Stanovanjskega zakona - SZ-1), prednostno pa je namenjena ljudem s slabšimi stanovanjskimi in socialnimi razmerami ter drugimi okoliščinami, ki narekujejo potrebo po zagotovitvi njihove stanovanjske varnosti (8. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem). Vprašanje je, ali gre res za tako pravico, da se lahko njena upravičenost veže na pogoj državljanstva. Ali so družine tujcev, ki so si v Sloveniji ustvarile dom in tukaj zakonito prebivajo, res upravičeno obravnavane drugače od družin slovenskih državljanov? Kot bomo videli v nadaljevanju, upravičenih razlogov za tako pavšalno razlikovanje, utemeljeno zgolj na narodni pripadnosti, ni. Tudi evropska zakonodaja in sodna praksa tako ravnanje države, ki je utemeljeno na razlikovanju zgolj na podlagi pogoja državljanstva, ocenjujeta kot diskriminatorno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Povratna veljava zakona lahko uredi preventivno pridržanje nevarnega storilca zaradi duševne bolezni

Matej Cerar, 18.2.2016

Varstvo človekovih pravic

Matej Cerar, Pravna praksa, 7-8/2016V tokratni sodbi se je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) soočilo s prvim primerom, v katerem je preučilo združljivost nove nemške ureditve preventivnega pridržanja obsojenega storilca kaznivega dejanja, duševnega bolnika, zaradi terapevtskega zdravljenja z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP). Konkretno je kršitev človekovih pravic zatrjeval 73-letni pritožnik, ki mu je bilo s povratno veljavo podaljšano preventivno pridržanje preko desetletne dobe, ki je bila v času njegove storitve kaznivih dejanj določena kot najdaljše obdobje. ESČP je soglasno razsodilo, da ni prišlo niti do kršitve pravice do svobode in varnosti, varovane v 5. členu EKČP, niti ne gre za kršitev 7. člena, ki določa, da ne sme biti kazni brez zakona. Kot bistveno je poudarilo, da namen pridržanja pritožnika ni bil kaznovalen, marveč prevencijski, kot posledica duševne bolezni, za kar je možno pod določenimi pogoji posamezniku odvzeti prostost. Pri nas lahko kazenskopravni ukrep odvzema prostosti duševnemu bolniku traja največ pet let, zatem je prisilno pridržanje mogoče le po izvedenem nepravdnem sodnem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Davčni zavezanci, prejemniki dohodka iz delovnega razmerja ali pokojnine iz tujine - ne pozabite na vložitev napovedi za odmero akontacije dohodnine

Avtor ni naveden, 18.2.2016

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016Pojasnilo FURS, 5. februar 2016 Davčni zavezanec - rezident mora za redni mesečni dohodek, prejet iz delovnega razmerja ali pokojnino, vložiti pri davčnem organu Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine za rezidente,1
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Potrdilo o nekaznovanosti

Irena Vovk, 18.2.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2016Ali lahko delodajalec od zaposlenih na "občutljivih" delovnih mestih zahteva pridobitev potrdil o nekaznovanosti? Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) namreč zahteva od delodajalca, da od zaposlenih na "občutljivih" delovnih mestih pridobi potrdila o nekaznovanosti, in sicer zaradi začetega postopka za pridobitev certifikata AEO oziroma statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Ščit zasebnosti

Irena Vovk, 18.2.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2016Lani jeseni je Sodišče EU razveljavilo dogovor Varni pristan, ki je omogočal preprost prenos osebnih podatkov iz EU certificiranim organizacijam iz ZDA. Delovna skupina iz člena 29 Direktive o varstvu osebnih podatkov je sicer pozdravila končanje pogajanj med EU in ZDA o vzpostavitvi t. i. ščita zasebnosti, a je hkrati opozorila, da bo šele po njegovi temeljiti analizi jasno, ali je pravno zavezujoč in res zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, ki se iz EU prenašajo v ZDA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

France Bučar

dr. Janez Kranjc, 18.2.2016

Kultura in umetnost

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 7-8/2016Profesor dr. France Bučar, oče slovenske ustave, je preminul 21. oktobra 2015. Bil je osebnost, ki je globoko zaznamovala novejšo slovensko zgodovino. Vanjo je vstopil kot partizan, kot profesor, oporečnik in kritični razumnik ob koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja, se v njej trajno zasidral kot eden od pobudnikov in tvorcev slovenske samostojnosti ter si s številnimi knjigami in razpravami, v katerih je analiziral in kritično vrednotil pereče družbene probleme, težave našega razvoja in vrednote, ki naj bi ga usmerjale, v njej zagotovil mesto tudi v prihodnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Od 9. do 15. februarja

Patricij Maček, 18.2.2016

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 7-8/2016 Torek, 9. 2. Dan varne rabe interneta. Vsak drugi torek v februarju je v več kot sto državah z vsega sveta dan varne rabe interneta. Tokrat je potekal pod sloganom Prispevaj k prijaznejšemu internetu tudi ti!. Informacijski pooblaščenec, ki aktivno deluje na področju pr
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

"Še bolj" brez milosti do nasilja?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 18.2.2016

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 7-8/2016Če si smem izposoditi iz Žižkovega Nasilja (Analecta, Ljubljana 2007), je današnji boj proti nasilju svojevrsten paradoks, ker se osredotoča na neposredno subjektivno nasilje. Po Žižku gre le za najvidnejši vrh trikotnika, ki vključuje simbolno in sistemsko nasilje in je posledica "gladkega" delovanja naših ekonomskih in političnih sistemov, ki ohranjajo pri življenju poskuse boja proti nasilju in ki promovirajo strpnost. (Spominjam se kampanje izpred let proti nestrpnosti, ki je v resnici nestrpnost spodbujala, do nestrpnosti seveda: Recimo nestrpnosti NE!)
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Lastninska pravica tujcev na nepremičninah v Sloveniji in ugotavljanje vzajemnosti

Darja Šumah, 18.2.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

Darja Šumah, Pravna praksa, 7-8/2016Interes za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v Sloveniji izkazujejo tujci iz širokega nabora držav - najpogosteje so to državljani nekdanjih republik SFRJ, pojavljajo pa se tudi primeri povpraševanj iz bolj oddaljenih dežel, kot so Bolivarska republika Venezuela, Indija, Kuvajt in Malezija, vendar pa veljavna pravna ureditev to pravico priznava le omejenemu krogu tujcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Vrnitev nadomestila plače - neupravičena pridobitev

Avtor ni naveden, 18.2.2016

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016Sodišče druge stopnje neutemeljeno razlaga, da je s kasnejšo odločbo ZRSZ odpadla pravna podlaga, da bi tožnica "razpolagala s prejetim nadomestilom za primer brezposelnosti", saj ne gre za vprašanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, temveč za vprašanje vrnitve nadomestila plače kot prejemka delavca iz delovnega razmerja v razmerju do delodajalca, konkretno na podlagi pravnomočne sodbe delovnega sodišča. Zato ni utemeljena presoja sodišča druge stopnje, da je bila toženka obogatena brez pravnega temelja oziroma glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je kasneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). Pravni temelj za izplačilo še vedno obstaja v pravnomočni sodbi delovnega sodišča - z vsemi učinki pravnomočne sodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Tek čez pravne ovire na poti do lestvic šol

Žiga Rejc, 18.2.2016

Splošno o vzgoji in izobraževanju

Žiga Rejc, Pravna praksa, 7-8/2016V dneh, ko slovenske šole privabljajo kandidate za vpis v okviru t. i. dni odprtih vrat in informativnih dni, je bila javnost seznanjena z novico, da (tudi letos) pred vpisi ne bo omogočen dostop do informacij o doseženem uspehu na nacionalnem preverjanju znanja po posameznih osnovnih oziroma na maturi po srednjih šolah (v nadaljevanju: informacije). Upravno sodišče je namreč v nedavnih sodbah ugodilo tožbama Državnega izpitnega centra, ki je izpodbijal za prosilca ugodni odločbi Informacijskega pooblaščenca. Pri tem se je v obrazložitvi svoje odločitve dotaknilo tudi določb Zakona o osnovni šoli (ZOsn) in Zakona o maturi (ZMat), ki prepovedujejo uporabo podatkov in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja ter podatkov iz letne analize o kakovosti mature za razvrščanje šol, razmisleku o katerih je namenjen ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Kdaj je francosko jabolčno žganje Calvados enako finskemu Verladosu in zakaj madžarski tokaj ne sme biti slovenski točaj

Zoran Skubic, 18.2.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 7-8/2016Z zaščito alkoholnih pijač na ravni EU je bil vedno "križ" - v dobrem in malo manj dobrem pomenu. In če je jabolčno žganje Calvados v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v prelomni sodbi glede francoske diskriminatorne obdavčitve žganih pijač pomagalo pisati zgodovino sedanjega Sodišča - in s tem tudi prava - EU, pa je bilo v nedavni odločitvi neposreden predmet presoje v luči Uredbe št. 110/2008 o zaščiti geografskih označb žganih pijač. Točneje, Sodišče EU je presodilo, kdaj in koliko je (sploh) mogoče primerjati (tj. pojmovno zamenjati) francoski Calvados s finskim Verladosom, prav tako žganjem iz jabolčnika. Z vidika normalno obveščenega, razumno pozornega, preudarnega, a kljub temu drugače precej povprečnega potrošnika, seveda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 18.2.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Cilj in namen (II)

Nataša Skubic, 18.2.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 7-8/2016V prejšnjem kotičku sem obravnavala vprašanje, kakšna je razlika med pojmi a goal, an objective in an aim. Ugotovila sem, da se pojmi pogosto uporabljajo kot sopomenke, čeprav naj bi bile med njimi razlike. Naletela sem na težavo, da se opredelitve istih pojmov v različnih slovarjih razlikujejo, da ni enotnega mnenja o tem, kakšne so razlike med njimi, in da so razlike (če te vendarle so) majhne in ne vedno jasne. Poskušala sem najti ločnico med pojmi, ki je strnjena v tem, da pojem a goal označuje končno točko oziroma končni cilj določenega usmerjenega delovanja. Pojem an objective označuje jasno določene korake, ki naj pripeljejo do določenega končnega cilja (a goal), pojem an aim, ko se ne uporablja kot sopomenka pojma a goal, pa označuje razmeroma dolgoročen načrt delovanja, ki je usmerjeno h končnemu cilju (a goal). Od naštetih samostalnikov se samo slednji uporablja tudi kot glagol, torej to aim. V slovenščino ga prevedemo kot prizadevati si ali skušati doseči, tudi nameravati. Uporablja se lahko s predlogom at (primer: to aim at better results) ali z nedoločnikom to aim to (primer: to aim to achieve better results).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Pravilo podjetniške presoje: gradnja brez gradbenega dovoljenja in denarna kazen

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 18.2.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 7-8/2016Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v odločitvi III Ips 97/2015 z dne 9. decembra 2015 pri odločanju o odškodninski odgovornosti članov uprave delniške družbe neposredno uporabilo pravilo podjetniške presoje (angl. business judgement rule). V obrazložitvi je vsebinsko napolnilo predpostavke za njegovo uporabo, pri čemer je gradnjo brez gradbenega dovoljenja v povezavi z vsemi okoliščinami primera spoznalo za ravnanje znotraj polja proste presoje (angl. safe harbour). Ravnanje v nasprotju z odločbami inšpekcijskih organov je opredelilo kot profitabilno kršitev, ki pravno ni dopustna in pomeni kršitev dolžne skrbnosti ravnanja uprave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Razpisi

Avtor ni naveden, 18.2.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016 Ur. l. RS, št. 8/16 1. Okrožni sodnik na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, s predvideno razporeditvijo na delovni oddelek - Vrhovno sodišče RS; rok je 22. februar. 2. Ravnatelj - Gimnazija Litija; rok je 22. februar. 3. Notarski pomočnik pri notarki
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Med umorom in ubojem po KZ-1

mag. Andrej Ferlinc, 18.2.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 7-8/2016Današnji čas je tak, da se lahko vprašamo, ali je življenje resnično najpomembnejša vrednota, ki jo varuje kazenski zakonik. Včasih je bilo manjše število razprav in strokovnih člankov o kaznivem dejanju umora bolj posledica prepričanja, da gre za kaznivo dejanje, ki ob poznavanju storilca in žrtve ne prinaša kakšnih posebnih pravnih problemov. Truplo, orodje-orožje, motiv za storitev kaznivega dejanja in po možnosti še priznanje - to je bilo dovolj za obtožbo in tudi obsodbo. V središču pozornosti so še vedno kazniva dejanja s področja gospodarskega kriminala, ki odražajo današnji trenutek. Toda sporočilnost današnjega trenutka je prav v tem, da hlastanje za materialnimi dobrinami in pohlep povzročata spremembe na lestvici pravnih vrednot, in včasih se zdi, kakor da je človeško življenje le še formalno na prvem mestu. Posamičen človek in njegovo življenje v vojnah in migracijskih tokovih ostajata vredna manj kot kmet na šahovnici globalnih in parcialnih (predvsem premoženjskih) interesov. V takem položaju kazensko pravo ne more vplivati na ponovno prevrednotenje vrednot. Lahko pa prispeva k spoznanju, da je vsako posamično življenje enkratno, neponovljivo in zato kot vrednota nujno varovano tudi s kazenskim pravom. Priložnost za razpravo daje prav s Kazenskim zakonikom (KZ-1) vpeljano razločevanje med umorom in ubojem in pri tem vključitev nekaterih primerjalnopravnih vidikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Podedljivost uporabniškega računa na družbenem omrežju

dr. Klemen Pohar, 18.2.2016

Dedovanje

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 7-8/2016Ob priljubljenosti družbenih omrežij, za katero ne kaže, da bo kmalu upadla, raste tudi pomembnost vprašanja, kakšno je ustrezno ravnanje z uporabniškim računom na takem omrežju po smrti njegovega imetnika. Odgovor na to vprašanje je najlažji takrat, ko je posameznik glede ravnanja z njegovim uporabniškim računom za primer smrti izrazil voljo, saj je tako voljo nedvomno treba spoštovati. Zahtevnejši pa je odgovor v primeru, ko posameznik volje za primer smrti ni izrazil, saj je treba tako situacijo vrednotiti z različnih zornih kotov, ob tem pa lahko ravnanje z uporabniškim računom zadeva tudi interese oziroma pravice tretjih oseb. Zato je lahko v praksi ravnanje z uporabniškim računom umrlega posameznika sporno, kar se je izkazalo tudi v predstavljeni sodbi, sicer prvi sodbi v nemškem pravu, ki obravnava vprašanje podedljivosti uporabniškega računa na družbenem omrežju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Pravna država mora biti skupni projekt vseh vej oblasti

Irena Vovk, 18.2.2016

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2016Kljub izrazitemu izboljšanju delovanja sodnega sistema v zadnjem desetletju zaupanje javnosti v pravosodni sistem, ki je temelj in pogoj za učinkovito delovanje države in gospodarstva, ostaja majhno. "Od našega dela ni veliko odvisno, kakšna bo percepcija v javnosti. Sodstvo ne more diktirati tega diskurza, če hočemo ohraniti videz nepristranskosti. Praviloma se dogaja, da drugi narekujejo ta diskurz in je naša pozicija defenzivna. Vemo pa, kako je: tisti, ki servira, ima prednost, če ni na drugi strani Đoković," je na novinarski konferenci 9. februarja ob peti otvoritvi sodnega leta dejal predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Statist

Irena Vovk, 18.2.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2016Na Ministrstvu za javno upravo so vzpostavili aplikacijo oziroma informacijsko rešitev Statist, v kateri so zbrane informacije o oddanih javnih naročilih od 1. januarja 2013 naprej, ki jih lahko vsak uporabnik pregleduje po različnih parametrih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Zaradi 1,30 evra ob izredno denarno socialno pomoč

Avtor ni naveden, 18.2.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016Center za socialno delo je zavrnil posameznikovo vlogo za izredno denarno socialno pomoč, saj ni izkazal namenske porabe predhodno dodeljene tovrstne pomoči. Pobudnik se je zato obrnil na Varuha.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 7-8

Leto objave

< Vsi
2016(46)
> Februar(46)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČDĐEF G H I JK LM N OP QR S Š TUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov