Literatura

Stran 1 / 2 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 46)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Davčna izvršba Avtor ni naveden, 18.2.2016 Poravnava davkov in prispevkov
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016FURS, 2. izdaja, velja od 5. februarja 2016 1. Postopek davčne izvršbe Davčna izvršba je posebni upravni postopek, ki ga ureja Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2). Davčno izvršbo opravlja Finančna uprava Republike Slovenije (FU
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Med umorom in ubojem po KZ-1 mag. Andrej Ferlinc, 18.2.2016 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 7-8/2016Današnji čas je tak, da se lahko vprašamo, ali je življenje resnično najpomembnejša vrednota, ki jo varuje kazenski zakonik. Včasih je bilo manjše število razprav in strokovnih člankov o kaznivem dejanju umora bolj posledica prepričanja, da gre za kaznivo dejanje, ki ob poznavanju storilca in žrtve ne prinaša kakšnih posebnih pravnih problemov. Truplo, orodje-orožje, motiv za storitev kaznivega dejanja in po možnosti še priznanje - to je bilo dovolj za obtožbo in tudi obsodbo. V središču pozornosti so še vedno kazniva dejanja s področja gospodarskega kriminala, ki odražajo današnji trenutek. Toda sporočilnost današnjega trenutka je prav v tem, da hlastanje za materialnimi dobrinami in pohlep povzročata spremembe na lestvici pravnih vrednot, in včasih se zdi, kakor da je človeško življenje le še formalno na prvem mestu. Posamičen človek in njegovo življenje v vojnah in migracijskih tokovih ostajata vredna manj kot kmet na šahovnici globalnih in parcialnih (predvsem premoženjskih) interesov. V takem položaju kazensko pravo ne more vplivati na ponovno prevrednotenje vrednot. Lahko pa prispeva k spoznanju, da je vsako posamično življenje enkratno, neponovljivo in zato kot vrednota nujno varovano tudi s kazenskim pravom. Priložnost za razpravo daje prav s Kazenskim zakonikom (KZ-1) vpeljano razločevanje med umorom in ubojem in pri tem vključitev nekaterih primerjalnopravnih vidikov.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	S tujih knjižnih polic Irena Vovk, 18.2.2016 Kultura in umetnost
	Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2016 European Union Law Alina Kaczorowska-Ireland (Routledge, 4. izdaja, 2016, 1102 strani) Četrta izdaja tega celovitega in poglobljenega dela o pravu EU ohranja svojo naravo, saj tudi tokrat združuje celovit pregled in a
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Sodno varstvo proti odvzemu sodniškega mandata Igor Vuksanović, 18.2.2016 Varstvo človekovih pravic
	Igor Vuksanović, Pravna praksa, 7-8/2016V "mladih demokracijah", če po 25 letih še lahko uporabljamo ta izraz, je mandat kariernih sodnikov včasih bolj majav in negotov kot v državah z bolj ustaljeno tradicijo pravne države. Jasno je, da sodniki ne morejo računati na to, da bo njihov mandat brezpogojno varovan, na primer tudi v primeru neskrbnega ali nepoštenega dela, vendar jim mora biti zoper vse odločitve o sodni funkciji zagotovljeno sodno varstvo v skladu s prvim odstavkom 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Neustreznost nacionalne zakonodaje pri urejanju dostopa do neprofitnih stanovanj Mateja Apohal, 18.2.2016 SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE
	Mateja Apohal, Pravna praksa, 7-8/2016Pravica do neprofitnega stanovanja je t. i. pravica do socialne pomoči, ki je zagotovljena samo državljanom Republike Slovenije (peti odstavek 87. člena Stanovanjskega zakona - SZ-1), prednostno pa je namenjena ljudem s slabšimi stanovanjskimi in socialnimi razmerami ter drugimi okoliščinami, ki narekujejo potrebo po zagotovitvi njihove stanovanjske varnosti (8. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem). Vprašanje je, ali gre res za tako pravico, da se lahko njena upravičenost veže na pogoj državljanstva. Ali so družine tujcev, ki so si v Sloveniji ustvarile dom in tukaj zakonito prebivajo, res upravičeno obravnavane drugače od družin slovenskih državljanov? Kot bomo videli v nadaljevanju, upravičenih razlogov za tako pavšalno razlikovanje, utemeljeno zgolj na narodni pripadnosti, ni. Tudi evropska zakonodaja in sodna praksa tako ravnanje države, ki je utemeljeno na razlikovanju zgolj na podlagi pogoja državljanstva, ocenjujeta kot diskriminatorno.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Koncept too big to fail na presoji v Strasbourgu Marjan Kos, 18.2.2016 Varstvo človekovih pravic
	Marjan Kos, Pravna praksa, 7-8/2016Švicarske banke so pregovorno ene najzanesljivejših finančnih institucij. Pri večjih komitentih primarna skrb vsekakor ne zadeva le hrambe premoženja, temveč predvsem diskretnost teh bank. Prav zato že zaradi enega samega "žvižgača" lahko začne ne le ena banka, temveč - če gre verjeti argumentom Švice - celoten švicarski bančni sistem spominjati na ementalec.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Prevzemanje besed iz francoščine dr. Nataša Hribar, 18.2.2016 Ostalo
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 7-8/2016Prevzemanje tujih besed v slovenščino nas marsikdaj postavi pred prav posebno preizkušnjo; znova in znova se srečujemo z vprašanjem, kako tuje poimenovanje ustrezno sklanjati in iz njega tvoriti nove besede. Pri prevzemanju v slovenščino namreč pride do trka tuje osnove in slovenskih sklonskih končnic oziroma besedotvornih obrazil.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Vsebina PP št.7-8/2016 Avtor ni naveden, 18.2.2016 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/20163 UVODNIK dr. Vesna Bergant Rakočević "Še bolj" brez milosti do nasilja? 6-8 KORPORACIJSKO PRAVO Domen Neffat in Sašo Potočnik Pravilo podjetniške presoje: gradnja brez gradbenega dovoljenja in denarna kazen 8-9 ŠOLSTVO Žiga Rejc Tek čez pr
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Davčni zavezanci, prejemniki dohodka iz delovnega razmerja ali pokojnine iz tujine - ne pozabite na vložitev napovedi za odmero akontacije dohodnine Avtor ni naveden, 18.2.2016 Davki občanov in dohodnina
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016Pojasnilo FURS, 5. februar 2016 Davčni zavezanec - rezident mora za redni mesečni dohodek, prejet iz delovnega razmerja ali pokojnino, vložiti pri davčnem organu Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine za rezidente,1
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Vrnitev nadomestila plače - neupravičena pridobitev Avtor ni naveden, 18.2.2016 Obligacije
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016Sodišče druge stopnje neutemeljeno razlaga, da je s kasnejšo odločbo ZRSZ odpadla pravna podlaga, da bi tožnica "razpolagala s prejetim nadomestilom za primer brezposelnosti", saj ne gre za vprašanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, temveč za vprašanje vrnitve nadomestila plače kot prejemka delavca iz delovnega razmerja v razmerju do delodajalca, konkretno na podlagi pravnomočne sodbe delovnega sodišča. Zato ni utemeljena presoja sodišča druge stopnje, da je bila toženka obogatena brez pravnega temelja oziroma glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je kasneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). Pravni temelj za izplačilo še vedno obstaja v pravnomočni sodbi delovnega sodišča - z vsemi učinki pravnomočne sodbe.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	"Še bolj" brez milosti do nasilja? dr. Vesna Bergant Rakočević, 18.2.2016 Pravoznanstvo
	dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 7-8/2016Če si smem izposoditi iz Žižkovega Nasilja (Analecta, Ljubljana 2007), je današnji boj proti nasilju svojevrsten paradoks, ker se osredotoča na neposredno subjektivno nasilje. Po Žižku gre le za najvidnejši vrh trikotnika, ki vključuje simbolno in sistemsko nasilje in je posledica "gladkega" delovanja naših ekonomskih in političnih sistemov, ki ohranjajo pri življenju poskuse boja proti nasilju in ki promovirajo strpnost. (Spominjam se kampanje izpred let proti nestrpnosti, ki je v resnici nestrpnost spodbujala, do nestrpnosti seveda: Recimo nestrpnosti NE!)
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Lastninska pravica tujcev na nepremičninah v Sloveniji in ugotavljanje vzajemnosti Darja Šumah, 18.2.2016 Lastnina in druge stvarne pravice
	Darja Šumah, Pravna praksa, 7-8/2016Interes za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v Sloveniji izkazujejo tujci iz širokega nabora držav - najpogosteje so to državljani nekdanjih republik SFRJ, pojavljajo pa se tudi primeri povpraševanj iz bolj oddaljenih dežel, kot so Bolivarska republika Venezuela, Indija, Kuvajt in Malezija, vendar pa veljavna pravna ureditev to pravico priznava le omejenemu krogu tujcev.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	France Bučar dr. Janez Kranjc, 18.2.2016 Kultura in umetnost
	dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 7-8/2016Profesor dr. France Bučar, oče slovenske ustave, je preminul 21. oktobra 2015. Bil je osebnost, ki je globoko zaznamovala novejšo slovensko zgodovino. Vanjo je vstopil kot partizan, kot profesor, oporečnik in kritični razumnik ob koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja, se v njej trajno zasidral kot eden od pobudnikov in tvorcev slovenske samostojnosti ter si s številnimi knjigami in razpravami, v katerih je analiziral in kritično vrednotil pereče družbene probleme, težave našega razvoja in vrednote, ki naj bi ga usmerjale, v njej zagotovil mesto tudi v prihodnje.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Od 9. do 15. februarja Patricij Maček, 18.2.2016 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 7-8/2016 Torek, 9. 2. Dan varne rabe interneta. Vsak drugi torek v februarju je v več kot sto državah z vsega sveta dan varne rabe interneta. Tokrat je potekal pod sloganom Prispevaj k prijaznejšemu internetu tudi ti!. Informacijski pooblaščenec, ki aktivno deluje na področju pr
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Povratna veljava zakona lahko uredi preventivno pridržanje nevarnega storilca zaradi duševne bolezni Matej Cerar, 18.2.2016 Varstvo človekovih pravic
	Matej Cerar, Pravna praksa, 7-8/2016V tokratni sodbi se je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) soočilo s prvim primerom, v katerem je preučilo združljivost nove nemške ureditve preventivnega pridržanja obsojenega storilca kaznivega dejanja, duševnega bolnika, zaradi terapevtskega zdravljenja z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP). Konkretno je kršitev človekovih pravic zatrjeval 73-letni pritožnik, ki mu je bilo s povratno veljavo podaljšano preventivno pridržanje preko desetletne dobe, ki je bila v času njegove storitve kaznivih dejanj določena kot najdaljše obdobje. ESČP je soglasno razsodilo, da ni prišlo niti do kršitve pravice do svobode in varnosti, varovane v 5. členu EKČP, niti ne gre za kršitev 7. člena, ki določa, da ne sme biti kazni brez zakona. Kot bistveno je poudarilo, da namen pridržanja pritožnika ni bil kaznovalen, marveč prevencijski, kot posledica duševne bolezni, za kar je možno pod določenimi pogoji posamezniku odvzeti prostost. Pri nas lahko kazenskopravni ukrep odvzema prostosti duševnemu bolniku traja največ pet let, zatem je prisilno pridržanje mogoče le po izvedenem nepravdnem sodnem postopku.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Pravilo podjetniške presoje: gradnja brez gradbenega dovoljenja in denarna kazen Neffat Domen, Potočnik Sašo, 18.2.2016 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 7-8/2016Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v odločitvi III Ips 97/2015 z dne 9. decembra 2015 pri odločanju o odškodninski odgovornosti članov uprave delniške družbe neposredno uporabilo pravilo podjetniške presoje (angl. business judgement rule). V obrazložitvi je vsebinsko napolnilo predpostavke za njegovo uporabo, pri čemer je gradnjo brez gradbenega dovoljenja v povezavi z vsemi okoliščinami primera spoznalo za ravnanje znotraj polja proste presoje (angl. safe harbour). Ravnanje v nasprotju z odločbami inšpekcijskih organov je opredelilo kot profitabilno kršitev, ki pravno ni dopustna in pomeni kršitev dolžne skrbnosti ravnanja uprave.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Pravni napovednik Irena Vovk, 18.2.2016 Ostalo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2016Pravni napovednik
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Zaznamovalo nas je Avtor ni naveden, 18.2.2016 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016 18. februar 1987 - Nova revija Izšla je 57. številka Nove revije, v kateri so znani slovenski intelektualci predstavili svoje poglede na slovenski nacionalni program in z njimi razburili takratno javnost in politiko. 20. februar 1858 - Viktor Parma
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Potrdilo o nekaznovanosti Irena Vovk, 18.2.2016 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2016Ali lahko delodajalec od zaposlenih na "občutljivih" delovnih mestih zahteva pridobitev potrdil o nekaznovanosti? Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) namreč zahteva od delodajalca, da od zaposlenih na "občutljivih" delovnih mestih pridobi potrdila o nekaznovanosti, in sicer zaradi začetega postopka za pridobitev certifikata AEO oziroma statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Normativni program Vlade RS Avtor ni naveden, 18.2.2016 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Kdaj je francosko jabolčno žganje Calvados enako finskemu Verladosu in zakaj madžarski tokaj ne sme biti slovenski točaj Zoran Skubic, 18.2.2016 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 7-8/2016Z zaščito alkoholnih pijač na ravni EU je bil vedno "križ" - v dobrem in malo manj dobrem pomenu. In če je jabolčno žganje Calvados v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v prelomni sodbi glede francoske diskriminatorne obdavčitve žganih pijač pomagalo pisati zgodovino sedanjega Sodišča - in s tem tudi prava - EU, pa je bilo v nedavni odločitvi neposreden predmet presoje v luči Uredbe št. 110/2008 o zaščiti geografskih označb žganih pijač. Točneje, Sodišče EU je presodilo, kdaj in koliko je (sploh) mogoče primerjati (tj. pojmovno zamenjati) francoski Calvados s finskim Verladosom, prav tako žganjem iz jabolčnika. Z vidika normalno obveščenega, razumno pozornega, preudarnega, a kljub temu drugače precej povprečnega potrošnika, seveda.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Razpisi Avtor ni naveden, 18.2.2016 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016 Ur. l. RS, št. 8/16 1. Okrožni sodnik na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, s predvideno razporeditvijo na delovni oddelek - Vrhovno sodišče RS; rok je 22. februar. 2. Ravnatelj - Gimnazija Litija; rok je 22. februar. 3. Notarski pomočnik pri notarki
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Ščit zasebnosti Irena Vovk, 18.2.2016 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2016Lani jeseni je Sodišče EU razveljavilo dogovor Varni pristan, ki je omogočal preprost prenos osebnih podatkov iz EU certificiranim organizacijam iz ZDA. Delovna skupina iz člena 29 Direktive o varstvu osebnih podatkov je sicer pozdravila končanje pogajanj med EU in ZDA o vzpostavitvi t. i. ščita zasebnosti, a je hkrati opozorila, da bo šele po njegovi temeljiti analizi jasno, ali je pravno zavezujoč in res zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, ki se iz EU prenašajo v ZDA.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Odgovornost države - aktivna volilna pravica Avtor ni naveden, 18.2.2016 Človekove pravice
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016V 26. členu Ustave so urejene le predpostavke za obstoj odškodninske odgovornosti države, zato je za vsa ostala vprašanja, ki v tej določbi niso urejena, po pravni analogiji treba uporabiti splošna pravila civilnega prava. Pravno priznane oblike nepremoženjske škode, za katere lahko posameznik zahteva odškodnino v denarju, je zakonodajalec omejil le na primere, ki so taksativno navedeni v 179., 180., 181. in 182. členih OZ. Ker volilne ni mogoče šteti med osebnostne pravice, škoda, ki jo vtožuje tožnik, ni pravno priznana škoda po določbi 179. člena OZ.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Z nepravočasnim ukrepanjem sodišče kršilo pravice na smrt bolnega Ivan Šelih, 18.2.2016 Človekove pravice
	Ivan Šelih, Pravna praksa, 7-8/2016Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je na novinarskih konferencah 31. julija in 29. oktobra 2015 izpostavila primer osebe z izrečenim varnostnim ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, katere zdravstveno stanje se je v času njegovega izvajanja vidno slabšalo. To je po presoji Varuha človekovih pravic zahtevalo hitro sodno odločitev o potrebnosti nadaljnjega izvajanja izrečenega ukrepa. Vendar je oseba 16. julija 2015 v Enoti za forenzično psihiatrijo Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor umrla, ne da bi sodišče izrečeni ukrep tudi ustavilo. Primer je v javnosti v poletnem času vzbudil veliko zanimanja, zato ga želim bralcem Pravne prakse tudi podrobneje predstaviti. Širše zanimiv je tudi zato, ker smo v tem primeru podali pobudo za službeni nadzor nad delom sodnika, in zaradi ukrepov, ki so bili glede tega sprejeti, saj so ti lahko vodilo za delo tudi drugih sodišč v morebitnih podobnih primerih v prihodnje.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 \| Naslednja >>