O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 46)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Vsebina PP št.7-8/2016

Avtor ni naveden, 18.2.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/20163 UVODNIK dr. Vesna Bergant Rakočević "Še bolj" brez milosti do nasilja? 6-8 KORPORACIJSKO PRAVO Domen Neffat in Sašo Potočnik Pravilo podjetniške presoje: gradnja brez gradbenega dovoljenja in denarna kazen 8-9 ŠOLSTVO Žiga Rejc Tek čez pr
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Prevzemanje besed iz francoščine

dr. Nataša Hribar, 18.2.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 7-8/2016Prevzemanje tujih besed v slovenščino nas marsikdaj postavi pred prav posebno preizkušnjo; znova in znova se srečujemo z vprašanjem, kako tuje poimenovanje ustrezno sklanjati in iz njega tvoriti nove besede. Pri prevzemanju v slovenščino namreč pride do trka tuje osnove in slovenskih sklonskih končnic oziroma besedotvornih obrazil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

S tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 18.2.2016

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2016 European Union Law Alina Kaczorowska-Ireland (Routledge, 4. izdaja, 2016, 1102 strani) Četrta izdaja tega celovitega in poglobljenega dela o pravu EU ohranja svojo naravo, saj tudi tokrat združuje celovit pregled in a
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Med umorom in ubojem po KZ-1

mag. Andrej Ferlinc, 18.2.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 7-8/2016Današnji čas je tak, da se lahko vprašamo, ali je življenje resnično najpomembnejša vrednota, ki jo varuje kazenski zakonik. Včasih je bilo manjše število razprav in strokovnih člankov o kaznivem dejanju umora bolj posledica prepričanja, da gre za kaznivo dejanje, ki ob poznavanju storilca in žrtve ne prinaša kakšnih posebnih pravnih problemov. Truplo, orodje-orožje, motiv za storitev kaznivega dejanja in po možnosti še priznanje - to je bilo dovolj za obtožbo in tudi obsodbo. V središču pozornosti so še vedno kazniva dejanja s področja gospodarskega kriminala, ki odražajo današnji trenutek. Toda sporočilnost današnjega trenutka je prav v tem, da hlastanje za materialnimi dobrinami in pohlep povzročata spremembe na lestvici pravnih vrednot, in včasih se zdi, kakor da je človeško življenje le še formalno na prvem mestu. Posamičen človek in njegovo življenje v vojnah in migracijskih tokovih ostajata vredna manj kot kmet na šahovnici globalnih in parcialnih (predvsem premoženjskih) interesov. V takem položaju kazensko pravo ne more vplivati na ponovno prevrednotenje vrednot. Lahko pa prispeva k spoznanju, da je vsako posamično življenje enkratno, neponovljivo in zato kot vrednota nujno varovano tudi s kazenskim pravom. Priložnost za razpravo daje prav s Kazenskim zakonikom (KZ-1) vpeljano razločevanje med umorom in ubojem in pri tem vključitev nekaterih primerjalnopravnih vidikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Koncept too big to fail na presoji v Strasbourgu

Marjan Kos, 18.2.2016

Varstvo človekovih pravic

Marjan Kos, Pravna praksa, 7-8/2016Švicarske banke so pregovorno ene najzanesljivejših finančnih institucij. Pri večjih komitentih primarna skrb vsekakor ne zadeva le hrambe premoženja, temveč predvsem diskretnost teh bank. Prav zato že zaradi enega samega "žvižgača" lahko začne ne le ena banka, temveč - če gre verjeti argumentom Švice - celoten švicarski bančni sistem spominjati na ementalec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Z nepravočasnim ukrepanjem sodišče kršilo pravice na smrt bolnega

Ivan Šelih, 18.2.2016

Človekove pravice

Ivan Šelih, Pravna praksa, 7-8/2016Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je na novinarskih konferencah 31. julija in 29. oktobra 2015 izpostavila primer osebe z izrečenim varnostnim ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, katere zdravstveno stanje se je v času njegovega izvajanja vidno slabšalo. To je po presoji Varuha človekovih pravic zahtevalo hitro sodno odločitev o potrebnosti nadaljnjega izvajanja izrečenega ukrepa. Vendar je oseba 16. julija 2015 v Enoti za forenzično psihiatrijo Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor umrla, ne da bi sodišče izrečeni ukrep tudi ustavilo. Primer je v javnosti v poletnem času vzbudil veliko zanimanja, zato ga želim bralcem Pravne prakse tudi podrobneje predstaviti. Širše zanimiv je tudi zato, ker smo v tem primeru podali pobudo za službeni nadzor nad delom sodnika, in zaradi ukrepov, ki so bili glede tega sprejeti, saj so ti lahko vodilo za delo tudi drugih sodišč v morebitnih podobnih primerih v prihodnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Statist

Irena Vovk, 18.2.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2016Na Ministrstvu za javno upravo so vzpostavili aplikacijo oziroma informacijsko rešitev Statist, v kateri so zbrane informacije o oddanih javnih naročilih od 1. januarja 2013 naprej, ki jih lahko vsak uporabnik pregleduje po različnih parametrih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Evropsko potrdilo o dedovanju - nov instrument na področju mednarodnega zasebnega (dednega) prava

dr. Tjaša Ivanc, 18.2.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Dedovanje

dr. Tjaša Ivanc, Pravna praksa, 7-8/2016Z namenom harmonizacije pravil mednarodnega zasebnega prava sta Evropski parlament in Svet EU 4. julija 2012 sprejela Uredbo št. 650/2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (v nadaljevanju Uredba o dedovanju).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Razpisi

Avtor ni naveden, 18.2.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016 Ur. l. RS, št. 8/16 1. Okrožni sodnik na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, s predvideno razporeditvijo na delovni oddelek - Vrhovno sodišče RS; rok je 22. februar. 2. Ravnatelj - Gimnazija Litija; rok je 22. februar. 3. Notarski pomočnik pri notarki
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Kdaj je francosko jabolčno žganje Calvados enako finskemu Verladosu in zakaj madžarski tokaj ne sme biti slovenski točaj

Zoran Skubic, 18.2.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 7-8/2016Z zaščito alkoholnih pijač na ravni EU je bil vedno "križ" - v dobrem in malo manj dobrem pomenu. In če je jabolčno žganje Calvados v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v prelomni sodbi glede francoske diskriminatorne obdavčitve žganih pijač pomagalo pisati zgodovino sedanjega Sodišča - in s tem tudi prava - EU, pa je bilo v nedavni odločitvi neposreden predmet presoje v luči Uredbe št. 110/2008 o zaščiti geografskih označb žganih pijač. Točneje, Sodišče EU je presodilo, kdaj in koliko je (sploh) mogoče primerjati (tj. pojmovno zamenjati) francoski Calvados s finskim Verladosom, prav tako žganjem iz jabolčnika. Z vidika normalno obveščenega, razumno pozornega, preudarnega, a kljub temu drugače precej povprečnega potrošnika, seveda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Cilj in namen (II)

Nataša Skubic, 18.2.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 7-8/2016V prejšnjem kotičku sem obravnavala vprašanje, kakšna je razlika med pojmi a goal, an objective in an aim. Ugotovila sem, da se pojmi pogosto uporabljajo kot sopomenke, čeprav naj bi bile med njimi razlike. Naletela sem na težavo, da se opredelitve istih pojmov v različnih slovarjih razlikujejo, da ni enotnega mnenja o tem, kakšne so razlike med njimi, in da so razlike (če te vendarle so) majhne in ne vedno jasne. Poskušala sem najti ločnico med pojmi, ki je strnjena v tem, da pojem a goal označuje končno točko oziroma končni cilj določenega usmerjenega delovanja. Pojem an objective označuje jasno določene korake, ki naj pripeljejo do določenega končnega cilja (a goal), pojem an aim, ko se ne uporablja kot sopomenka pojma a goal, pa označuje razmeroma dolgoročen načrt delovanja, ki je usmerjeno h končnemu cilju (a goal). Od naštetih samostalnikov se samo slednji uporablja tudi kot glagol, torej to aim. V slovenščino ga prevedemo kot prizadevati si ali skušati doseči, tudi nameravati. Uporablja se lahko s predlogom at (primer: to aim at better results) ali z nedoločnikom to aim to (primer: to aim to achieve better results).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Tek čez pravne ovire na poti do lestvic šol

Žiga Rejc, 18.2.2016

Splošno o vzgoji in izobraževanju

Žiga Rejc, Pravna praksa, 7-8/2016V dneh, ko slovenske šole privabljajo kandidate za vpis v okviru t. i. dni odprtih vrat in informativnih dni, je bila javnost seznanjena z novico, da (tudi letos) pred vpisi ne bo omogočen dostop do informacij o doseženem uspehu na nacionalnem preverjanju znanja po posameznih osnovnih oziroma na maturi po srednjih šolah (v nadaljevanju: informacije). Upravno sodišče je namreč v nedavnih sodbah ugodilo tožbama Državnega izpitnega centra, ki je izpodbijal za prosilca ugodni odločbi Informacijskega pooblaščenca. Pri tem se je v obrazložitvi svoje odločitve dotaknilo tudi določb Zakona o osnovni šoli (ZOsn) in Zakona o maturi (ZMat), ki prepovedujejo uporabo podatkov in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja ter podatkov iz letne analize o kakovosti mature za razvrščanje šol, razmisleku o katerih je namenjen ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Podedljivost uporabniškega računa na družbenem omrežju

dr. Klemen Pohar, 18.2.2016

Dedovanje

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 7-8/2016Ob priljubljenosti družbenih omrežij, za katero ne kaže, da bo kmalu upadla, raste tudi pomembnost vprašanja, kakšno je ustrezno ravnanje z uporabniškim računom na takem omrežju po smrti njegovega imetnika. Odgovor na to vprašanje je najlažji takrat, ko je posameznik glede ravnanja z njegovim uporabniškim računom za primer smrti izrazil voljo, saj je tako voljo nedvomno treba spoštovati. Zahtevnejši pa je odgovor v primeru, ko posameznik volje za primer smrti ni izrazil, saj je treba tako situacijo vrednotiti z različnih zornih kotov, ob tem pa lahko ravnanje z uporabniškim računom zadeva tudi interese oziroma pravice tretjih oseb. Zato je lahko v praksi ravnanje z uporabniškim računom umrlega posameznika sporno, kar se je izkazalo tudi v predstavljeni sodbi, sicer prvi sodbi v nemškem pravu, ki obravnava vprašanje podedljivosti uporabniškega računa na družbenem omrežju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Nesimetrična federacija?

dr. Jože Mencinger, 18.2.2016

Ostalo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 7-8/2016Od dodatkov za "stalno nepripravljenost" univerzitetnih učiteljev in davčnih blagajn, ki bodo zmanjšale neto prihodke države, namesto da bi jih povečale, tokrat iz ožje domovine v širšo. Pojem "nesimetrična federacija" najbrž večini mlajših bralcev ni preveč znan, a pred četrt stoletja je bila nekakšna predhodnica slovenske samostojnosti. Prikrivala naj bi politično manj sprejemljivo konfederacijo, Slovenija naj bi bila nesimetrični del jugoslovanske federacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

V znamenju uvedbe davčnih blagajn

Patricij Maček, 18.2.2016

Poravnava davkov in prispevkov

Patricij Maček, Pravna praksa, 7-8/2016"Danes je prek aplikacije Preveri račun preverjen vsak trideseti račun, izdan v Sloveniji," je učinkovitost uresničevanja Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) na prvih Dnevih davkov, računovodstva in poslovnih informacij, ki so potekali 4. in 5. februarja v GH Union v Ljubljani, orisal Sebastijan Prepadnik s Finančne uprave RS (FURS). Na konferenci, ki jo je pripravila družba IUS SOFTWARE (GV Založba), je bilo organiziranih sedem tematskih sklopov, v okviru katerih je spregovorilo šest strokovnjakov za področja davkov, računovodstva in poslovnih informacij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Nepokretnost pripornika ne sme biti razlog za kršenje pravice do zasebnega in družinskega življenja

Avtor ni naveden, 18.2.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016Varuh je avgusta lani prejel pismo žene pripornika iz zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora. Poudarila je, da ima mož zaradi dolge gladovne stavke "hude posledice" in da ji skupaj z njuno sedemletno hčerko ne omogočijo, da bi ga obiskali, čeprav jima je sodišče obiske dovolilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Pravilo podjetniške presoje: gradnja brez gradbenega dovoljenja in denarna kazen

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 18.2.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 7-8/2016Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v odločitvi III Ips 97/2015 z dne 9. decembra 2015 pri odločanju o odškodninski odgovornosti članov uprave delniške družbe neposredno uporabilo pravilo podjetniške presoje (angl. business judgement rule). V obrazložitvi je vsebinsko napolnilo predpostavke za njegovo uporabo, pri čemer je gradnjo brez gradbenega dovoljenja v povezavi z vsemi okoliščinami primera spoznalo za ravnanje znotraj polja proste presoje (angl. safe harbour). Ravnanje v nasprotju z odločbami inšpekcijskih organov je opredelilo kot profitabilno kršitev, ki pravno ni dopustna in pomeni kršitev dolžne skrbnosti ravnanja uprave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Pravni napovednik

Irena Vovk, 18.2.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2016Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Blagajniški in inventurni manki

Miha Šercer, 18.2.2016

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 7-8/2016Ali delodajalec v trgovinski dejavnosti ob ugotovljenih blagajniških in inventurnih mankih delavcu ugotovljeno škodo lahko odtegne od plače?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Zaradi 1,30 evra ob izredno denarno socialno pomoč

Avtor ni naveden, 18.2.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016Center za socialno delo je zavrnil posameznikovo vlogo za izredno denarno socialno pomoč, saj ni izkazal namenske porabe predhodno dodeljene tovrstne pomoči. Pobudnik se je zato obrnil na Varuha.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 18.2.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Učna obveznost v osnovni šoli za učitelja

Avtor ni naveden, 18.2.2016

Osnovno šolstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016Učna obveznost v osnovni šoli je za učitelja 21, 22 ali 25 učnih ur pouka. Ravnatelj pa lahko dodeli učitelju še največ pet ur "povečane" učne obveznosti. Vendar pa učna obveznost ni edina delovna obveznost osnovnošolskega učitelja v okviru 40-urnega tedenskega polnega delovnega časa. V nekaterih osnovnih šolah tako učiteljem s povečano učno obveznostjo pripada še del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Ker ti učitelji v primerjavi z drugimi niso v enakopravnem položaju, menimo, da bi bili učitelji lahko upravičeni do dodatnega plačila le, če bi opravljali nadurno delo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Vlada RS

Avtor ni naveden, 18.2.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 74. redni seji (11. februar 2016): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju; - zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika; - Odlok o podaljšanju izvajanja ukrepov kriznega odzivanja v o
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

"Še bolj" brez milosti do nasilja?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 18.2.2016

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 7-8/2016Če si smem izposoditi iz Žižkovega Nasilja (Analecta, Ljubljana 2007), je današnji boj proti nasilju svojevrsten paradoks, ker se osredotoča na neposredno subjektivno nasilje. Po Žižku gre le za najvidnejši vrh trikotnika, ki vključuje simbolno in sistemsko nasilje in je posledica "gladkega" delovanja naših ekonomskih in političnih sistemov, ki ohranjajo pri življenju poskuse boja proti nasilju in ki promovirajo strpnost. (Spominjam se kampanje izpred let proti nestrpnosti, ki je v resnici nestrpnost spodbujala, do nestrpnosti seveda: Recimo nestrpnosti NE!)
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Teorija prava

Benjamin Flander, 18.2.2016

Kultura in umetnost

Benjamin Flander, Pravna praksa, 7-8/2016Proti koncu lanskega leta je izšla peta, pregledana in dopolnjena izdaja knjige dr. Marijana Pavčnika Teorija prava: prispevek k razumevanju prava(z novim poglavjem dr. Aleša Novaka, IUS SOFTWARE - GV Založba, zbirka Pravna obzorja, Ljubljana 2015, 662 strani). Nova izdaja Pavčnikove sinteze pravne teorije prihaja v času, za katerega se zdi, da bi teorijo kot disciplino, ki spada v domeno "javne rabe uma", najraje kar ukinil. Objavo (kakovostnih) pravno-teoretskih del je zato treba pozdraviti in podpreti, kar še zlasti velja za temeljna dela s področja splošne teorije prava.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 7-8

Leto objave

< Vsi
2016(46)
> Februar(46)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČDĐEF G H I JK LM N OP QR S Š TUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov