Literatura

Stran 1 / 2 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 46)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Kdaj je francosko jabolčno žganje Calvados enako finskemu Verladosu in zakaj madžarski tokaj ne sme biti slovenski točaj Zoran Skubic, 18.2.2016 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 7-8/2016Z zaščito alkoholnih pijač na ravni EU je bil vedno "križ" - v dobrem in malo manj dobrem pomenu. In če je jabolčno žganje Calvados v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v prelomni sodbi glede francoske diskriminatorne obdavčitve žganih pijač pomagalo pisati zgodovino sedanjega Sodišča - in s tem tudi prava - EU, pa je bilo v nedavni odločitvi neposreden predmet presoje v luči Uredbe št. 110/2008 o zaščiti geografskih označb žganih pijač. Točneje, Sodišče EU je presodilo, kdaj in koliko je (sploh) mogoče primerjati (tj. pojmovno zamenjati) francoski Calvados s finskim Verladosom, prav tako žganjem iz jabolčnika. Z vidika normalno obveščenega, razumno pozornega, preudarnega, a kljub temu drugače precej povprečnega potrošnika, seveda.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Statist Irena Vovk, 18.2.2016 Ostalo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2016Na Ministrstvu za javno upravo so vzpostavili aplikacijo oziroma informacijsko rešitev Statist, v kateri so zbrane informacije o oddanih javnih naročilih od 1. januarja 2013 naprej, ki jih lahko vsak uporabnik pregleduje po različnih parametrih.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Cilj in namen (II) Nataša Skubic, 18.2.2016 Ostalo
	Nataša Skubic, Pravna praksa, 7-8/2016V prejšnjem kotičku sem obravnavala vprašanje, kakšna je razlika med pojmi a goal, an objective in an aim. Ugotovila sem, da se pojmi pogosto uporabljajo kot sopomenke, čeprav naj bi bile med njimi razlike. Naletela sem na težavo, da se opredelitve istih pojmov v različnih slovarjih razlikujejo, da ni enotnega mnenja o tem, kakšne so razlike med njimi, in da so razlike (če te vendarle so) majhne in ne vedno jasne. Poskušala sem najti ločnico med pojmi, ki je strnjena v tem, da pojem a goal označuje končno točko oziroma končni cilj določenega usmerjenega delovanja. Pojem an objective označuje jasno določene korake, ki naj pripeljejo do določenega končnega cilja (a goal), pojem an aim, ko se ne uporablja kot sopomenka pojma a goal, pa označuje razmeroma dolgoročen načrt delovanja, ki je usmerjeno h končnemu cilju (a goal). Od naštetih samostalnikov se samo slednji uporablja tudi kot glagol, torej to aim. V slovenščino ga prevedemo kot prizadevati si ali skušati doseči, tudi nameravati. Uporablja se lahko s predlogom at (primer: to aim at better results) ali z nedoločnikom to aim to (primer: to aim to achieve better results).
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Koncept too big to fail na presoji v Strasbourgu Marjan Kos, 18.2.2016 Varstvo človekovih pravic
	Marjan Kos, Pravna praksa, 7-8/2016Švicarske banke so pregovorno ene najzanesljivejših finančnih institucij. Pri večjih komitentih primarna skrb vsekakor ne zadeva le hrambe premoženja, temveč predvsem diskretnost teh bank. Prav zato že zaradi enega samega "žvižgača" lahko začne ne le ena banka, temveč - če gre verjeti argumentom Švice - celoten švicarski bančni sistem spominjati na ementalec.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Učna obveznost v osnovni šoli za učitelja Avtor ni naveden, 18.2.2016 Osnovno šolstvo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016Učna obveznost v osnovni šoli je za učitelja 21, 22 ali 25 učnih ur pouka. Ravnatelj pa lahko dodeli učitelju še največ pet ur "povečane" učne obveznosti. Vendar pa učna obveznost ni edina delovna obveznost osnovnošolskega učitelja v okviru 40-urnega tedenskega polnega delovnega časa. V nekaterih osnovnih šolah tako učiteljem s povečano učno obveznostjo pripada še del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Ker ti učitelji v primerjavi z drugimi niso v enakopravnem položaju, menimo, da bi bili učitelji lahko upravičeni do dodatnega plačila le, če bi opravljali nadurno delo.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Prevzemanje besed iz francoščine dr. Nataša Hribar, 18.2.2016 Ostalo
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 7-8/2016Prevzemanje tujih besed v slovenščino nas marsikdaj postavi pred prav posebno preizkušnjo; znova in znova se srečujemo z vprašanjem, kako tuje poimenovanje ustrezno sklanjati in iz njega tvoriti nove besede. Pri prevzemanju v slovenščino namreč pride do trka tuje osnove in slovenskih sklonskih končnic oziroma besedotvornih obrazil.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	V znamenju uvedbe davčnih blagajn Patricij Maček, 18.2.2016 Poravnava davkov in prispevkov
	Patricij Maček, Pravna praksa, 7-8/2016"Danes je prek aplikacije Preveri račun preverjen vsak trideseti račun, izdan v Sloveniji," je učinkovitost uresničevanja Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) na prvih Dnevih davkov, računovodstva in poslovnih informacij, ki so potekali 4. in 5. februarja v GH Union v Ljubljani, orisal Sebastijan Prepadnik s Finančne uprave RS (FURS). Na konferenci, ki jo je pripravila družba IUS SOFTWARE (GV Založba), je bilo organiziranih sedem tematskih sklopov, v okviru katerih je spregovorilo šest strokovnjakov za področja davkov, računovodstva in poslovnih informacij.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Razpisi Avtor ni naveden, 18.2.2016 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016 Ur. l. RS, št. 8/16 1. Okrožni sodnik na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, s predvideno razporeditvijo na delovni oddelek - Vrhovno sodišče RS; rok je 22. februar. 2. Ravnatelj - Gimnazija Litija; rok je 22. februar. 3. Notarski pomočnik pri notarki
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Nesimetrična federacija? dr. Jože Mencinger, 18.2.2016 Ostalo
	dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 7-8/2016Od dodatkov za "stalno nepripravljenost" univerzitetnih učiteljev in davčnih blagajn, ki bodo zmanjšale neto prihodke države, namesto da bi jih povečale, tokrat iz ožje domovine v širšo. Pojem "nesimetrična federacija" najbrž večini mlajših bralcev ni preveč znan, a pred četrt stoletja je bila nekakšna predhodnica slovenske samostojnosti. Prikrivala naj bi politično manj sprejemljivo konfederacijo, Slovenija naj bi bila nesimetrični del jugoslovanske federacije.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Evropsko potrdilo o dedovanju - nov instrument na področju mednarodnega zasebnega (dednega) prava dr. Tjaša Ivanc, 18.2.2016 Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Dedovanje
	dr. Tjaša Ivanc, Pravna praksa, 7-8/2016Z namenom harmonizacije pravil mednarodnega zasebnega prava sta Evropski parlament in Svet EU 4. julija 2012 sprejela Uredbo št. 650/2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (v nadaljevanju Uredba o dedovanju).
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Podedljivost uporabniškega računa na družbenem omrežju dr. Klemen Pohar, 18.2.2016 Dedovanje
	dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 7-8/2016Ob priljubljenosti družbenih omrežij, za katero ne kaže, da bo kmalu upadla, raste tudi pomembnost vprašanja, kakšno je ustrezno ravnanje z uporabniškim računom na takem omrežju po smrti njegovega imetnika. Odgovor na to vprašanje je najlažji takrat, ko je posameznik glede ravnanja z njegovim uporabniškim računom za primer smrti izrazil voljo, saj je tako voljo nedvomno treba spoštovati. Zahtevnejši pa je odgovor v primeru, ko posameznik volje za primer smrti ni izrazil, saj je treba tako situacijo vrednotiti z različnih zornih kotov, ob tem pa lahko ravnanje z uporabniškim računom zadeva tudi interese oziroma pravice tretjih oseb. Zato je lahko v praksi ravnanje z uporabniškim računom umrlega posameznika sporno, kar se je izkazalo tudi v predstavljeni sodbi, sicer prvi sodbi v nemškem pravu, ki obravnava vprašanje podedljivosti uporabniškega računa na družbenem omrežju.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Tek čez pravne ovire na poti do lestvic šol Žiga Rejc, 18.2.2016 Splošno o vzgoji in izobraževanju
	Žiga Rejc, Pravna praksa, 7-8/2016V dneh, ko slovenske šole privabljajo kandidate za vpis v okviru t. i. dni odprtih vrat in informativnih dni, je bila javnost seznanjena z novico, da (tudi letos) pred vpisi ne bo omogočen dostop do informacij o doseženem uspehu na nacionalnem preverjanju znanja po posameznih osnovnih oziroma na maturi po srednjih šolah (v nadaljevanju: informacije). Upravno sodišče je namreč v nedavnih sodbah ugodilo tožbama Državnega izpitnega centra, ki je izpodbijal za prosilca ugodni odločbi Informacijskega pooblaščenca. Pri tem se je v obrazložitvi svoje odločitve dotaknilo tudi določb Zakona o osnovni šoli (ZOsn) in Zakona o maturi (ZMat), ki prepovedujejo uporabo podatkov in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja ter podatkov iz letne analize o kakovosti mature za razvrščanje šol, razmisleku o katerih je namenjen ta prispevek.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Zaznamovalo nas je Avtor ni naveden, 18.2.2016 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016 18. februar 1987 - Nova revija Izšla je 57. številka Nove revije, v kateri so znani slovenski intelektualci predstavili svoje poglede na slovenski nacionalni program in z njimi razburili takratno javnost in politiko. 20. februar 1858 - Viktor Parma
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Pravni napovednik Irena Vovk, 18.2.2016 Ostalo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2016Pravni napovednik
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Pravna država mora biti skupni projekt vseh vej oblasti Irena Vovk, 18.2.2016 Sodišča
	Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2016Kljub izrazitemu izboljšanju delovanja sodnega sistema v zadnjem desetletju zaupanje javnosti v pravosodni sistem, ki je temelj in pogoj za učinkovito delovanje države in gospodarstva, ostaja majhno. "Od našega dela ni veliko odvisno, kakšna bo percepcija v javnosti. Sodstvo ne more diktirati tega diskurza, če hočemo ohraniti videz nepristranskosti. Praviloma se dogaja, da drugi narekujejo ta diskurz in je naša pozicija defenzivna. Vemo pa, kako je: tisti, ki servira, ima prednost, če ni na drugi strani Đoković," je na novinarski konferenci 9. februarja ob peti otvoritvi sodnega leta dejal predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Normativni program Vlade RS Avtor ni naveden, 18.2.2016 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Ščit zasebnosti Irena Vovk, 18.2.2016 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 7-8/2016Lani jeseni je Sodišče EU razveljavilo dogovor Varni pristan, ki je omogočal preprost prenos osebnih podatkov iz EU certificiranim organizacijam iz ZDA. Delovna skupina iz člena 29 Direktive o varstvu osebnih podatkov je sicer pozdravila končanje pogajanj med EU in ZDA o vzpostavitvi t. i. ščita zasebnosti, a je hkrati opozorila, da bo šele po njegovi temeljiti analizi jasno, ali je pravno zavezujoč in res zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, ki se iz EU prenašajo v ZDA.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Vlada RS Avtor ni naveden, 18.2.2016 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 74. redni seji (11. februar 2016): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju; - zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika; - Odlok o podaljšanju izvajanja ukrepov kriznega odzivanja v o
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Zaradi 1,30 evra ob izredno denarno socialno pomoč Avtor ni naveden, 18.2.2016 Človekove pravice
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016Center za socialno delo je zavrnil posameznikovo vlogo za izredno denarno socialno pomoč, saj ni izkazal namenske porabe predhodno dodeljene tovrstne pomoči. Pobudnik se je zato obrnil na Varuha.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Napotitev na delo v tujino - povrnitev stroškov nastanitve Avtor ni naveden, 18.2.2016 Delovna razmerja
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016Predmet najemne pogodbe, sklenjene med A. najemodajalcem in tožencem kot najemnikom, je bila rezidenca. Iz določb Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih in 8. ter 9. člena ZZZ-1 jasno izhaja, da je za zagotovitev prostorov rezidence, kot tudi drugih (poslovnih) prostorov odgovorna tožnica, vključno z njihovimi stroški. Prostori diplomatskega predstavništva predstavljajo tožnico, odražajo njen ugled in se uporabljajo za izvrševanje njenih nalog. Ob dejstvu, da so bili prostori najeti za rezidenco in jih je tožnica kot take tudi uporabljala, je jasno, da s tem povezane stroške nosi tožnica, ne glede na to, kdo je nastopal kot dejanska pogodbena stranka (najemnik).
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Diktatura podatkov dr. Aleš Završnik, 18.2.2016 Ostalo
	dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 7-8/2016Če je pred leti sociolog Zygmunt Bauman stanje dezorientacije in brezglavega razvoja postmodernega kapitalizma metaforično diagnosticiral, rekoč, da smo na letalu, a pilota ni več v pilotski kabini, ker so doslejšnje gotovosti izginile (fordistična tovarna razrušena, domena političnega brez moči, kapital pa se je strgal z vajeti), danes ta diagnoza postaja dobesedna. Podjetje Aidyia je v začetku leta ustanovilo hedge sklad, ki vse transakcije na borzi vrši z odločanjem umetne inteligence - brez zahteve po intervenciji človeka. Na podlagi analize trgov, makroekonomskih podatkov in korporativnih računovodskih dokumentov umetna inteligenca sama sprejema tržne napovedi in "glasuje" za najboljšo smer aktivnosti. Pilot je dobesedno izginil.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Z nepravočasnim ukrepanjem sodišče kršilo pravice na smrt bolnega Ivan Šelih, 18.2.2016 Človekove pravice
	Ivan Šelih, Pravna praksa, 7-8/2016Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je na novinarskih konferencah 31. julija in 29. oktobra 2015 izpostavila primer osebe z izrečenim varnostnim ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, katere zdravstveno stanje se je v času njegovega izvajanja vidno slabšalo. To je po presoji Varuha človekovih pravic zahtevalo hitro sodno odločitev o potrebnosti nadaljnjega izvajanja izrečenega ukrepa. Vendar je oseba 16. julija 2015 v Enoti za forenzično psihiatrijo Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor umrla, ne da bi sodišče izrečeni ukrep tudi ustavilo. Primer je v javnosti v poletnem času vzbudil veliko zanimanja, zato ga želim bralcem Pravne prakse tudi podrobneje predstaviti. Širše zanimiv je tudi zato, ker smo v tem primeru podali pobudo za službeni nadzor nad delom sodnika, in zaradi ukrepov, ki so bili glede tega sprejeti, saj so ti lahko vodilo za delo tudi drugih sodišč v morebitnih podobnih primerih v prihodnje.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Odgovornost države - aktivna volilna pravica Avtor ni naveden, 18.2.2016 Človekove pravice
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7-8/2016V 26. členu Ustave so urejene le predpostavke za obstoj odškodninske odgovornosti države, zato je za vsa ostala vprašanja, ki v tej določbi niso urejena, po pravni analogiji treba uporabiti splošna pravila civilnega prava. Pravno priznane oblike nepremoženjske škode, za katere lahko posameznik zahteva odškodnino v denarju, je zakonodajalec omejil le na primere, ki so taksativno navedeni v 179., 180., 181. in 182. členih OZ. Ker volilne ni mogoče šteti med osebnostne pravice, škoda, ki jo vtožuje tožnik, ni pravno priznana škoda po določbi 179. člena OZ.
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Blagajniški in inventurni manki Miha Šercer, 18.2.2016 Delovna razmerja
	Miha Šercer, Pravna praksa, 7-8/2016Ali delodajalec v trgovinski dejavnosti ob ugotovljenih blagajniških in inventurnih mankih delavcu ugotovljeno škodo lahko odtegne od plače?
Pravna praksa, 2016⁄7-8	Med umorom in ubojem po KZ-1 mag. Andrej Ferlinc, 18.2.2016 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 7-8/2016Današnji čas je tak, da se lahko vprašamo, ali je življenje resnično najpomembnejša vrednota, ki jo varuje kazenski zakonik. Včasih je bilo manjše število razprav in strokovnih člankov o kaznivem dejanju umora bolj posledica prepričanja, da gre za kaznivo dejanje, ki ob poznavanju storilca in žrtve ne prinaša kakšnih posebnih pravnih problemov. Truplo, orodje-orožje, motiv za storitev kaznivega dejanja in po možnosti še priznanje - to je bilo dovolj za obtožbo in tudi obsodbo. V središču pozornosti so še vedno kazniva dejanja s področja gospodarskega kriminala, ki odražajo današnji trenutek. Toda sporočilnost današnjega trenutka je prav v tem, da hlastanje za materialnimi dobrinami in pohlep povzročata spremembe na lestvici pravnih vrednot, in včasih se zdi, kakor da je človeško življenje le še formalno na prvem mestu. Posamičen človek in njegovo življenje v vojnah in migracijskih tokovih ostajata vredna manj kot kmet na šahovnici globalnih in parcialnih (predvsem premoženjskih) interesov. V takem položaju kazensko pravo ne more vplivati na ponovno prevrednotenje vrednot. Lahko pa prispeva k spoznanju, da je vsako posamično življenje enkratno, neponovljivo in zato kot vrednota nujno varovano tudi s kazenskim pravom. Priložnost za razpravo daje prav s Kazenskim zakonikom (KZ-1) vpeljano razločevanje med umorom in ubojem in pri tem vključitev nekaterih primerjalnopravnih vidikov.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 \| Naslednja >>