O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 36)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Potrošniški krediti, nominirani v švicarskih frankih - na Hrvaškem, v Avstriji, Italiji, Romuniji in Španiji

dr. Jorg Sladič, 14.2.2019

TRGOVINA

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 7/2019Pravo v naslovu navedenih držav članic EU se ukvarja z vprašanji kreditov za nakup družinskih stanovanj, ki so bodisi bili dani v švicarskih frankih bodisi je bila v njih valutna klavzula, ki je vezala posojila na švicarski frank. Zgodba je znana, ni je treba ponavljati. V Avstriji, na Hrvaškem, v Sloveniji in Španiji so vrhovna sodišča že izdala odločbe, v Italiji pa je zaradi razvitega izvensodnega reševanja sporov glede posojil v švicarskih frankih objavljenih več odločb Arbitro bancario e finanziario. Španija uvaja izvensodno reševanje sporov zaradi obrestnega tveganja. Romunija je podobno kot Hrvaška skušala problem valutnega tveganja rešiti tudi s prisilnimi menjalnimi tečaji, a je romunsko Ustavno sodišče razveljavilo zakon o prisilnem menjalnem tečaju. Hrvaška rešitev je pri nas znana, manj je znana sodba Visokega trgovskega sodišča RH z dne 6. junija 2018. Analiza se ne nanaša na sodno prakso, ki je nastala po prenosih Direktive 2008/48/ES in 2014/17/EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Vsebina PP št.7/2019

Avtor ni naveden, 14.2.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7/20193 UVODNIK Andrej Razdrih Slovensko odvetništvo danes 6-8 JAVNO NAROČANJE Borut Leskovec in Gregor Kovačič Uporaba ZJN-3 za pravne storitve 8-10 JAVNA UPRAVA Jakob Demšar Mobing državnih uradnikov 10-12 GOSPODARSKO PRAVO Eva
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Nova Ljubljanska mediacijska pravila

mag. Marko Djinović, 14.2.2019

Civilni sodni postopki

mag. Marko Djinović, Pravna praksa, 7/2019V zadnjih nekaj letih je večina vodilnih arbitražnih institucij mediaciji namenila pomembnejše mesto v svojem instrumentariju alternativnega reševanja sporov. Med njimi so denimo stockholmski SCC, londonski LCIA, pariški ICC, dunajski VIAC, milanski CAM in drugi. Tej skupini se je letos pridružila tudi Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije z novimi mediacijskimi pravili, poimenovanimi Ljubljanska mediacijska pravila (v nadaljevanju LMP), ki so pričela veljati 1. januarja 2019 in jih predstavljam v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Neobveščanje dedičev o smrti

dr. Nana Weber, 14.2.2019

Dedovanje, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 7/2019Že 20 let živim v skupnem gospodinjstvu z eno gospo. Stara sem 74 let, imam dve hčeri, s katerima nimam stika že štiri leta. Rada bi naredila nekakšen dokument, da se v primeru moje smrti upošteva moja želja, da hčere niso obveščene o moji smrti in da niso prisotne na pogrebu oziroma kakorkoli vpletene. Nimam nobenega premoženja (ne denarja ne nakita ne nepremičnin ...). • Kakšen dokument naj napišem, da bosta hčeri izključeni iz vseh postopkov po moji smrti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 14.2.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 7/2019 Notstandskontrolle: Notstand und Beurteilungsspielraum in der Praxis des Europäischen Gerichtshofs für Menschenrechte Felix Weber (Nomos Verlag, december 2018, 305 strani, ISBN: 978-3848753611, 79 evrov) Med letom
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Predložne in prislovne zveze - skupaj ali narazen?

dr. Nataša Hribar, 14.2.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 7/2019Tokratni kotiček začenjam z nekaj primeri, ki sem jih nabrala v medijih in drugih javnih objavah. Opazujte prislove ter prislovne in predložne zveze v njih ter razmislite, kateri so zapisani v skladi s trenutno veljavnimi pravopisnimi pravili in kateri ta pravila kršijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Ustavitev inšpekcijskih postopkov med zakonitostjo in uslužnostjo strankam

dr. Polonca Kovač, 14.2.2019

Uprava, Inšpekcije

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 7/2019Cilj upravnih razmerij med oblastjo in posameznimi osebami je razrešiti kolizijo med nadrejenim javnim interesom ter pravicami in pravnimi koristmi posameznikov. Te položaje pokrivajo inšpekcijski postopki, ko pristojni organi preventivno in po potrebi kurativno in represivno ugotavljajo morebitne odstope zavezancev od predpisanega ravnanja. Toda pogosto v upravni in celo sodni praksi ni jasno, kdaj ustaviti inšpekcijski postopek, pri čemer je izhodiščno treba razumeti ratio upravnih zadev in razlikovati med matičnim in izvršilnim upravnim postopkom. K temi zato pristopim z razlago pomena inšpekcij in vrst postopkov, nakar prikažem, kdaj naj s postulatom zakonitosti (ne) pride do ustavitve enega ali drugega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Varstvo poslovne skrivnosti

Gostiša Eva, Levovnik Jure, 14.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Eva Gostiša, mag. Jure Levovnik, Pravna praksa, 7/2019V kratkem lahko pričakujemo sprejem Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS), s katerim bo Slovenija, sicer z zamudo, prenesla v svoj pravni red Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (Direktiva). Direktiva je poleg nove materialnopravne ureditve poslovnih skrivnosti predpisala tudi minimalne zahteve glede sodnega varstva pred protipravno prisvojitvijo, razkritjem in uporabo poslovnih skrivnosti. Nova materialnopravna ureditev je predmet tega članka, ureditev sodnega varstva pa bo obravnavana v eni od naslednjih številk revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Evidenca nevladnih organizacij v javnem interesu

Patricij Maček, 14.2.2019

ZAVODI

Patricij Maček, Pravna praksa, 7/2019"Nevladne organizacije so izjemno pomemben servis za ljudi, hkrati pa politike vsak dan opominjajo, da smo tukaj zaradi državljank in državljanov," je, kot lahko preberemo na spletni strani Ministrstva za javno upravo, povedal minister Rudi Medved, ko je na začetku letošnjega leta na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) začela delovati nova spletna podstran z naslovom Evidenca nevladnih organizacij v javnem interesu. Gre za prvi enotni seznam nevladnih organizacij v javnem interesu. Vzpostavitev omenjene evidence je določil novi Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg), sprejet marca 2018.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Navdih za naslednjih sto let

dr. Katja Škrubej, 14.2.2019

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 7/2019Rezultat vseučiliškega gibanja z vrhuncem na največjem shodu, ki ga je v Ljubljani 1. decembra 1901 sklical dr. Vinko Gregorič, potekal pa je pod predsedstvom župana Ivana Hribarja, in podpornih manifestacij v Gradcu, na Dunaju, v Pragi, v Trstu ter drugod je bila ponovna prošnja vladi na Dunaju, da ugodi zahtevi po slovenski univerzi v Ljubljani. Kot piše Janko Polec, je na poziv graških in dunajskih slovenskih akademikov ter ljubljanskega občinskega sveta svoje podpise prispevalo 242 občin na Kranjskem, 20 na Koroškem, 170 na Štajerskem in 56 na Primorskem in v Dalmaciji (skupaj 488), poleg tega pa še 93 društev in korporacij na Kranjskem, 56 na Štajerskem, 35 na Koroškem in sedem na Primorskem in v Dalmaciji (skupaj 191). Za ustanovitev slovenske univerze se je angažirano zavzelo tudi vse časopisje ne glede na politično profiliranost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Učinkovitost sojenja namesto pravičnosti?

dr. Luigi Varanelli, 14.2.2019

Sodišča

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 7/2019V antičnem Rimu so dejali, da se preštevilni zakoni sprejemajo samo v skorumpiranih državah (corruptissima re publica, plurimae leges (P. K. Tacit)). Verjetno se slovenski zakonodajalec ne prepozna v tem reku, nesporno pa je, da nas vsako leto preplavlja (pre)veliko število zakonov ali, bolje rečeno, preveč sprememb in raznovrstnih novel zakonov. Nekateri so nedvomno koristni, morda nujni, nekateri pa manj koristni ali celo škodljivi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Pravni napovednik

Patricij Maček, 14.2.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 7/2019Napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Vlada RS

Avtor ni naveden, 14.2.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7/2019 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 18. redni seji (7. februar 2018): - predlog zakona o ratifikaciji Okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Avstralijo na drugi strani, - predlog zakona o ratifikaciji Partnerskega sporazuma o odn
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 14.2.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7/2019 14. februar 1933 - Sodobnost Izšla je prva številka najstarejše slovenske revije za književnost in kulturo - Sodobnost. 16. februar 1824 - Peter Kozler Rodil se je slovenski pravnik, geograf in politik Peter Kozler, ki je izdelal zemljevid Sl
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Uporaba šeriatskega prava v Evropi

Igor Vuksanović, 14.2.2019

Dedovanje

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 7/2019Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v sodbi v zadevi Molla Sali proti Grčiji z dne 19. decembra 2018 razsodil o izjemno zanimivem primeru. Pritožnica in njen pokojni mož sta bila oba pripadnika grške muslimanske skupnosti iz Trakije. Mož je umrl in z notarsko oporoko zapustil vse premoženje ženi. Zapuščinsko sodišče je odobrilo oporoko in pritožnica je premoženje prepisala nase. Do tukaj je vse videti običajno, vendar se zaplete. Moževi sestri sta na grških sodiščih začeli izpodbijati oporoko, češ da je za dedovanje po možu namesto grškega civilnega zakonika (ki priznava oporočno razpolaganje) treba uporabiti šeriatsko pravo, ki naj bi po Sevreški mirovni pogodbi (1920) in Lausannskem sporazumu (1923) veljalo za grške muslimane iz Trakije. Po šeriatskem pravu bi jima pripadalo tri četrtine bratovega premoženja, medtem ko notarska oporoka sploh ne bi bila veljavna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Izvedba ugotovitvenega postopka pred odjavo prebivališča

Avtor ni naveden, 14.2.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Upravni postopek in upravne takse

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7/2019Upravna enota (UE) je pozvala vse delodajalce, ki zaposlujejo tuje voznike in napotene delavce, naj jih obvestijo, da morajo odjaviti naslov svojega začasnega prebivališča v RS. Tujci, ki so vozniki v mednarodnem prometu, in tujci, ki so napoteni na delo v tujino, namreč po mnenju UE ne prebivajo na naslovih prijavljenega začasnega prebivališča oziroma se v RS sploh ne nahajajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Zasebno šolstvo bogati vzgojno-izobraževalni prostor

mag. Sebastijan Valentan, 14.2.2019

Splošno o vzgoji in izobraževanju

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 7/2019Tudi zato, da bi pomagal zakonodajalcu (in širši javnosti), je predsednik republike Borut Pahor 5. februarja 2019 v Veliki dvorani Predsedniške palače sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol. Namen posveta ni bila samo obravnava neuresničene odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije (US) U-I-269/12 z dne 4. decembra 2014, v kateri je to odločilo, da je prvi stavek drugega odstavka 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) v delu, ki se nanaša na javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, v neskladju z Ustavo. Predsednikova želja je bila, da se soočijo in zbližajo različni pogledi na to, kako so zasebne šole umeščene v sistem vzgoje in izobraževanja pri nas. Razpravljavci na posvetu so bili aktualni in še trije nekdanji ministri za šolstvo, vsi iz kvote levih vlad, ter predstavniki zasebnih in javnih šol, vzgojno-izobraževalnih institucij in civilne družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Mobing državnih uradnikov

Jakob Demšar, 14.2.2019

Uprava

Jakob Demšar, Pravna praksa, 7/2019Najbednejša in najtragičnejša izmed vseh človeških slabosti je brez dvoma njegova popolna nesposobnost, da bi vnaprej predvidel dogodke, in ta slabost je v ostrem nasprotju z njegovimi številnimi darovi, veščinami in znanji. Taka nesposobnost je odnesla tudi ministra za kulturo Dejana Prešička, ker ne pozna mentalitete dolgoletnih uradnikov na ministrstvih, ki kot usedlina že desetletja dejansko vladajo in odločajo, in ker ni vedel za eno temeljnih maksim v državni upravi, da če hočeš preživeti, se moraš naučiti, kdaj odnehati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Uporaba ZJN-3 za pravne storitve

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 14.2.2019

PRORAČUN

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 7/2019Članek obravnava vprašanje, ali so javni naročniki po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3) pri oddajanju naročil s področja pravnih storitev (kamor med drugim spadajo tudi odvetniške storitve) zavezani ravnati skladno z določili ZJN-3, ki veljajo za naročila (splošnih) storitev. Kot bomo videli, je uporaba ZJN-3 odvisna tako od vrste pravnih storitev kot tudi od ocenjene vrednosti naročila. Od okoliščin posameznega primera bo tako odvisno, ali se bo pri naročilu pravnih storitev ZJN-3 sploh uporabljal, ali se bo za naročilo uporabljal poseben poenostavljeni postopek, ali pa bo naročnik zavezan upoštevati le splošna načela iz ZJN-3.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Slabo stanje v slovenskih zaporih

Urša Ravnikar Šurk, 14.2.2019

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 7/2019Po ocenah udeležencev razprave na Odboru Državnega zbora za pravosodje bo odprava vseh problemov zaporskega sistema dolgotrajna in bo trajala več kot en mandat, četudi začnemo že danes.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 14.2.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7/2019Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Pravni vidiki kibernetske varnosti (1. del)

Planinšek Jure, Skok Tadej, 14.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Intelektualna lastnina

mag. Jure Planinšek, Tadej Skok, Pravna praksa, 7/2019Leta 2018 je internet uporabljalo že skoraj štiri milijarde ljudi. Število uporabnikov in povezanih naprav se izjemno hitro povečuje. Po ocenah strokovnjakov bo leta 2022 na internet povezanih že šest milijard ljudi in več kot 200 milijard pametnih naprav. Ta eksplozija povezljivosti poleg mnogih koristi ponuja tudi neštete priložnosti za kibernetske napade, ki organizacijam povzročajo veliko škodo. Po nekaterih ocenah kibernetski napadi svetovno ekonomijo letno stanejo okoli 600 milijard dolarjev. Poleg poslovne škode imajo kibernetski vdori in varnostni incidenti (vdori) tudi zelo resne pravne posledice: visoke globe, odškodninsko odgovornost ali stečaj. V prvem prispevku predstavljava ključna pravna vprašanja zagotavljanja kibernetske varnosti in podajava pregled ključne zakonodaje s stališča skladnosti poslovanja. V drugem prispevku bova na primeru obravnavala ukrepe za zagotavljanje kibernetske varnosti in s tem povezana pravna vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 14.2.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7/2019 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Uradom Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (Republika Slovenija) in Zvezno službo za finančni nadzor (Ruska federacija) o sodelovanju na področju preprečevanja legalizacije (pra
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 14.2.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 7/2019 6. februar - predlog Zakon o dopolnitvah Zakona o voznikih. 7. februar - predlog zakona o ratifikaciji Okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Avstralijo na drugi strani, - predlog zakona o ratifikaciji Partne
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

ECB in interesne skupine proti Sloveniji

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 14.2.2019

Banka Slovenije

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 7/2019Konec januarja je Evropska komisija (EK) proti Sloveniji sprožila postopek pred Sodiščem EU, saj naj bi naša država kršila nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke (ECB) in dolžnosti lojalnega sodelovanja v postopku zasega dokumentov med preiskavo v Banki Slovenije (BS), povezano s sanacijo bank leta 2013. Naša oblast se čudi, da nas tožijo, mene pa preseneča vnema, s katero ECB varuje BS pred slovensko državo in pri tem uporablja kot vzvod zaščito svojih arhivov. Kje so motivi ECB za tožbo?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 7

Leto objave

< Vsi
2019(36)
> Februar(36)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČD ĐEFG H IJK L M NOP QR S Š TUV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov