Literatura

Stran 1 / 2 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 39)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Esej zoper floskulizacijo poslovnega razloga pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi mag. France Ocepek, 13.10.2017 Delovna razmerja
	mag. France Ocepek, Pravna praksa, 39-40/2017Razprava je namenjena prevetritvi koncepta poslovnega razloga pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Izhajam iz teze, da je poslovni razlog pravni standard, ki ga je že (dokaj) zadovoljivo napolnila sodna praksa, vendar je ta standard ob izostanku teoretičnih razprav podvržen nevarnosti, da postane (kvazi) pravno pravilo. To se lahko v nadaljevanju mehansko aplicira na dejanske primere odpovedi pogodb o zaposlitvi brez upoštevanja bogate raznolikosti življenjskih položajev, ki bi morda zahtevali evolucijske spremembe pri presoji tega odpovednega razloga. V razpravi posvečam posebno pozornost napetosti med delavčevo pravico do poštenega obravnavanja s strani delodajalca in delodajalčevo pravico do vodenja podjetniškega podjema. V prispevku opozarjam tudi na spoznavneomejitve (delovnega) sodnega spora pri ugotavljanju relevantnega dejanskega stanja.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Notranji trg (Podrobnejši opis) Avtor ni naveden, 13.10.2017 Davek na dodano vrednost in trošarine
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017Z vstopom v Evropsko unijo je slovenski trg postal sestavni del notranjega trga EU, za katerega je značilen prost pretok blaga in storitev. Ena temeljnih vrednot notranjega trga EU je čim bolj svobodno trgovanje in s tem odprava carinskih postopkov.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Priznanja in nagrade za leto 2017 Avtor ni naveden, 13.10.2017 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017O podelitvi priznanj je Izvršni odbor Zveze društev pravnikov Slovenije odločal na seji, ki je 21. septembra 2017 potekala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, in njeni člani so soglasno odločili o letošnjih nagrajencih. Priznanje za življenjsko delo se podeli za izredni in dolgotrajnej
Pravna praksa, 2017⁄39-40	MOP javnosti onemogočilo kakovostno sodelovanje pri pripravi Zakona o varstvu okolja Avtor ni naveden, 13.10.2017 Pravoznanstvo, Varstvo okolja
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017Varuh človekovih pravic (Varuh) je prejel več dopisov posameznikov, civilnih iniciativ in nevladnih organizacij, naslovljenih tudi Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), v katerih so MOP pozivali k podaljšanju javne obravnave osnutka novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2).
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Balada o Michaelu ali zgolj osebno ime naključnega ljubimca (še) ne zadošča za razkritje seznama vseh hotelskih gostov z istim osebnim imenom Zoran Skubic, 13.10.2017 Človekove pravice
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 39-40/2017Človeška intima v svoji kompleksnosti piše zanimive zgodbe, od katerih marsikatera ne trpi javne objave. V vse bolj digitalnem svetu pa postaja slednje vse težje in težje. Ljudje z nizko samopodobo in še nižjo samozavestjo z vse bolj javno razgrnitvijo svoje zasebnosti žal prepogosto iščejo uteho v nematerializiranih "všečkih" in številu komentarjev. Vse to počasi vodi k vse večji zakrnelosti medsebojnih odnosov v družbi. A intimnost vedno najde pot, pogosto tudi mimo (domnevno) uveljavljenih družbenih norm in pravil. Tako se je nedavno tega nemška tožnica znašla na zanimivem razpotju. Devet mesecev po tem, ko je v hotelski sobi z neznancem preživela več nepozabnih noči, je povila sina. Poznala pa je zgolj in samo osebno ime nesojenega očeta ...
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Zasilni izhod? dr. Jože Mencinger, 13.10.2017 Ostalo
	dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 39-40/2017Katalonska zgodba ni slovenska; mi naj bi odšli iz "nedemokratične" in že napol razpadle Jugoslavije, Katalonci hočejo iz trdne, "demokratične" Španije. Prebivalci Katalonije niso le ali pretežno Katalonci, več jih ima za svoj jezik španščino kot katalonščino; gre bolj za osamosvojitev dežele kot za osamosvojitev naroda. Slovenci naj bi odšli tudi zato, da bi se lažje "vrnili" v Evropo, Katalonci pa so že v njej. Naš odhod naj bi bil skladen z ustavo, čeprav so se ustavni pravniki prepirali, ali je Slovenija ustavno pravico do samostojnosti že porabila ali je še ni, o neustavnosti katalonskega odhoda pa naj ne bi bilo dvoma. Sicer pa so uspešne osamosvojitve, odcepitve, revolucije in kontrarevolucije zmeraj najprej protiustavne, na koncu pa zmeraj ustavne.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Razpisi Avtor ni naveden, 13.10.2017 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017 Ur. l. RS, št. 50/17 1. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani - Ministrstvo za pravosodje; rok je 15. oktober. Ur. l. RS, št. 55/17 2. Notarski pomočnik - Notarka Edita Špitalar; rok je 21. oktober. UL C 162 A <
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Conqueri fortunam adversam, non lamentari decet Janez Kranjc, 13.10.2017 Kultura in umetnost
	Janez Kranjc, Pravna praksa, 39-40/2017Misel, ki bi se slovensko glasila Primerno se je pritoževati, ne pa jokati nad nesrečo, je vzeta iz Pakuvijeve tragedije Niptra (Umivanje), ki govori o prerokbi, po kateri naj bi Odiseja ubil njegov sin. Odisej, ki se je zato bal sina Telemaha, je prišel na Itako v preobleki. Razen stare pestrne, ki je pri umivanju prepoznala brazgotino na Odisejevi nogi, ga ni nihče spoznal. V tem času je prišel na Itako tudi Telegon, sin, ki ga je imel Odisej s Kirko. Ko je hotel na silo vdreti v Odisejevo hišo, je prišlo do spopada, v katerem je smrtno ranil Odiseja, ki je mislil, da ga je napadel Telemah.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Spremembe Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost Avtor ni naveden, 13.10.2017 Davek na dodano vrednost in trošarine
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017V Uradnem listu Republike Slovenije je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju pravilnik). Finančna uprava RS v nadaljevanju podrobneje pojasnjuje spremembe Pravilnika.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Ali je obveznost plačila RTV-prispevka v skladu s pravom EU? dr. Jorg Sladič, 13.10.2017 Evropska (gospodarska) skupnost (unija), JAVNO OBVEŠČANJE
	dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 39-40/2017Na evropski ravni se na eni strani zaradi tehnološkega razvoja in na drugi strani zaradi arogance javnopravnih RTV-organizacij, ki se financirajo iz parafiskalnih prejemkov, pojavlja upor proti plačevanju RTV-prispevkov. Zadnje dejanje v tej zgodbi je izvršilni postopek pred deželnim sodiščem v Tübingenu v Nemčiji, kjer se je izvršilni sodnik odločil, da preskusi skladnost obveznosti plačevanja tega prisilnega prispevka s pravom EU, zlasti s pravili o prepovedi državnih pomoči in pravili o prepovedi diskriminacije. Zadeva nosi opravilno številko Sodišča EU C-492/17, na dan sestave tega prispevka vprašanja za predhodno odločanje še niso bila prevedena v slovenski jezik, sklep o predložitvi vprašanj pa so na spletu objavili nemški pravniki, ki se borijo proti obveznosti plačila RTV-prispevka v Nemčiji. Kljub določenim razlikam med ureditvijo v Nemčiji in Sloveniji lahko sodba Sodišča EU v tej zadevi popolnoma preuredi dolžnost plačila RTV-prispevka, ki je trenutno oblikovan kot javna oziroma prisilna dajatev, ki po obliki že presega takso in se približuje davku.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	O postopku dodelitve dovoljenja AIPA dr. Gorazd Trpin, 13.10.2017 Intelektualna lastnina
	dr. Gorazd Trpin, Pravna praksa, 39-40/2017Objavljena beseda v strokovni literaturi ima svojo težo, zato je treba nanjo odgovoriti, kadar vsebuje napačna stališča. S tem mislim na članek, objavljen v tej reviji dne 22. junija 2017, z naslovom Absurdenija - pravna dežela neizvršljivo-izvršljivih upravnih odločb avtorja Almina Gorinjaca, mag. pravnih znanosti. V prispevku je avtor analiziral potek postopka izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic soavtorjev avdiovizualnih del, izvajalcev avdiovizualnih del in filmskih producentov, ki ga je zavodu AIPA izdal Urad RS za intelektualno lastnino, pri tem pa se je avtor oprl na stališča, ki nimajo pravne podlage v naši ureditvi.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Odškodninska odgovornost zdravnikov, varstvo zasebnosti pacientov in mediacija v zdravstvu Špela Kogovšek Sajovic, 13.10.2017 Zdravstvena in lekarniška dejavnost
	Špela Kogovšek-Sajovic, Pravna praksa, 39-40/2017Vse bolj medijsko izpostavljeni zdravniški primeri odpirajo vedno več pravnih vprašanj v zvezi z ureditvijo položaja zdravnika. Na seminarju 25. septembra 2017, ki ga je organiziralo podjetje Aletheia, smo se ukvarjali s civilnopravno odgovornostjo zdravnikov, varovanjem pacientove zasebnosti in mediacijo v zdravstvu.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Konflikt svobode izražanja medijev pri poročanju o kazenskih postopkih in pravice obdolženca do zasebnosti Ines Gorjup, 13.10.2017 Človekove pravice
	Ines Gorjup, Pravna praksa, 39-40/2017"Gre za temelj demokratične družbe in enega izmed osnovnih pogojev za njen napredek ter posameznikovo izpopolnjenje v njej," je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v lanski sodbi Bédat proti Švici opredelilo pravico do svobode izražanja iz 10. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). V praksi svoboda izražanja pogosto trči ob pravico do zasebnega življenja iz 8. člena EKČP, zato je v takšnih primerih nujno pretehtati, kateri od teh pravic dati prednost. Skladno s prakso ESČP odločanje o tem sodi v polje proste presoje držav podpisnic EKČP, o pravilnosti te presoje pa lahko naknadno odloča ESČP.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Podatek o višini plače zaposlenega Matej Vošner, 13.10.2017 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja
	Matej Vošner, Pravna praksa, 39-40/2017Ali ima član organa nadzora ali upravljanja podjetja, ki je oseba zasebnega prava, pravico zahtevati podatek o višini plače posameznega zaposlenega v tem podjetju?
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Evropa Patricij Maček, 13.10.2017 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Patricij Maček, Pravna praksa, 39-40/2017 Torek, 3. 10. Javno naročanje. Evropska komisija (EK) je predstavila pobudo za učinkovitejše in bolj trajnostno javno naročanje, da bi se v celoti izkoristile digitalne tehnologije in tako poenostavili ter pospešili postopki. V zvezi z opredelitvijo prednostnih področij
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Sorazmerni del letnega dopusta mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 13.10.2017 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 39-40/2017Vsako leto nekaj delavcem preneha delovno razmerje med letom, zato jim pripada le sorazmerni del letnega dopusta in regresa. Glede odmerjanja sorazmernega dela opažam, da je v teoriji in praksi več mnenj.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Narava določb SPZ o nadomestilu ob prenehanju stavbne pravice Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 13.10.2017 Lastnina in druge stvarne pravice
	dr. Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Pravna praksa, 39-40/2017Obligacijskopravne norme so po svoji naravi lahko ali dispozitivne, torej take, ki nadomeščajo voljo zgolj v primeru, če volja udeležencev posameznega obligacijskega razmerja glede določenega vprašanja ni posebej izražena, ali pa je njihova narava prisilna oziroma kogentna. Izhodiščno razlagalno pravilo obligacijskopravnih zakonskih določb je sicer pravilo o njihovi dispozitivnosti; kogentnost posamezne tovrstne norme mora biti torej a contrario v konkretnem primeru posebej utemeljena oziroma izkazana. Obligacijskopravna je tudi določba drugega odstavka 263. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki se glasi: "Lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine." Pri tem pa je zanimivo, da so to zakonsko določbo domači pisci do sedaj univerzalno šteli za kogentno. Tako njihovo naziranje je bilo kot prvo podano preuranjeno, iz kasnejših razlag pa je razvidno, da je bilo tudi napačno. Nekateri argumenti oziroma vidiki, ki govorijo v prid dispozitivnosti predmetne zakonske določbe - in s tem v prid nespreminjanju predmetnih določb SPZ - so predstavljeni v tem članku.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Gradiva, ki jih obravnava DZ RS Avtor ni naveden, 13.10.2017 Državni zbor in državni svet
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017 4. oktober - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini. 5. oktober - predlog zakona o dopolnitvi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018. 6. oktober - predlog zakona o spremembah in dop
Pravna praksa, 2017⁄39-40	KPK vas vabi k sodelovanju na fotografskem natečaju dr. Andraž Teršek, 13.10.2017 Ostalo
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 39-40/2017Kot običajno: v Sloveniji očitno zadeve, ki so že šle prenizko, ne morejo iti tako nizko, da ne bi dan za dnem šle še nižje in nižje ... Ni spodnje meje, ne obstaja.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Spoštovanje do policije in zavest o njeni pomembnosti premišljeno izražam s kritiko potez "policijske države" dr. Andraž Teršek, 13.10.2017 Uprava
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 39-40/2017Na vsakršen in sleherni eksces policije, ki vsebuje poteze ali držo "policijske države", je treba biti zelo in posebej pozoren. Predvsem pa moramo biti na to pozorni pravniki, in sicer s tehnikami javnega komuniciranja. Mediji morajo napačna ravnanja predstavnikov policije javno razkrivati in popisovati. Pravniki pa jih moramo kritično komentirati. Ustrezno svoji družbeni vlogi, pravniški zavesti in poklicni vesti moramo pojasnjevati, za kaj pri njih gre - z vidika ustave, ustavne demokracije, svobode, človekovih pravic in prava kot takšnega. To moramo pojasnjevati javnosti, novinarjem in funkcionarjem. In seveda - policiji. Vselej kadar gre pri delu policije za prisotnost potez totalitarne policijske države, moramo biti do tega neprizanesljivi - tudi z uporabo v danem kontekstu upravičenih in stvarno utemeljenih kritičnih oznak. Nobena takšna poteza policije se nam ne sme zdeti relativno nepomembna, obrobna, naključna, nenevarna ipd. Še manj se nam sme zdeti katera takšna poteza policije zgolj spotakljiva in zaradi nevednosti akterjev skoraj simpatična. Zaradi pomanjkanja poučenosti policistk in policistov o tem, kaj si smejo dovoliti in česa ne smejo početi, se nam ekscesi pri vzpostavljanju stika policije z ljudmi ne smejo zdeti le statistična zanimivost. Vsako potezo, držo, ravnanje in početje policije, ki pomeni vdor v človekovo svobodo, integriteto, dostojanstvo in pravice, je treba javno označiti kot takšno.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Zamude pri vpogledu v vpisnike Toni Tovornik, 13.10.2017 Sodišča
	Toni Tovornik, Pravna praksa, 39-40/2017Do konca preteklega meseca bi moral biti dokončan sistem, ki naj bi omogočal brezplačen vpogled v vpisnike vseh slovenskih sodišč.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Od 3. do 9. oktobra Patricij Maček, 13.10.2017 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 39-40/2017 Torek, 3. 10. Boj proti korupciji. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je za delegacijo iz Indije izvedla predavanje na temo preprečevanja in boja proti korupciji v Sloveniji. KPK je gostila 16 visokih predstavnikov indijske vlade, zlasti strokovnjakov s področja
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Zaznamovalo nas je Avtor ni naveden, 13.10.2017 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017 13. oktober 1781 - Svoboda veroizpovedi Avstrijski cesar Jožef II. Habsburško-Lotarinški je podpisal tolerančni patent, s katerim je pripadnikom drugih krščanskih veroizpovedi v habsburški monarhiji dovolil versko svobodo in zasebno bogoslužje. 16. oktober
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Vlada RS Avtor ni naveden, 13.10.2017 Vlada
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017 Sklep, ki ga je Vlada RS sprejela na 198. dopisni seji (3. oktober 2017): - predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019. Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 151. redni seji (5. oktober 2017): - predlog zakona o spreme
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Ali bo Sodišče EU prenehalo slediti sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice? Suzana Pecin, 13.10.2017 Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Suzana Pecin, Pravna praksa, 39-40/2017Sodišče Evropske unije pri odločanju že od svojega začetka uporablja določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in se sklicuje na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), vendar EKČP nikoli ni bila formalni del prava EU. Ker se zdi, da je Sodišče EU pri uporabi EKČP in sodne prakse ESČP popolnoma svobodno, saj se na ta pravna vira sklicuje občasno, vendar ne dosledno, je smiselno, da v aktualni zadevi Menci, ki obravnava načelo ne bis in idem, uzakonjeno v 50. členu Listine EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju Listina) in 4. členu Protokola št. 7 k EKČP, opredeli, kakšno je pravzaprav to razmerje. Najprej bomo pogledali zadevi Åkerberg Fransson in Bonda, ki ponazarjata dosedanjo sodno prakso Sodišča EU o načelu ne bis in idem, nato pa sledi obravnava mnenj o pristopu EU k EKČP in sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Manuela Camposa Sáncheza-Bordona v zadevi Menci. Prispevek bom sklenila s predlogom, kako naj v tej zadevi odloči Sodišče EU.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 \| Naslednja >>