Literatura

Stran 1 / 2 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 39)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Nov Pravilnik o največjem dopustnem primanjkljaju trošarinskih izdelkov Avtor ni naveden, 13.10.2017 Davek na dodano vrednost in trošarine
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017V Ur. l. RS, št. 50/17 je bil objavljen nov Pravilnik o največjem dopustnem primanjkljaju trošarinskih izdelkov, ki začne veljati 30. septembra 2017.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Luksemburška kronika Toni Tovornik, 13.10.2017 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Toni Tovornik, Pravna praksa, 39-40/2017Sodbe Sodišča 26. julij, 10. avgust in 7. september
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Ali je obveznost plačila RTV-prispevka v skladu s pravom EU? dr. Jorg Sladič, 13.10.2017 Evropska (gospodarska) skupnost (unija), JAVNO OBVEŠČANJE
	dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 39-40/2017Na evropski ravni se na eni strani zaradi tehnološkega razvoja in na drugi strani zaradi arogance javnopravnih RTV-organizacij, ki se financirajo iz parafiskalnih prejemkov, pojavlja upor proti plačevanju RTV-prispevkov. Zadnje dejanje v tej zgodbi je izvršilni postopek pred deželnim sodiščem v Tübingenu v Nemčiji, kjer se je izvršilni sodnik odločil, da preskusi skladnost obveznosti plačevanja tega prisilnega prispevka s pravom EU, zlasti s pravili o prepovedi državnih pomoči in pravili o prepovedi diskriminacije. Zadeva nosi opravilno številko Sodišča EU C-492/17, na dan sestave tega prispevka vprašanja za predhodno odločanje še niso bila prevedena v slovenski jezik, sklep o predložitvi vprašanj pa so na spletu objavili nemški pravniki, ki se borijo proti obveznosti plačila RTV-prispevka v Nemčiji. Kljub določenim razlikam med ureditvijo v Nemčiji in Sloveniji lahko sodba Sodišča EU v tej zadevi popolnoma preuredi dolžnost plačila RTV-prispevka, ki je trenutno oblikovan kot javna oziroma prisilna dajatev, ki po obliki že presega takso in se približuje davku.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	MOP javnosti onemogočilo kakovostno sodelovanje pri pripravi Zakona o varstvu okolja Avtor ni naveden, 13.10.2017 Pravoznanstvo, Varstvo okolja
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017Varuh človekovih pravic (Varuh) je prejel več dopisov posameznikov, civilnih iniciativ in nevladnih organizacij, naslovljenih tudi Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), v katerih so MOP pozivali k podaljšanju javne obravnave osnutka novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2).
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Razpisi Avtor ni naveden, 13.10.2017 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017 Ur. l. RS, št. 50/17 1. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani - Ministrstvo za pravosodje; rok je 15. oktober. Ur. l. RS, št. 55/17 2. Notarski pomočnik - Notarka Edita Špitalar; rok je 21. oktober. UL C 162 A <
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Balada o Michaelu ali zgolj osebno ime naključnega ljubimca (še) ne zadošča za razkritje seznama vseh hotelskih gostov z istim osebnim imenom Zoran Skubic, 13.10.2017 Človekove pravice
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 39-40/2017Človeška intima v svoji kompleksnosti piše zanimive zgodbe, od katerih marsikatera ne trpi javne objave. V vse bolj digitalnem svetu pa postaja slednje vse težje in težje. Ljudje z nizko samopodobo in še nižjo samozavestjo z vse bolj javno razgrnitvijo svoje zasebnosti žal prepogosto iščejo uteho v nematerializiranih "všečkih" in številu komentarjev. Vse to počasi vodi k vse večji zakrnelosti medsebojnih odnosov v družbi. A intimnost vedno najde pot, pogosto tudi mimo (domnevno) uveljavljenih družbenih norm in pravil. Tako se je nedavno tega nemška tožnica znašla na zanimivem razpotju. Devet mesecev po tem, ko je v hotelski sobi z neznancem preživela več nepozabnih noči, je povila sina. Poznala pa je zgolj in samo osebno ime nesojenega očeta ...
Pravna praksa, 2017⁄39-40	O količinskih izrazih, ki jih morda lahko sklanjamo dr. Nataša Hribar, 13.10.2017 Kultura in umetnost
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 39-40/2017Pred kakšnim mesecem dni sem imela jezikovno delavnico, na kateri me je neka gospa vprašala, ali se količinski izraz mnogo res lahko sklanja. Menda jaz to redno počnem, gospa pa je v pravopisu prebrala, da norma tega ne dovoljuje. Odprla sem pravopis in res naletela na tole:
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Kavza pogodbe - sodobni pogledi dr. Luigi Varanelli, 13.10.2017 Obligacije
	dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 39-40/2017Kavza izvira iz latinske besede "causa", ki pomeni vzrok. "Kavza pogodbe" je torej besedna zveza, ki dobesedno pomeni "vzrok pogodbe". Vzrok je večpomenska beseda, saj je njeno semantično polje precej široko: vzrok je lahko dogodek, ki je podlaga za kasnejšo spremembo. Kipar je na primer vzrok svojega kipa; pisec je vzrok svojega članka. Ta vzrok se imenuje "učinkujoči vzrok" (causa efficiens). Vzrok pa je lahko tudi namen, zaradi katerega se neka stvar izdeluje ali se neko delo vrši: namen izdelave kipa je na primer izpolnitev naročila; namen pisanja članka je objava. Ta vzrok se imenuje "teleološki" ali "namenski vzrok" (causa finalis).
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Vacatio legis je (ali bo) mimo Avtor ni naveden, 13.10.2017 Državni zbor in državni svet
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT) (Ur. l. RS, št. 55/17) - veljati začne 21. oktobra, uporabljati pa se začne 21. aprila 2018. 2. Zakon o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-I) (Ur. l. RS, št. 55/17)
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Konflikt svobode izražanja medijev pri poročanju o kazenskih postopkih in pravice obdolženca do zasebnosti Ines Gorjup, 13.10.2017 Človekove pravice
	Ines Gorjup, Pravna praksa, 39-40/2017"Gre za temelj demokratične družbe in enega izmed osnovnih pogojev za njen napredek ter posameznikovo izpopolnjenje v njej," je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v lanski sodbi Bédat proti Švici opredelilo pravico do svobode izražanja iz 10. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). V praksi svoboda izražanja pogosto trči ob pravico do zasebnega življenja iz 8. člena EKČP, zato je v takšnih primerih nujno pretehtati, kateri od teh pravic dati prednost. Skladno s prakso ESČP odločanje o tem sodi v polje proste presoje držav podpisnic EKČP, o pravilnosti te presoje pa lahko naknadno odloča ESČP.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Odškodninska odgovornost zdravnikov, varstvo zasebnosti pacientov in mediacija v zdravstvu Špela Kogovšek Sajovic, 13.10.2017 Zdravstvena in lekarniška dejavnost
	Špela Kogovšek-Sajovic, Pravna praksa, 39-40/2017Vse bolj medijsko izpostavljeni zdravniški primeri odpirajo vedno več pravnih vprašanj v zvezi z ureditvijo položaja zdravnika. Na seminarju 25. septembra 2017, ki ga je organiziralo podjetje Aletheia, smo se ukvarjali s civilnopravno odgovornostjo zdravnikov, varovanjem pacientove zasebnosti in mediacijo v zdravstvu.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Spremembe Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost Avtor ni naveden, 13.10.2017 Davek na dodano vrednost in trošarine
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017V Uradnem listu Republike Slovenije je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju pravilnik). Finančna uprava RS v nadaljevanju podrobneje pojasnjuje spremembe Pravilnika.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Ali bo Sodišče EU prenehalo slediti sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice? Suzana Pecin, 13.10.2017 Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Suzana Pecin, Pravna praksa, 39-40/2017Sodišče Evropske unije pri odločanju že od svojega začetka uporablja določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in se sklicuje na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), vendar EKČP nikoli ni bila formalni del prava EU. Ker se zdi, da je Sodišče EU pri uporabi EKČP in sodne prakse ESČP popolnoma svobodno, saj se na ta pravna vira sklicuje občasno, vendar ne dosledno, je smiselno, da v aktualni zadevi Menci, ki obravnava načelo ne bis in idem, uzakonjeno v 50. členu Listine EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju Listina) in 4. členu Protokola št. 7 k EKČP, opredeli, kakšno je pravzaprav to razmerje. Najprej bomo pogledali zadevi Åkerberg Fransson in Bonda, ki ponazarjata dosedanjo sodno prakso Sodišča EU o načelu ne bis in idem, nato pa sledi obravnava mnenj o pristopu EU k EKČP in sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Manuela Camposa Sáncheza-Bordona v zadevi Menci. Prispevek bom sklenila s predlogom, kako naj v tej zadevi odloči Sodišče EU.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	O postopku dodelitve dovoljenja AIPA dr. Gorazd Trpin, 13.10.2017 Intelektualna lastnina
	dr. Gorazd Trpin, Pravna praksa, 39-40/2017Objavljena beseda v strokovni literaturi ima svojo težo, zato je treba nanjo odgovoriti, kadar vsebuje napačna stališča. S tem mislim na članek, objavljen v tej reviji dne 22. junija 2017, z naslovom Absurdenija - pravna dežela neizvršljivo-izvršljivih upravnih odločb avtorja Almina Gorinjaca, mag. pravnih znanosti. V prispevku je avtor analiziral potek postopka izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic soavtorjev avdiovizualnih del, izvajalcev avdiovizualnih del in filmskih producentov, ki ga je zavodu AIPA izdal Urad RS za intelektualno lastnino, pri tem pa se je avtor oprl na stališča, ki nimajo pravne podlage v naši ureditvi.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Notranji trg (Podrobnejši opis) Avtor ni naveden, 13.10.2017 Davek na dodano vrednost in trošarine
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017Z vstopom v Evropsko unijo je slovenski trg postal sestavni del notranjega trga EU, za katerega je značilen prost pretok blaga in storitev. Ena temeljnih vrednot notranjega trga EU je čim bolj svobodno trgovanje in s tem odprava carinskih postopkov.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Pokojninska doba brez dokupa ni v nasprotju z Ustavo Avtor ni naveden, 13.10.2017 Ustavno sodišče, POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017Četrti odstavek 27. člena, prvi in drugi odstavek 38. člena ter prvi in drugi odstavek 391. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12, 39/13, 44/14, 102/15, 23/17 in 40/17), kolikor se nanašajo na pokojninsko dobo, dokupljeno po 216. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98) in po drugem odstavku 198. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) (Ur. l. RS, št. 109/06 - UPB4), niso v neskladju z Ustavo.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Pravni napovednik Patricij Maček, 13.10.2017 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 39-40/2017Pravni napovednik
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Audibook Patricij Maček, 13.10.2017 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 39-40/2017Če smo v prejšnji izdaji Pravne prakse ugotovili, da je za obveščanje študentk in študentov PF Univerze v Ljubljani odlično poskrbljeno, velja tokrat opozoriti, da je založba Audibook poskrbela, da bo tudi njihov študij nekoliko enostavnejši in zlasti učinkovitejši. Omenjena založba je namreč na začetku študijskega leta objavila mobilno aplikacijo Audibook. Ta omogoča dostop do, izbiro in poslušanje avdioknjig. Že prvi študijski dan je bila med avdioknjige uvrščena študijska literatura za študentke in študente prava PF Univerze v Ljubljani, PF Univerze v Mariboru, Evropske pravne fakultete in Fakultete za management in pravo Ljubljana.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Pravni status multinacionalnih delavcev v EU dr. Janja Hojnik, 13.10.2017 Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Delovna razmerja
	dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 39-40/2017Predmetni članek preučuje vprašanje pravnega statusa mobilnih ali multinacionalnih delavcev, to je delavcev, ki delajo v več državah članicah EU. V slovenskih podjetjih, ki v velikem obsegu izvajajo dejavnost v drugih državah članicah EU (denimo v sektorju montaže), svoje delavce obravnavajo kot napotene delavce in tako obračunavajo tudi plačo, pridobivajo obrazce A1 itd. Vprašanje, ki ga obravnava ta članek, je, ali je takšna obravnava ustrezna. Polna uporaba pravil o napotenih delavcih lahko namreč privede do pomembnega oviranja podjetij z multinacionalnimi delavci in nemalokrat do njihovega prenehanja ali "izgona" v druge države članice, navkljub dejstvu, da Republiki Sloveniji prinašajo pomembne davčne dohodke. Bolj smiselno bi bilo torej dosledno uporabljati pravo EU na tem področju in ta podjetja spodbuditi, da ostanejo slovenska.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Zasilni izhod? dr. Jože Mencinger, 13.10.2017 Ostalo
	dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 39-40/2017Katalonska zgodba ni slovenska; mi naj bi odšli iz "nedemokratične" in že napol razpadle Jugoslavije, Katalonci hočejo iz trdne, "demokratične" Španije. Prebivalci Katalonije niso le ali pretežno Katalonci, več jih ima za svoj jezik španščino kot katalonščino; gre bolj za osamosvojitev dežele kot za osamosvojitev naroda. Slovenci naj bi odšli tudi zato, da bi se lažje "vrnili" v Evropo, Katalonci pa so že v njej. Naš odhod naj bi bil skladen z ustavo, čeprav so se ustavni pravniki prepirali, ali je Slovenija ustavno pravico do samostojnosti že porabila ali je še ni, o neustavnosti katalonskega odhoda pa naj ne bi bilo dvoma. Sicer pa so uspešne osamosvojitve, odcepitve, revolucije in kontrarevolucije zmeraj najprej protiustavne, na koncu pa zmeraj ustavne.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Pravni red na prepihu dr. Jože (Joseph) Straus, 13.10.2017 Ostalo
	dr. Jože (Joseph)-Straus, Pravna praksa, 39-40/2017Ameriški predsednik Trump izpodbija pristojnost sodstva Mednarodne trgovinske organizacije (WTO) za mednarodne trgovinske spore, Hrvaška in Kitajska, sicer iz različnih razlogov, ignorirata odločbe mednarodnih arbitražnih sodišč, Madžarske ne zanima sodba Sodišča EU, Katalonije ne španska ustava in razsodba španskega ustavnega sodišča glede zakonitosti načrtov osamosvojitve, Poljska žaga neodvisnost svojega pravosodja. Seznam aktualnih izzivov mednarodnega, regionalnega in nacionalnega prava bi se dalo poljubno podaljšati in je glede na njihov obseg in morebitne posledice relativno nov in zaskrbljujoč fenomen. Vsem omenjenim in neomenjenim izzivom je skupno, da ne priznavajo pravnih vrednot, kot so pravičnost (v pomenu načela enakosti), smotrnost (ideja namena) in pravna varnost.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Bolniška v času odpovednega roka dr. Nana Weber, 13.10.2017 Delovna razmerja
	dr. Nana Weber, Pravna praksa, 39-40/2017Prejel sem odpoved pogodbe o zaposlitvi. Odpovedni rok se mi izteče v času, ko bom še na bolniški.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Conqueri fortunam adversam, non lamentari decet Janez Kranjc, 13.10.2017 Kultura in umetnost
	Janez Kranjc, Pravna praksa, 39-40/2017Misel, ki bi se slovensko glasila Primerno se je pritoževati, ne pa jokati nad nesrečo, je vzeta iz Pakuvijeve tragedije Niptra (Umivanje), ki govori o prerokbi, po kateri naj bi Odiseja ubil njegov sin. Odisej, ki se je zato bal sina Telemaha, je prišel na Itako v preobleki. Razen stare pestrne, ki je pri umivanju prepoznala brazgotino na Odisejevi nogi, ga ni nihče spoznal. V tem času je prišel na Itako tudi Telegon, sin, ki ga je imel Odisej s Kirko. Ko je hotel na silo vdreti v Odisejevo hišo, je prišlo do spopada, v katerem je smrtno ranil Odiseja, ki je mislil, da ga je napadel Telemah.
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Podatek o višini plače zaposlenega Matej Vošner, 13.10.2017 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja
	Matej Vošner, Pravna praksa, 39-40/2017Ali ima član organa nadzora ali upravljanja podjetja, ki je oseba zasebnega prava, pravico zahtevati podatek o višini plače posameznega zaposlenega v tem podjetju?
Pravna praksa, 2017⁄39-40	Vsebina PP št.39-40/2017 Avtor ni naveden, 13.10.2017 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/20173 UVODNIK dr. Jože (Joseph) Straus Pravni red na prepihu 6-9 ZVEZA DRUŠTEV PRAVNIKOV SLOVENIJE Priznanja in nagrade za leto 2017 10-12 OBLIGACIJSKO PRAVO dr. Luigi Varanelli Kavza pogodbe - sodobni pogledi 13-16 PRAVO EU dr
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 \| Naslednja >>