Stran 1 / 2 Dokumenti od 1 do 25
(od skupaj 39)
|
| Publikacija |
Članek |
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
Sorazmerni del letnega dopusta
mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 13.10.2017
Delovna razmerja
|
| mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 39-40/2017Vsako leto nekaj delavcem preneha delovno razmerje med letom, zato jim pripada le sorazmerni del letnega dopusta in regresa. Glede odmerjanja sorazmernega dela opažam, da je v teoriji in praksi več mnenj. |
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
Luksemburška kronika
Toni Tovornik, 13.10.2017
Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
|
| Toni Tovornik, Pravna praksa, 39-40/2017Sodbe Sodišča 26. julij, 10. avgust in 7. september |
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
Zamude pri vpogledu v vpisnike
Toni Tovornik, 13.10.2017
Sodišča
|
| Toni Tovornik, Pravna praksa, 39-40/2017Do konca preteklega meseca bi moral biti dokončan sistem, ki naj bi omogočal brezplačen vpogled v vpisnike vseh slovenskih sodišč. |
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
Vlada RS
Avtor ni naveden, 13.10.2017
Vlada
|
| Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017 Sklep, ki ga je Vlada RS sprejela na 198. dopisni seji (3. oktober 2017): - predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019. Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 151. redni seji (5. oktober 2017): - predlog zakona o spreme |
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
O količinskih izrazih, ki jih morda lahko sklanjamo
dr. Nataša Hribar, 13.10.2017
Kultura in umetnost
|
| dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 39-40/2017Pred kakšnim mesecem dni sem imela jezikovno delavnico, na kateri me je neka gospa vprašala, ali se količinski izraz mnogo res lahko sklanja. Menda jaz to redno počnem, gospa pa je v pravopisu prebrala, da norma tega ne dovoljuje. Odprla sem pravopis in res naletela na tole: |
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
KPK vas vabi k sodelovanju na fotografskem natečaju
dr. Andraž Teršek, 13.10.2017
Ostalo
|
| dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 39-40/2017Kot običajno: v Sloveniji očitno zadeve, ki so že šle prenizko, ne morejo iti tako nizko, da ne bi dan za dnem šle še nižje in nižje ... Ni spodnje meje, ne obstaja. |
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
Novela ZKP-N in temeljni postulati kazenskega procesnega prava
dr. Zlatko Dežman, 13.10.2017
Kazenski postopek
|
| dr. Zlatko Dežman, Pravna praksa, 39-40/2017Dne 20. septembra 2017 so poslanci izglasovali predlog novele ZKP-N, ob kateri se zastavlja kar nekaj vprašanj, ki zadevajo kazensko procesno pravo ne le v nomotehničnem pomenu besede, temveč tudi povsem načelno. Med temeljna civilizacijska vprašanja sodi namreč tudi vprašanje, kakšen naj bo položaj obdolženca v kazenskem postopku, da bo ustrezal doseženi stopnji splošne in pravne kulture države, ki se deklarira kot demokratična in pravna. Kazensko procesno pravo je znanost, nauk o tem, kako naj bo urejen kazenski postopek, da bo ustrezal idealu pravičnega kazenskega postopka. Zato je tudi tisto pravno področje, na katerem prihaja na najbolj očiten način do izraza, s kakšno mero subtilnosti država spoštuje človekove pravice v kazenskem postopku, še zlasti kadar je spor med njo in domnevnim storilcem kaznivega dejanja najbolj zaostren. Bolj kot je zaostren, bolj je poudarjena zahteva po njihovem doslednem varstvu, kajti posledice obsodilne sodbe so lahko toliko hujše, če sodba nima legitimne podlage v spoštovanju teh pravic. |
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
Gradiva, ki jih obravnava DZ RS
Avtor ni naveden, 13.10.2017
Državni zbor in državni svet
|
| Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017 4. oktober - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini. 5. oktober - predlog zakona o dopolnitvi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018. 6. oktober - predlog zakona o spremembah in dop |
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
Evropa
Patricij Maček, 13.10.2017
Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
|
| Patricij Maček, Pravna praksa, 39-40/2017 Torek, 3. 10. Javno naročanje. Evropska komisija (EK) je predstavila pobudo za učinkovitejše in bolj trajnostno javno naročanje, da bi se v celoti izkoristile digitalne tehnologije in tako poenostavili ter pospešili postopki. V zvezi z opredelitvijo prednostnih področij |
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
Zaznamovalo nas je
Avtor ni naveden, 13.10.2017
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017 13. oktober 1781 - Svoboda veroizpovedi Avstrijski cesar Jožef II. Habsburško-Lotarinški je podpisal tolerančni patent, s katerim je pripadnikom drugih krščanskih veroizpovedi v habsburški monarhiji dovolil versko svobodo in zasebno bogoslužje. 16. oktober
|
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
Spoštovanje do policije in zavest o njeni pomembnosti premišljeno izražam s kritiko potez "policijske države"
dr. Andraž Teršek, 13.10.2017
Uprava
|
| dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 39-40/2017Na vsakršen in sleherni eksces policije, ki vsebuje poteze ali držo "policijske države", je treba biti zelo in posebej pozoren. Predvsem pa moramo biti na to pozorni pravniki, in sicer s tehnikami javnega komuniciranja. Mediji morajo napačna ravnanja predstavnikov policije javno razkrivati in popisovati. Pravniki pa jih moramo kritično komentirati. Ustrezno svoji družbeni vlogi, pravniški zavesti in poklicni vesti moramo pojasnjevati, za kaj pri njih gre - z vidika ustave, ustavne demokracije, svobode, človekovih pravic in prava kot takšnega. To moramo pojasnjevati javnosti, novinarjem in funkcionarjem. In seveda - policiji. Vselej kadar gre pri delu policije za prisotnost potez totalitarne policijske države, moramo biti do tega neprizanesljivi - tudi z uporabo v danem kontekstu upravičenih in stvarno utemeljenih kritičnih oznak. Nobena takšna poteza policije se nam ne sme zdeti relativno nepomembna, obrobna, naključna, nenevarna ipd. Še manj se nam sme zdeti katera takšna poteza policije zgolj spotakljiva in zaradi nevednosti akterjev skoraj simpatična. Zaradi pomanjkanja poučenosti policistk in policistov o tem, kaj si smejo dovoliti in česa ne smejo početi, se nam ekscesi pri vzpostavljanju stika policije z ljudmi ne smejo zdeti le statistična zanimivost. Vsako potezo, držo, ravnanje in početje policije, ki pomeni vdor v človekovo svobodo, integriteto, dostojanstvo in pravice, je treba javno označiti kot takšno. |
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
Nov Pravilnik o največjem dopustnem primanjkljaju trošarinskih izdelkov
Avtor ni naveden, 13.10.2017
Davek na dodano vrednost in trošarine
|
| Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017V Ur. l. RS, št. 50/17 je bil objavljen nov Pravilnik o največjem dopustnem primanjkljaju trošarinskih izdelkov, ki začne veljati 30. septembra 2017. |
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
Narava določb SPZ o nadomestilu ob prenehanju stavbne pravice
Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 13.10.2017
Lastnina in druge stvarne pravice
|
| dr. Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Pravna praksa, 39-40/2017Obligacijskopravne norme so po svoji naravi lahko ali dispozitivne, torej take, ki nadomeščajo voljo zgolj v primeru, če volja udeležencev posameznega obligacijskega razmerja glede določenega vprašanja ni posebej izražena, ali pa je njihova narava prisilna oziroma kogentna. Izhodiščno razlagalno pravilo obligacijskopravnih zakonskih določb je sicer pravilo o njihovi dispozitivnosti; kogentnost posamezne tovrstne norme mora biti torej a contrario v konkretnem primeru posebej utemeljena oziroma izkazana. Obligacijskopravna je tudi določba drugega odstavka 263. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki se glasi: "Lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine." Pri tem pa je zanimivo, da so to zakonsko določbo domači pisci do sedaj univerzalno šteli za kogentno. Tako njihovo naziranje je bilo kot prvo podano preuranjeno, iz kasnejših razlag pa je razvidno, da je bilo tudi napačno. Nekateri argumenti oziroma vidiki, ki govorijo v prid dispozitivnosti predmetne zakonske določbe - in s tem v prid nespreminjanju predmetnih določb SPZ - so predstavljeni v tem članku. |
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
Ali bo Sodišče EU prenehalo slediti sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice?
Suzana Pecin, 13.10.2017
Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
|
| Suzana Pecin, Pravna praksa, 39-40/2017Sodišče Evropske unije pri odločanju že od svojega začetka uporablja določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in se sklicuje na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), vendar EKČP nikoli ni bila formalni del prava EU. Ker se zdi, da je Sodišče EU pri uporabi EKČP in sodne prakse ESČP popolnoma svobodno, saj se na ta pravna vira sklicuje občasno, vendar ne dosledno, je smiselno, da v aktualni zadevi Menci, ki obravnava načelo ne bis in idem, uzakonjeno v 50. členu Listine EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju Listina) in 4. členu Protokola št. 7 k EKČP, opredeli, kakšno je pravzaprav to razmerje. Najprej bomo pogledali zadevi Åkerberg Fransson in Bonda, ki ponazarjata dosedanjo sodno prakso Sodišča EU o načelu ne bis in idem, nato pa sledi obravnava mnenj o pristopu EU k EKČP in sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Manuela Camposa Sáncheza-Bordona v zadevi Menci. Prispevek bom sklenila s predlogom, kako naj v tej zadevi odloči Sodišče EU. |
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
O postopku dodelitve dovoljenja AIPA
dr. Gorazd Trpin, 13.10.2017
Intelektualna lastnina
|
| dr. Gorazd Trpin, Pravna praksa, 39-40/2017Objavljena beseda v strokovni literaturi ima svojo težo, zato je treba nanjo odgovoriti, kadar vsebuje napačna stališča. S tem mislim na članek, objavljen v tej reviji dne 22. junija 2017, z naslovom Absurdenija - pravna dežela neizvršljivo-izvršljivih upravnih odločb avtorja Almina Gorinjaca, mag. pravnih znanosti. V prispevku je avtor analiziral potek postopka izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic soavtorjev avdiovizualnih del, izvajalcev avdiovizualnih del in filmskih producentov, ki ga je zavodu AIPA izdal Urad RS za intelektualno lastnino, pri tem pa se je avtor oprl na stališča, ki nimajo pravne podlage v naši ureditvi. |
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
Razpisi
Avtor ni naveden, 13.10.2017
Ostalo
|
| Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017 Ur. l. RS, št. 50/17 1. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani - Ministrstvo za pravosodje; rok je 15. oktober. Ur. l. RS, št. 55/17 2. Notarski pomočnik - Notarka Edita Špitalar; rok je 21. oktober. UL C 162 A < |
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
Balada o Michaelu ali zgolj osebno ime naključnega ljubimca (še) ne zadošča za razkritje seznama vseh hotelskih gostov z istim osebnim imenom
Zoran Skubic, 13.10.2017
Človekove pravice
|
| Zoran Skubic, Pravna praksa, 39-40/2017Človeška intima v svoji kompleksnosti piše zanimive zgodbe, od katerih marsikatera ne trpi javne objave. V vse bolj digitalnem svetu pa postaja slednje vse težje in težje. Ljudje z nizko samopodobo in še nižjo samozavestjo z vse bolj javno razgrnitvijo svoje zasebnosti žal prepogosto iščejo uteho v nematerializiranih "všečkih" in številu komentarjev. Vse to počasi vodi k vse večji zakrnelosti medsebojnih odnosov v družbi. A intimnost vedno najde pot, pogosto tudi mimo (domnevno) uveljavljenih družbenih norm in pravil. Tako se je nedavno tega nemška tožnica znašla na zanimivem razpotju. Devet mesecev po tem, ko je v hotelski sobi z neznancem preživela več nepozabnih noči, je povila sina. Poznala pa je zgolj in samo osebno ime nesojenega očeta ... |
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
Konflikt svobode izražanja medijev pri poročanju o kazenskih postopkih in pravice obdolženca do zasebnosti
Ines Gorjup, 13.10.2017
Človekove pravice
|
| Ines Gorjup, Pravna praksa, 39-40/2017"Gre za temelj demokratične družbe in enega izmed osnovnih pogojev za njen napredek ter posameznikovo izpopolnjenje v njej," je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v lanski sodbi Bédat proti Švici opredelilo pravico do svobode izražanja iz 10. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). V praksi svoboda izražanja pogosto trči ob pravico do zasebnega življenja iz 8. člena EKČP, zato je v takšnih primerih nujno pretehtati, kateri od teh pravic dati prednost. Skladno s prakso ESČP odločanje o tem sodi v polje proste presoje držav podpisnic EKČP, o pravilnosti te presoje pa lahko naknadno odloča ESČP. |
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
Ali je obveznost plačila RTV-prispevka v skladu s pravom EU?
dr. Jorg Sladič, 13.10.2017
Evropska (gospodarska) skupnost (unija), JAVNO OBVEŠČANJE
|
| dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 39-40/2017Na evropski ravni se na eni strani zaradi tehnološkega razvoja in na drugi strani zaradi arogance javnopravnih RTV-organizacij, ki se financirajo iz parafiskalnih prejemkov, pojavlja upor proti plačevanju RTV-prispevkov. Zadnje dejanje v tej zgodbi je izvršilni postopek pred deželnim sodiščem v Tübingenu v Nemčiji, kjer se je izvršilni sodnik odločil, da preskusi skladnost obveznosti plačevanja tega prisilnega prispevka s pravom EU, zlasti s pravili o prepovedi državnih pomoči in pravili o prepovedi diskriminacije. Zadeva nosi opravilno številko Sodišča EU C-492/17, na dan sestave tega prispevka vprašanja za predhodno odločanje še niso bila prevedena v slovenski jezik, sklep o predložitvi vprašanj pa so na spletu objavili nemški pravniki, ki se borijo proti obveznosti plačila RTV-prispevka v Nemčiji. Kljub določenim razlikam med ureditvijo v Nemčiji in Sloveniji lahko sodba Sodišča EU v tej zadevi popolnoma preuredi dolžnost plačila RTV-prispevka, ki je trenutno oblikovan kot javna oziroma prisilna dajatev, ki po obliki že presega takso in se približuje davku. |
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
Procesna skrbnost stranke v postopku obnove
Avtor ni naveden, 13.10.2017
Civilni sodni postopki
|
| Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017ZPP v 10. točki 394. člena govori o novih dejstvih in dokazih, za katere zve ali jih pridobi možnosti uporabiti pravdna stranka, zato je v tem okviru treba presojati procesno skrbnost pravdne stranke (predlagatelja) in ne drugih oseb, ki so tako ali drugače povezane s pravdo. |
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
Zasilni izhod?
dr. Jože Mencinger, 13.10.2017
Ostalo
|
| dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 39-40/2017Katalonska zgodba ni slovenska; mi naj bi odšli iz "nedemokratične" in že napol razpadle Jugoslavije, Katalonci hočejo iz trdne, "demokratične" Španije. Prebivalci Katalonije niso le ali pretežno Katalonci, več jih ima za svoj jezik španščino kot katalonščino; gre bolj za osamosvojitev dežele kot za osamosvojitev naroda. Slovenci naj bi odšli tudi zato, da bi se lažje "vrnili" v Evropo, Katalonci pa so že v njej. Naš odhod naj bi bil skladen z ustavo, čeprav so se ustavni pravniki prepirali, ali je Slovenija ustavno pravico do samostojnosti že porabila ali je še ni, o neustavnosti katalonskega odhoda pa naj ne bi bilo dvoma. Sicer pa so uspešne osamosvojitve, odcepitve, revolucije in kontrarevolucije zmeraj najprej protiustavne, na koncu pa zmeraj ustavne. |
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
Odškodninska odgovornost zdravnikov, varstvo zasebnosti pacientov in mediacija v zdravstvu
Špela Kogovšek Sajovic, 13.10.2017
Zdravstvena in lekarniška dejavnost
|
| Špela Kogovšek-Sajovic, Pravna praksa, 39-40/2017Vse bolj medijsko izpostavljeni zdravniški primeri odpirajo vedno več pravnih vprašanj v zvezi z ureditvijo položaja zdravnika. Na seminarju 25. septembra 2017, ki ga je organiziralo podjetje Aletheia, smo se ukvarjali s civilnopravno odgovornostjo zdravnikov, varovanjem pacientove zasebnosti in mediacijo v zdravstvu. |
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
Notranji trg (Podrobnejši opis)
Avtor ni naveden, 13.10.2017
Davek na dodano vrednost in trošarine
|
| Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017Z vstopom v Evropsko unijo je slovenski trg postal sestavni del notranjega trga EU, za katerega je značilen prost pretok blaga in storitev. Ena temeljnih vrednot notranjega trga EU je čim bolj svobodno trgovanje in s tem odprava carinskih postopkov. |
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
Esej zoper floskulizacijo poslovnega razloga pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi
mag. France Ocepek, 13.10.2017
Delovna razmerja
|
| mag. France Ocepek, Pravna praksa, 39-40/2017Razprava je namenjena prevetritvi koncepta poslovnega razloga pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Izhajam iz teze, da je poslovni razlog pravni standard, ki ga je že (dokaj) zadovoljivo napolnila sodna praksa, vendar je ta standard ob izostanku teoretičnih razprav podvržen nevarnosti, da postane (kvazi) pravno pravilo. To se lahko v nadaljevanju mehansko aplicira na dejanske primere odpovedi pogodb o zaposlitvi brez upoštevanja bogate raznolikosti življenjskih položajev, ki bi morda zahtevali evolucijske spremembe pri presoji tega odpovednega razloga. V razpravi posvečam posebno pozornost napetosti med delavčevo pravico do poštenega obravnavanja s strani delodajalca in delodajalčevo pravico do vodenja podjetniškega podjema. V prispevku opozarjam tudi na spoznavneomejitve (delovnega) sodnega spora pri ugotavljanju relevantnega dejanskega stanja. |
Pravna praksa, 2017⁄39-40 |
Od 3. do 9. oktobra
Patricij Maček, 13.10.2017
Ostalo
|
| Patricij Maček, Pravna praksa, 39-40/2017 Torek, 3. 10. Boj proti korupciji. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je za delegacijo iz Indije izvedla predavanje na temo preprečevanja in boja proti korupciji v Sloveniji. KPK je gostila 16 visokih predstavnikov indijske vlade, zlasti strokovnjakov s področja |
|
