O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 47)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Nove vrednote skozi oči pravne filozofije

Luka Mišič, 9.10.2015

Pravoznanstvo

Luka Mišič, Pravna praksa, 39-40/2015Na PF Univerze v Ljubljani je 2. oktobra potekal Simpozij za pravno in socialno filozofijo, ki sta ga organizirala Društvo za pravno in socialno filozofijo ter Katedra za teorijo in sociologijo prava. Na enodnevnem simpoziju smo tako lahko prisluhnili enajstim referentom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Vlada RS

Avtor ni naveden, 9.10.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2015 Sklep, ki ga je Vlada RS sprejela na dopisni seji (28. september 2015): - Uredba o spremembah Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente. Sklep, ki ga je Vlada RS sprejela na dopisni seji (30. september 2015): - predlog zakona o spremembah in dop
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Aliquando enim et vivere fortiter facere est

Janez Kranjc, 9.10.2015

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 39-40/2015Misel je vzeta iz Senekovega pisma Luciliju (Ep. 78, 2). Slovensko bi se glasila "Včasih je tudi živeti pogumno dejanje". Seneka pripoveduje, kako je v mladosti ob hudi bolezni razmišljal o samomoru. Misel, da bi to hudo prizadelo očeta, ga je od tega odvrnila. Spričo tegob bolezni je bila, kot pravi, odločitev za življenje pogumno dejanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Čista teorija prava kot izziv

dr. Aleš Novak, 9.10.2015

Kultura in umetnost

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 39-40/2015Ciceronova krilatica, da je tisti, ki ne pozna zgodovine, podoben nedoraslemu otroku (Orator XXXIV, 120), je pogosto navajana, a redko razumljena. Cena za omalovaževanje zgodovine ali ravnodušnosti do nje, pa naj gre za splošno zgodovino ali zgodovino posamezne vede, so povsem odvečni napori utiranja poti, ki je bila že uhojena, in ponavljanja napak, ki bi se jim lahko izognili. Nepoznavanje zgodovine nas spremeni v otroke, ki se vedno znova učijo tisto, kar bi že morali znati. Delo profesorja PF Univerze v Ljubljani, akademika dr. Marijana Pavčnika Čista teorija prava kot izziv - Reine Rechtslehre als Anregung (GV Založba, IUS SOFTWARE, Ljubljana 2015, 188 strani) je lep prikaz, kako bogata zakladnica poučnih spoznanj so lahko dela naših predhodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Razpisi

Avtor ni naveden, 9.10.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2015Razpisi Ur. l. RS, št. 65/15 1. Sedem okrožnih sodnikov na Okrožnem sodišču v Ljubljani, s predvideno razporeditvijo na kazensko oziroma preiskovalno pravno področje (6 mest) in na področje družinskega sodstva (1 mesto) - Vrhovno sodišče; rok je 12. oktober. U
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Javni sektor je del rešitve, ne del problema

Irena Vovk, 9.10.2015

Uprava

Irena Vovk, Pravna praksa, 39-40/2015"Strateške reforme javnega sektorja so za napredek in povečanje konkurenčnosti potrebne prav tako kot denimo reforma šolstva ali zdravstva. S tem vidimo, da mora biti javni sektor del rešitve, in ne del problema, kot se velikokrat razume," je uvodoma dejal predsednik programskega odbora dr. Aleksander Aristovnik na 22. Dnevih slovenske uprave, ki so 24. in 25. septembra 2015 potekali pod okriljem Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani. Rdeča nit tokratnega srečanja zaposlenih v javni upravi je bila pred nekaj meseci sprejeta Strategija razvoja javne uprave 2015-2020, ki je zapolnila desetletje dolgo praznino delovanja javne uprave brez strateškega dokumenta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Tudi nepričakovane tehnične težave niso opravičljiv razlog za odpoved leta

Zoran Skubic, 9.10.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 39-40/2015Sodišče (EU) je po skoraj enoletnem premoru obravnavalo še eno pomembno, pravzaprav ključno vprašanje v zvezi z Uredbo 261/2004 o odškodnini in pomoči letalskim potnikom. Tako so ti ob večji zamudi prevoznika ali celo odpovedi leta - upoštevajoč smernice doktrine Sturgeon - upravičeni do izplačila pavšalne odškodnine v razponu od 250 do 600 evrov. Prvi, nižji znesek odškodnine se nanaša na zamudo, daljšo od treh ur, pri letih z dolžino do vključno 1.500 kilometrov. Zahtevek se vloži z izpolnitvijo preprostega spletnega obrazca. Letalski prevoznik pa po Uredbi 261/2004 ni zavezan k plačilu odškodnine, če lahko s primerno gotovostjo dokaže, da so za odpoved leta krive izredne razmere, ki se jim preprosto ne bi bilo mogoče izogniti, pa tudi če bi bili (morda) sprejeti vsi ustrezni ukrepi. Vendar pa je to (od zdaj) skorajda probatio diabolica, saj je Sodišče v nedavni sodbi presodilo, da niti nepričakovanih tehničnih težav na letalu (praviloma) ni mogoče šteti za "neizogibne izredne razmere" po Uredbi 261/2004, ki bi upravičevale zamudo - brez odškodnine potnikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Pravnik v bazi HeinOnline

Boštjan Koritnik, 9.10.2015

Kultura in umetnost

Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 39-40/2015Že v eni prejšnjih številk PP sem nakazal dodatna prizadevanja za usmeritev revije Pravnik k bralcem zunaj Slovenije. Zadnji dosežek je velik korak v tej smeri, saj smo v uredništvu revije sklenili dogovor za vključitev v eno največjih svetovnih baz pravne periodike HeinOnline, hkrati pa je enako uspelo tudi reviji Pravni letopis, ki jo izdaja Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

GV Založba

Irena Vovk, 9.10.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 39-40/2015GV Založba ima več kot petdesetletno tradicijo in je največja slovenska založba pravnih knjig in periodičnih publikacij. Njeni začetki segajo v leto 1958, od leta 2013 pa je del družbe IUS SOFTWARE, ki ponuja tehnološke rešitve in celovite pravne informacije. Rek, da je kovačeva kobila vedno bosa, ne drži: GV Založba se lahko pohvali z novo spletno stranjo, ki sledi modernimin tehnološkim smernicam razvoja ter oblikovanja spletnih strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Stvarni obseg začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi

Nina Židanik, 9.10.2015

Kazenski postopek

Nina Židanik, Pravna praksa, 39-40/2015Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-6/14 z dne 5. marca 2015 vnovič opredelilo omejitve, ki se nanašajo na dopusten obseg začasnega zavarovanja glede na vrednost domnevno pridobljene premoženjske koristi in glede na zmožnost posameznika za preživljanje po zamrznitvi njegovega premoženja. Nedvomno uporaba instituta začasnega zavarovanja posega v človekove pravice domnevnega prejemnika protipravne premoženjske koristi, vendar prevelika formalnost in strogi pogoji za njegovo odreditev v praksi povzročajo nemalo težav, kar lahko vodi do nezmožnosti odvzema pridobljene premoženjske koristi po pravnomočno končanem kazenskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Oddaja skupnih delov v najem

dr. Anita Napotnik, 9.10.2015

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 39-40/2015Upravni odbor etažnih lastnikov v poslovni stavbi želi oddati skupne prostore v najem. Zato je pooblastil upravnika, da v imenu etažnih lastnikov sklene pogodbo z najemnikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Priznanja in nagrade 2015

Avtor ni naveden, 9.10.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2015Izvršni odbor Zveze društev pravnikov Slovenije je (na podlagi pravilnika o priznanjih in nagradah ZDPS, sprejetega in objavljenega v letu 2000) 2. julija 2015 v Pravni praksi, št. 26, objavil razpis za predlaganje kandidatov, med katerimi naj bi izbrali letošnje dobitnike priznanj zveze: za življenjsko delo, za pravnika leta, za mladega pravnika in za organizacijsko delo v zvezi ali njenih članih. Priznanja Zveze društev pravnikov Slovenije se na podlagi javnega razpisa podeljujejo za pomembne dosežke na področju pravne znanosti, pravne kulture in pravne teorije. Predloge lahko posredujejo člani zveze in člani izvršilnega odbora zveze, lahko pa tudi drugi na podlagi posebne obrazložitve, poslati pa jih je bilo treba do 7. septembra 2015.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Konvencijski okvir in orodja Mednarodne trgovinske zbornice proti korupciji

dr. Andrej Friedl, 9.10.2015

Kaznovalno pravo

dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 39-40/2015Pod vplivom odmevnih podkupovalnih afer se je Mednarodna trgovinska zbornica (International Chamber of Commerce - ICC) že leta 1977 med prvimi odzvala na uničujoče posledice korupcije v mednarodnem poslovanju in izdala avtonomna pravila za njeno preprečevanje, ki jih je potem večkrat revidirala in dopolnila tudi z drugimi protikorupcijskimi orodji. Veliko je prispevala tudi k sprejetju mednarodnih protikorupcijskih konvencij in nacionalnih zakonov, ki imajo danes že impresiven obseg. Pravila ICC za boj proti korupciji in Protikorupcijsko klavzulo ICC sem že predstavil v PP, št. 24-25/2013. Tokrat bom obravnaval le glavni konvencijski okvir in nekatera druga protikorupcijska orodja ICC kot pomoč podjetjem pri samoregulaciji na tem področju. Na koncu se bom dotaknil tudi pomembnih pobud Mednarodnega arbitražnega sodišča ICC za spoprijemanje arbitraže s korupcijo. Za nas je obravnavana problematika še posebej aktualna, saj je letošnja raziskava Ernst&Young o zaznavi korupcije med menedžerji postavila Slovenijo v Evropi na drugo mesto, za Hrvaško in pred Srbijo. Po raziskavi Transparency International pa se je Slovenija tudi letos uvrstila med države, ki za preprečitev "izvoza" korupcije storijo malo ali nič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Je odvetnik potrošnik?

Kim Sotlar, 9.10.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Kim Sotlar, Pravna praksa, 39-40/2015Potrošnik je vsaka fizična oseba, ki v pogodbah, zajetih v Direktivi Sveta 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, deluje za namene, ki so izven njene poslovne in poklicne dejavnosti. Sodišče je pojem potrošnika že razlagalo na različnih področjih prava EU, vendar v sodni praksi pojem potrošnika na področju Direktive 93/13/EGS še ni bil izčrpno preučen. V obravnavanem primeru je obstajal dvom, ali je poklicnega pravnika - odvetnika mogoče šteti kot potrošnika pri sklenitvi kreditne pogodbe, zavarovane z nepremičnino v lasti njegove samostojne odvetniške pisarne. Tako se je postavilo vprašanje vpliva, ki ga imajo posebne sposobnosti in znanja osebe na njen status potrošnika, na drugi strani pa vprašanje o tem, kakšen je vpliv vloge, ki jo ima ta oseba v okviru akcesorne pogodbe o zavarovanju, na njen položaj potrošnika v okviru glavne kreditne pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Roki za izpodbijanje in ugotavljanje očetovstva s strani staršev

Špela Kogovšek, 9.10.2015

Zakonska zveza in družinska razmerja

Špela Kogovšek, Pravna praksa, 39-40/2015Že med študijem me je pri predmetu družinsko pravo zmotilo zelo strogo omejevanje pravice do izpodbijanja in ugotavljanja očetovstva. V času sodniškega pripravništva, ko se srečaš s konkretnimi primeri, pa so se take zakonske določbe izkazale za povsem neživljenjske. Ker zakonodajalec težave očitno ni zaznal sam, smo nestrpno pričakovali dan, ko se bo o tej dilemi izreklo Ustavno sodišče. Z odločbo v zadevi U-I-70/15 z dne 15. junija 2015 se je ta dilema odprla, vendar Ustavno sodišče o primernosti rokov ni vsebinsko odločalo, saj je menilo, da pritožnik nima pravnega interesa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Ugotovitev zdravstvene nezmožnosti za delo

Miha Šercer, 9.10.2015

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE, Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 39-40/2015Na zdravstvenem pregledu, na katerega je bil napoten delavec, je naš pooblaščeni zdravnik medicine dela ugotovil, da delavec zdravstveno ni zmožen opravljati dela po pogodbi o zaposlitvi. Ali lahko temu delavcu odpovemo pogodbo o zaposlitvi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Kontrolni pregled zaradi ugotavljanja invalidnosti

mag. Nataša Belopavlovič, 9.10.2015

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE, Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 39-40/2015Od strokovne delavke na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje smo dobili informacijo, da lahko Zavod delavca, ki ima priznano III. kategorijo invalidnosti in dela s krajšim delovnim časom od polnega, ponovno pozove na pregled.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Sporočilo ESČP državam glede ravnanja z begunci

dr. Neža Kogovšek Šalamon, 9.10.2015

Varstvo človekovih pravic

dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 39-40/2015Evropsko sodišče za človekove pravice je 1. septembra 2015 izdalo prvostopenjsko sodbo v zadevi Khlaifia in drugi proti Italiji. Zadeva se nanaša na odvzem prostosti migrantom v sprejemnem centru na Lampeduzi (zatem pa še na ladji, zasidrani v palermskem pristanišču) ter na skupinsko vračanje migrantov v Tunizijo s sklicevanjem na dvostranski sporazum med Italijo in Tunizijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Prejemanje dodatka za nego otroka s posebnimi potrebami ne izključuje sočasnega prejemanja dodatka za pomoč in postrežbo

Avtor ni naveden, 9.10.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2015Oče slepe deklice je leta 2008 uveljavil dodatek za nego otroka, družina pa je zaradi hude prizadetosti hčerke prejemala tudi dodatek za pomoč in postrežbo. Konec leta 2012 pa so prejeli novo odločbo pristojnega centra za socialno delo, s katero jim je bila pravica do dodatka za nego otroka ukinjena, z obrazložitvijo, da prejemanje obeh dodatkov sočasno ni mogoče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Esej o usodi resnice (dejanskega stanja) v kazenskem postopku

dr. Ljubo Bavcon, 9.10.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ljubo Bavcon, Pravna praksa, 39-40/2015Škoda, da se je zelo zanimivo in tudi pomembno vprašanje o dejanskem stanju (resnici) v kazenskem pravu, ki zadeva tudi pravo nasploh, ustavno, kazensko in upravno pravo še posebej, znova odprlo prav ob politično nabiti zadevi Patria. Zato se je bilo težko znebiti očitka zdaj ene, zdaj druge strani, da se avtor v zadevo vtika zato, ker hoče Janšo izvleči iz šlamastike, in narobe, ker hoče Janšo še globlje potisniti vanjo. Toda zdaj je ta zadeva z zastaranjem končana, in sicer tako, da pušča odprto vprašanje o resnici te zadeve. Zastaranje je splošna, ne samo pravna pridobitev človeške civilizacije in kulture. Zato je za koga dober in za koga drugega slab zaključek kazenske zadeve, ki pa kar kliče po razmišljanju o temi iz naslova tega prispevka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 9.10.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2015 28. september - dopolnitev Skupnega poročila o delu državnih tožilstev za leto 2014 - dopolnitev. 29. september - predlog priporočila v zvezi z vse slabšimi uvrstitvami Slovenije na mednarodnih lestvicah ki merijo spoštovanje človekovih pravic, učinkovitost p
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Odločanje o pravici do Zoisove štipendije

Avtor ni naveden, 9.10.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2015Mati dijakinje se je obrnila na Varuha zaradi predolgega postopka odločanja o pritožbi v zvezi z zavrnitvijo pravice do Zoisove štipendije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Organ se mora do vsebine peticije izreči, ne se z njo samo seznaniti

Avtor ni naveden, 9.10.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2015Pobudnik je na Državni zbor in Vlado julija 2012, decembra 2013 in julija 2014 naslovil tri peticije, na katere pa ni dobil ustreznega odgovora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Pogodbena kazen za zamudo pri izročitvi računalniške programske opreme

mag. Sanela Brglez, 9.10.2015

Obligacije

mag. Sanela Brglez, Pravna praksa, 39-40/2015Pri pogodbi o izdelavi računalniške programske opreme se stranki praviloma dogovorita za pogodbeno kazen v primeru izvajalčeve zamude z izročitvijo programske opreme. Ker je izdelava programske opreme kompleksen predmet pogodbe, ki je sestavljen iz posameznih časovnih mejnikov in ki zajema številna izpolnitvena ravnanja izvajalca, se v praksi pojavljajo nekatera vprašanja, na katera je treba odgovoriti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Kaj prinašajo vnaprejšnji cenovni sporazumi

Grlica Ivo, Pirnat Sabina, 9.10.2015

Poravnava davkov in prispevkov

Ivo Grlica, Sabina Pirnat, Pravna praksa, 39-40/2015S predlagano novelo Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) se v slovenski pravni red uvaja institut vnaprejšnjega cenovnega sporazuma med davčnim zavezancem in davčnim organom (angl. advance pricing agreement - APA). Novi institut prinaša poleg številnih koristi tudi kar nekaj pasti. Poglejmo si jih.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 39-40

Leto objave

< Vsi
2015(47)
> Oktober(47)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČDĐEF G H IJ K LM N OP QRS Š TUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov