O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 41)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Ob deseti obletnici sprejema statuta Societas Europaea

Hojnik Janja, Prostor Jerneja, 14.10.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Jerneja Prostor, Pravna praksa, 39-40/2011V teh dneh mineva deset let od sprejema zakonodaje EU, ki omogoča ustanovitev evropske delniške družbe (Societas Europaea). Obletnica je dobra priložnost za presojo uspehov in neuspehov te evropske statusnopravne oblike, njenih prednosti, pa tudi nekaterih pomanjkljivosti, ki bi jih bilo v prihodnjih novelah (ki so že na vidiku) vredno vnovič pretehtati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 14.10.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/20111 10. oktober 2011 zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora s točko dnevnega reda: predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. 7. oktober 2011 - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah (ZJF-G) - nujni postopek; - pre
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Šola plavanja

Avtor ni naveden, 14.10.2011

Osnovno šolstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2011Letna šola v naravi (oziroma šola plavanja) ene od osnovnih šol vsako leto poteka v Pacugu, ki je v lasti Zveze prijateljev mladine Ljubljana Vič. Učitelji plavanja so učitelji, sicer zaposleni na osnovni šoli, z opravljenim izpitom za učitelja plavanja. Na obali, kjer se izvaja učenje plavanja, prostor nima statusa kopališča niti niso postavljene opozorilne table (na primer kopanje na lastno odgovornost).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Lokacijska zasebnost - naslednje bojno polje varstva zasebnosti

mag. Andrej Tomšič, 14.10.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Andrej Tomšič, Pravna praksa, 39-40/2011V svetu, ki se pospešeno digitalizira, je ohranitev zasebnosti soočena s prav posebnimi izzivi, ki jih v analognih časih nismo poznali. Analogni svet morda ni omogočal številnih novih storitev, a je za posameznika pomenil neko vgrajeno varovalko pred posegi v njegovo zasebnost. Če se vrnemo v času za dvajset let nazaj, je bila mobilna telefonija šele v povojih, internet in svetovni splet še nekaj let od množičnejše uporabe, televizija še zelo analogna, naš avtomobil pa je sosed lahko popravil brez kančka računalniške izobrazbe. Vsa ta področja so se v vmesnem času močno digitalizirala, s tem pa smo se nekako digitalizirali tudi mi. O nas se zbira precej več podatkov kot pred petimi, desetimi ali dvajsetimi leti. Trgovci beležijo podrobne podatke o naših nakupih, ponudniki digitalne televizije lahko razberejo, katere televizijske kanale gledamo in kdaj, ponudniki spletnih vsebin nas poznajo bolje kot marsikateri prijatelj. Čakajo nas pametni videonadzor in pametni števci porabe električne energije. Polja anonimnosti, ko smo lahko računali na to, da se sami odločamo o tem, kaj, kdaj in s kom bomo delili podatke, so se močno zožila in ta trend se še vedno nadaljuje. Če naš trgovec še pred petimi leti ni vedel, kaj točno kupimo in kdaj, si danes z uporabo kartic zvestobe "zvesto" zabeleži vsak posamezni artikel, ki ga odnesemo na blagajno. Včasih so morali plačevati gospodinjstvom, da so si namestila posebno napravo, s katero so lahko merili gledanost oddaj in kanalov, danes pa to nevede plačujemo mi. Pred leti smo se lahko gibali bolj ali manj anonimno - danes to anonimnost sami ukinjamo in objavljamo podatke o naših lokacijah ali pa podatke o naših lokacijah zbirajo drugi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Razpisi

Avtor ni naveden, 14.10.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2011Ur. l. RS, št. 40/11 1. Implementacija bolonjskega procesa - sofinanciranje vključevanja zunanjih strokovnjakov v pedagoški proces v letih 2011, 2012 in 2013 - Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologiji; za drugo odpiranje je rok do vključno 31. januarja 2012. Ur. l. RS
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Pravni napovednik

Irena Vovk, 14.10.2011

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 39-40/2011Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Priznanja in nagrade za leto 2011

Avtor ni naveden, 14.10.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2011Izvršni odbor Zveze društev pravnikov Slovenije je (na podlagi pravilnika o priznanjih in nagradah ZDPS, sprejetega in objavljenega v letu 2000) 26. maja 2011 v Pravni praksi, št. 20, objavil razpis za predlaganje kandidatov, med katerimi naj bi izbrali letošnje dobitnike priznanj zveze: za življenjsko delo, za pravnika leta, za mladega pravnika in za organizacijsko delo v zvezi ali njenih članih. Priznanja Zveze društev pravnikov Slovenije se na podlagi javnega razpisa podeljujejo za pomembne dosežke na področju pravne znanosti, pravne kulture in pravne teorije. Predloge lahko posredujejo člani zveze in člani izvršilnega odbora zveze, lahko pa tudi drugi na podlagi posebne obrazložitve, poslati pa jih je bilo treba do 5. septembra 2011.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Ne preslišite

Avtor ni naveden, 14.10.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2011R Radio Slovenija Prvi program, 17.05, četrtek, 13. oktobra 2011Studio ob sedemnajstih Splošno mnenje je, da delovna okolja postajajo delavcem vedno bolj neprijazna. Je prijazno delovno okolje v časih ekonomske, moralne in politične krize sploh mogoče? Odgovor bomo
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Ustavno omejevanje javne porabe - načelo izravnanega proračuna in fiskalno pravilo

mag. Jorg Kristijan Petrovič, 14.10.2011

PRORAČUN

mag. Jorg Kristijan-Petrovič, Pravna praksa, 39-40/2011Vse več držav se reševanja javnofinančnih težav loteva tudi na najvišji pravni ravni, to je v svojih ustavah. Spremembe ustav v smeri omejevanja javne porabe so tako izvedle Švica (2001), Nemčija (2009), Madžarska (april 2011) in Španija (september 2011). Nekaj držav je na dobri poti, da jih izvedejo (Francija in ZDA). Ideje o ustavnem omejevanju javne porabe so bile predstavljene tudi v Sloveniji. Načini omejevanja javne porabe so zelo različni in le nekatere rešitve so se izkazale za uspešne. Te bi veljalo umestiti v naš pravni red in si tako zagotoviti dolgoročno vzdržnost naših javnih financ. Globoko se namreč strinjam z ugotovitvijo dr. Janje Hojnik iz uvodnika PP, št. 38/2011, da je: prednostna naloga Slovenije ureditev njenih javnih financ, s čimer bo ne le ustavila padanje bonitetnih ocen, temveč tudi zaščitila svojo fiskalno avtonomijo in preprečila, da bi uslužbenci evropske komisije sedeli na Ministrstvu za finance".
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Vsebina PP št.40/2011

Avtor ni naveden, 14.10.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2011stran 3 UVODNIK Janja Roblek Močno sodstvo - garant pravne države stran 6 ZVEZA DRUŠTEV PRAVNIKOV SLOVENIJE Priznanja in nagrade za leto 2011 stran 9 JAVNE FINANCE mag. Jorg Kristijan Petrovič Us
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 14.10.2011

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 39-40/201115. oktober 1844 - Friedrich Wilhelm Nietzsche V Röckenu pri Leipzigu se je rodil Friedrich Wilhelm Nietzsche, nemški filozof in klasični filolog. Nacisti so v svoji propagandi pogosto uporabljali njegove izraze, kot denimo "nadčlovek" (nadčlovek je utelešenje volje do moči, ki onstran
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Pozitiven pristop k reševanju sporov

Irena Tomažin, 14.10.2011

Pravoznanstvo

Irena Tomažin, Pravna praksa, 39-40/2011Pomanjkljiva komunikacija je poglaviten vzrok sporov na vseh družbenih področjih, so se strinjali udeleženci 4. Dni mediacij, ki so 29. in 30. septembra potekali v Bohinjski Bistrici. Hiter in učinkovit pristop k sporu v okviru postopka mediacije pa strankama omogoča nadaljnje sodelovanje, pomaga ohraniti pozitiven odnos in prepreči medijsko izpostavljanje občutljivih tem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Igrate sudoku?

dr. Nataša Hribar, 14.10.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 39-40/2011V prejšnjem kotičku smo ponovili pravila sklanjanja imen in priimkov. Opozorili smo na razlikovanje pri podaljševanju osnov pri imenih, ki so slovenska, in tistih iz drugih jezikov (npr. Jože Jožeta proti Ante Anteja). Pa se mi je ob tem porodila ideja, da spišem kotiček o igri, imenovani sudoku. Že večkrat me je namreč kdo vprašal, kako sklanjati to ime. Ne igram sudokuja? Sudokuta? Sudoka? Ali se sklanjanju raje izognemo in rečemo ne igram igre sudoku?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Med Olimpom in Hadom

dr. Matjaž Ambrož, 14.10.2011

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 39-40/2011Pri GV Založbi je v avgustu izšla knjiga Med Olimpom in Hadom: Enakost v pravu in literaturi (303 strani), ki jo je uredil dr. Matej Accetto. Delo spada na področje, ki ga imenujemo "pravo in literatura". Za to področje se že od nekdaj po malem zanimam, tako sem recimo v študentskih letih preučeval tale nenavadni kontrast. Sošolke, ki so v prvem letniku fakultete vstopale v svet pravnega silogizma, so takrat po večini nosile strogo vrsto oblačila, imenovano kostim. Na literarnih večerih, kjer pa ni šlo za silogizem, temveč bolj za slast besede kar tako, pa sem videval čisto drug tip mlade ženske. Takega, ki nosi stare pletene jopice, se usede magari na tla, čez ramo pa ima navešeno nekakšno pisano bisago, iz katere potlej jemlje mošnjič s tobakom, ki ga spretno zvije in pripali. Je ta dva tako različna svetova, svetova silogizma in slasti besede, kostimov in pletenih jopic, sploh mogoče in smiselno povezovati, sem si tedaj belil glavo, zavedajoč se pasti eklekticizma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Avdio-video snemanje psihoterapevtskega dela v bolnišnici

Irena Vovk, 14.10.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 39-40/2011Bolnišnica želi v prostor, v katerem se izvaja skupinska psihoterapija, namestiti videokamero. Posnetki bi bili namenjeni terapevtu in specializantom ter drugim osebam v procesu izobraževanja. Ali bi bilo tako snemanje dopustno z vidika Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

e-ZK

Živa Cotič, 14.10.2011

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Živa Cotič, Pravna praksa, 39-40/2011Članski sestanek Pravniškega društva Ljubljana, ki so ga tokrat pripravili v sodelovanju z IBM Slovenije, je 6. oktobra potekal v ljubljanski Kristalni palači. Po krajšem ogledu prostorov Kristalne palače in predstavitvi delovanja inovatorskega centra IBM je o delovanju in uporabi elektronske zemljiške knjige spregovoril odvetnik Tomaž Čad.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Zablodele pravice

Tomaž Pavčnik, 14.10.2011

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 39-40/2011Zamislimo si samozadovoljen izraz na obrazu odvetnika, ki je zlorabljal procesne pravice, pa zdaj - za televizijske kamere - pod krinko strokovnosti svoj navidezni procesni prav preobrača v materialnopravnega. Ali pa na drugi strani sodnika, ki
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Ko pravično ni nujno koristno

mag. Robert Kleindienst, 14.10.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Robert Kleindienst, Pravna praksa, 39-40/2011Prav bizarno je, da so grehi Grčije, države, katere gospodarstvo tvori borno petdesetino bruto družbenega proizvoda EU, v ospredju vprašanja obstoja Evropske monetarne unije (EMU), finančnega projekta stoletja. Naključnim opazovalcem, še zlasti iz discipliniranih gospodarstev, kot je nemško, se po drugi strani zdi bizarno sploh razmišljati o pomoči državi, ki je na javnofinančnem področju grešila tako očitno, kot je grešila Grčija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Visok dokazni standard glede zlorabe postopka, usmerjene v uničenje družbe

Aleš Velkaverh, 14.10.2011

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 39-40/2011Leta 2003 je bila družba Yukos ena največjih in najuspešnejših ruskih naftnih družb. Obvladovala je dvajset odstotkov ruskega oziroma dva odstotka svetovnega naftnega trga. Položaj družbe pa se je začel v letu 2004 hitro spreminjati po tem, ko je ruska davčna inšpekcija pri njej ugotovila obstoj ogromnega davčnega dolga. V zelo naglo izvedenih upravnih in izvršilnih postopkih je davčna uprava naftnega velikana v zgolj treh letih pripeljala do stečaja, večino premoženja družbe pa je medtem prevzela družba Rosneft v večinski lasti države. Lastniki družbe so vztrajno trdili, da je v ozadju zgodbe politično motiviran proces, namenjen uničenju družbe in njenega večinskega lastnika Mikhaila Khodorkovskega. Zato ne preseneča, da je zadeva dobila epilog šele na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) z eno odmevnejših sodb zadnjega časa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 14.10.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 39-40/2011Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Murphyjin zakon

dr. Vesna Bergant Rakočević, 14.10.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 39-40/2011Minuli teden je Sodišče razglasilo v nogometnih in televizijskih krogih težko pričakovano sodbo v zadevi Football Association Premier League Ltd. proti Karen Murphy. Primer je nakazoval revolucijo ne le v trženju izključnih televizijskih pravic za športne, konkretno nogometne tekme, pač pa celo grožnjo teritorialnemu načelu v avtorskem pravu. Poimenovali so ga kar - Murphyjin zakon.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Tudi v Franciji bodo sejali gensko spremenjeno Monsantovo koruzo MON 810

Andreja Tratnik, 14.10.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 39-40/2011Na ravni EU je urejeno tudi namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov (GSO) v okolje. Cilj zakonodajnih aktov, ki urejajo to področje, je zlasti zagotovitev visoke ravni varstva življenja in zdravja ljudi, živali in okolja. Vendar pa mora biti tudi pri tem zagotovljena pretočnost. Evropska pravila prostega pretoka veljajo torej tudi za gensko spremenjena živila in krmo. Kakšen pa je postopek, če neka država z začasnim ukrepom prepove GSO, ker meni, da ta škoduje zdravju ljudi, živali oziroma okolju? O tem je odločilo Sodišče na pobudo francoskega državnega sveta (Conseil d'État) za sprejem predhodne odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Ustna obravnava v postopku o prekršku: pravica kršitelja ali (še vedno) diskrecija sodišča?

Zoran Skubic, 14.10.2011

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 39-40/2011Peti senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v nedavni sodbi odločil, da je Slovenija kršila pravico do poštenega sojenja iz prvega odstavka 6. člena EKČP, ker pritožniku pred okrajnim sodiščem v postopku o prekršku na podlagi zahteve za sodno varstvo ni bila omogočena ustna obravnava. Zanimivo pri tem primeru pa je predvsem dejstvo, da je ESČP s to odločitvijo in s prav tako nedavno odločitvijo v zadevi Suhadolc proti Sloveniji jasno začrtalo svojo prihodnjo usmeritev pri obravnavanju zadev, ko sodišče pri odločanju v postopku o prekršku ne opravi ustne obravnave in odloči samo na podlagi pisnih dokazov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Novogradnja na kmetijskem zemljišču

Avtor ni naveden, 14.10.2011

Urejanje prostora

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2011Druga, štirinajsta in petnajsta alineja razdelka "Novogradnje" 13. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev Občine Laško se razveljavijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Pobotanje v stečajnem postopku - uporaba OZ

Avtor ni naveden, 14.10.2011

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2011Sodba III Ips 18/2010, 13. september 2011 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cpg 264/2008) ZPPSL - 117. člen OZ - 316. člen Ureditev pobotanja po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ni izključevala uporabe 316. člena Obligacijskega zakonika. Iz obrazložitve ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 39-40

Leto objave

< Vsi
2011(41)
> Oktober(41)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČD ĐEFG H IJK LMNOP QR S ŠT UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov