O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 41)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Vlada rS

Avtor ni naveden, 12.4.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2012Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 9. seji (5. april 2012): - predlog Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2012; - predloga zakona o spremembi Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proraču
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Razpisi

Avtor ni naveden, 12.4.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2012Ur. l. RS, št. 16/12 1. Javni razpis za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje v letu 2012 - Odbor Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo prizna
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 12.4.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/20126. april - Rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2012; - predloga Zakona o spremembah zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka; - predloga zakona o spremembah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb; - predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini; - predloga
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Kako ozdraviti družbeno (j)etiko?

dr. Marko Pavliha, 12.4.2012

Pravoznanstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 14/2012Če ne slišimo presunljivega kašljanja matere Družbe, ki ga tudi vrli golniški zdravniki ne zmorejo pomiriti, smo čustveno gluhi in otopeli. Njena pljuča, možgane in srce razjedajo nalezljivi (j)etični bacili, kar nas v bridko pogubo sili. Znotraj parlamenta plešejo mrtvaško četvorko lingvist, germanist, ponarejevalec in izkoriščevalec, zunaj pa naj bi se čislalo le tisto postavo, ki je pogodu dolžnikom in sličnim nepridipravom. Pravosodje ostaja kot dežurni krivec priklenjeno na pranger, medtem ko se nad preprečevanjem korupcije radostijo v medijih namesto na policiji. O predsedniški kandidaturi tuhta celo odstavljeni premier, peščica nekdanjih politikov pa kljub možni zaposlitvi po preizkušeni metodi golta nadomestni davkoplačevalski denar. Vrhunska ustavnopravna strokovnjaka sta spoštovanja vredna le v beneških krogih, tajkuni izžemajo podjetja na rovaš delavcev, črvičijo nas ksenofobija in družinska homofobija, svetovni splet se maliči v anonimno žalečo perverzijo, nekomu gresta na živce šport in kultura, vse bolj se pogrezamo v brezdušnost ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Državni svet RS - še vedno (ne)potreben ustavni organ?

dr. Miloš Senčur, 12.4.2012

Ustavno sodišče

dr. Miloš Senčur, Pravna praksa, 14/2012"Drugače kot s prvim domom, ki kot predstavniško telo ni sporen, saj brez njega ne gre, je z drugim domom, ki je le dopolnilo prvega, dodatna komplikacija sistema in strošek, nekaj, kar vlada in prvi dom ne marata, predvsem pa je brez njega mogoče shajati." S temi besedami lahko pojasnimo tudi današnje razpoloženje do Državnega sveta RS in aktualna prizadevanja nekaterih političnih strank v zvezi z njegovo nadaljnjo usodo. Državni svet kot drugi dom slovenskega parlamenta se je namreč (vnovič) znašel v kolesju argumentov za njegovo ukinitev in proti njej, ki se za zdaj odvija pretežno le na ravni političnih strank, manj pa v strokovni javnosti. Zato bi bilo spodobno in prav, da je vključena tudi slednja, saj gre navsezadnje za ustavno kategorijo in enega od temeljev državne ureditve. Na kratko bom prikazal stališča teorije v zvezi z dvodomno strukturo parlamenta ter vlogo in položaj Državnega sveta v sistemu delitve oblasti, kar naj bi vsaj deloma pripomoglo k treznejšemu premisleku glede hitrih političnih odločitev o vprašanjih, ki so ustavna vsebina.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Poslanska vprašanja in pobude

Avtor ni naveden, 12.4.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2012- v zvezi s črpanjem evropskih sredstev (Majda Potrata); - v zvezi s čakalnimi dobami v povezavi z izdatki za boleznine zaposlenih (Srečko Meh); - v zvezi z zavajanjem slovenskega potrošnika (Dejan Židan).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Vsebina PP št.14/2012

Avtor ni naveden, 12.4.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2012stran 3 UVODNIK dr. Marko Pavliha Kako ozdraviti družbeno (j)etiko? stran 6 JAVNI RED Vida Kokalj Bo zdaj varovanje prireditev v diskotekah boljše? stran 9 USTAVNO PRAVO dr. Miloš Senčur
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 12.4.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2012Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Direktiva Komisije 2012/10/EU z dne 22. marca 2012 o spremembi Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s seznamom obrambnih proizvodov (UL L 85) - veljati začne 13. aprila. 2. Uredba o evidencah na področju odvz
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Pravni napovednik

Irena Vovk, 12.4.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 14/2012Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Preiskava po ZPOmK-1 - (ne)skladnost z Ustavo?

Jernej Mlinarič, 12.4.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jernej Mlinarič, Pravna praksa, 14/2012Urad za varstvo konkurence (UVK) je izdal sklep o preiskavi zoper družbo PRO PLUS, d.o.o., in tej družbi zaradi oviranja preiskave izrekel tudi denarno kazen v znesku 105.000 evrov. V javnosti sicer niso znane vse podrobnosti postopka niti ta še ni končan, zato ga ne bom komentiral. Odgovor na vprašanje, ali so bili izrek denarne kazni in ravnanja preiskovanca v predmetnem postopku izrečeni pravilno in zakonito, bo razviden šele, ko se bo postopek pravnomočno končal. Želim pa opozoriti na nekatere posebnosti postopka pred UVK, ki z ustavnopravnega stališča vzbujajo dvom o ustreznosti veljavne ureditve (tudi tiste, ki se nanaša na izrek denarne kazni v preiskavi).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Bo zdaj varovanje prireditev v diskotekah boljše?

Vida Kokalj, 12.4.2012

Vida Kokalj, Pravna praksa, 14/2012Imetniki licenc za varovanje javnih zbiranj so morali do 24. marca letos pridobiti posebno licenco za varovanje prireditev v gostinskih lokalih, sicer se šteje, da ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje dejavnosti, ki so jo do zdaj opravljali na podlagi licence za varovanje javnih zbiranj. Posledično pa so morali tudi vsi organizatorji prireditev, če prej opredeljene prireditve organizirajo v gostinskem lokalu ali v okviru dejavnosti za prosti čas, do istega datuma zagotoviti vzdrževanje reda s sklenitvijo pogodbe z imetnikom licence prav za tako varovanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

S spremembo ZUKN želi Vlada razširiti in poostriti nadzor nad upravljanjem državnih naložb

mag. Mojca Kunšek, 12.4.2012

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 14/2012Ena prvih zakonodajnih sprememb, ki jo je sprejela Vlada v novi sestavi, je novela Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN-C), ki so ji nasprotovali tako v stanovskem Združenju nadzornikov Slovenije kot tudi v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (v nadaljevanju AUKN).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Družinski zakonik je padel, vprašanja ostajajo

Boštjan Vernik Šetinc, 12.4.2012

Človekove pravice

Boštjan Vernik-Šetinc, Pravna praksa, 14/2012Obžalujem, da so bila v referendumski razpravi krepko zanemarjena nekatera pravna dejstva in spoznanja o prepovedi diskriminacije. Zlasti pri najhujši nevralgični točki razprave: (ne)vključevanju urejanja razmerij istospolno usmerjenih oseb v Družinski zakonik (DZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Tožbeni zahtevek in dosojanje prikrajšanj pri plači

Srečko Lavrenčič, 12.4.2012

Delovna razmerja, Civilni sodni postopki

Srečko Lavrenčič, Pravna praksa, 14/2012Osnovni cilj tožnika, ki je prikrajšan pri plači, je, da pride čim prej do sodbe, na podlagi katere bo delodajalec sam plačal dolgovani znesek ali pa bo v izvršbi dosegel svoje poplačilo. Za doseg tega cilja pa je potrebno razumevanje celotnega procesa izračuna prikrajšanja in temu ustrezno postavljenega tožbenega zahtevka kot tudi pravilno izrekanje sodb. Kot izvedenec finančne stroke se na delovnih sodiščih pri prikrajšanjih pri plačah srečujem z neustreznimi tožbenimi zahtevki in tudi izreki v sodbah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Aktualno v zakonodaji

mag. Jasmina Cigrovski, 12.4.2012

Ostalo

mag. Jasmina Cigrovski, Pravna praksa, 14/2012Pregled slovenske zakonodaje Investicija v tovorna vozila in avtobuse kot davčna olajšava Na podlagi novel Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2G) in Zakona o dohodnini (ZDoh-2I) je omogočeno uveljavljanje davčne olajšave za investicije v tovor
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Zadeva Zehentner proti Avstriji

Avtor ni naveden, 12.4.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2012Evropsko sodišče za človekove pravice je že odločalo o zatrjevanem posegu v človekove pravice, kot jih določajo Evropska konvencija o človekovih pravicah in njeni protokoli, zaradi sodne prodaje dolžnikove nepremičnine za poplačilo njegovega dolga v bagatelnem znesku. Zadeva Zehentner proti Avstriji (št. 20082/02, sodba z dne 16. julija 2009) se v dejanskem stanu v marsičem pomembno razlikuje od dejanskega stanu nedavnega primera prodaje dolžnikove nepremičnine za poplačilo njegovega bagatelnega dolga, ki je pri nas sprožil razpravo o dopustnosti takega ukrepa. Kljub temu pa je sodišče spregovorilo tudi o nekaterih vidikih, ki bi bili lahko pomembni za predlagatelja morebitnih zakonodajnih sprememb na tem področju in zakonodajalca pri nas. Evropska konvencija o človekovih pravicah, kot jo s svojimi sodbami razlaga Evropsko sodišče za človekove pravice, je navsezadnje del tudi našega prava. Zato smo sodbo v tej zadevi prevedli in jo izjemoma objavljamo v celoti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Dopustnost ukrepov proti zamujanju k pouku

Avtor ni naveden, 12.4.2012

Splošno o vzgoji in izobraževanju

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2012Osnovna šola je obvezna in po večini jo učenci tako tudi sprejemajo, nekaj pa jih vedno zamuja k pouku. Ali lahko zamujanje k pouku štejemo kot kršitev hišnega reda in uporabimo naslednje ukrepe: - učenec ne sme k učni uri in mora počakati pri dežurnem učencu (tako ne moti pouka); - ker učenec zaradi svoje malomarnosti ni udeležen pri pouku, ampak čaka pri dežurnem učencu, prejme neopravičeno uro in z nekaj neopravičenimi urami tudi vzgojni ukrep. Ali s tem kršimo šolsko zakonodajo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Pravilna geometrijska umestitev grba na zakonsko uporabni zastavi Slovenije

Hartner Ryan, Širovnik Nejc, 12.4.2012

Pravoznanstvo

mag. Ryan Hartner, Nejc Širovnik, Pravna praksa, 14/2012Sedmi april 1848 je bil za Slovence prav poseben dan in pravniki smo imeli pri tem pomembno vlogo. Naš davni kolega, takrat enaindvajsetletni študent prava, pesnik in poznejši politik Lovro Toman je prišel s tovariši juristi v Ljubljano z Dunaja ter v gostilni Zlata zvezda (zdaj Wolfova 8) prvič razvil slovensko belo-modro-rdečo zastavo. V spomin na ta dan vsako leto v začetku aprila proslavljamo Dan slovenske zastave. Za naše barve in za podobo naše zastave nam pravnikom, tako, še zlasti ne sme biti vseeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Specializirane preiskovalne skupine v praksi

mag. Miran Deželak, 12.4.2012

Kazenski postopek

mag. Miran Deželak, Pravna praksa, 14/2012Kljub dolgoletnim težnjam, da se za boljše rezultate pri pregonu najtežjih oblik gospodarskega in organiziranega kriminala ter korupcije tudi zakonsko uredi delovanje preiskovalcev različnih državnih organov in institucij v specializiranih preiskovalnih skupinah (v nadaljevanju skupina), tako sodelovanje, ki zagotavlja sistematično in učinkovito medinstitucionalno sodelovanje in s tem sodelovanje za delovanje, kljub zakonski ureditvi v praksi še ni povsem zaživelo. Pomanjkanje interesa gre iskati predvsem pri predstojnikih organov zaradi strahu, da tako delovanje udeleženim prinaša dodatno obremenitev in dodatno birokracijo. S tem se glede na lastne izkušnje nikakor ne strinjam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Ozaveščeni potrošnik

dr. Matjaž Ambrož, 12.4.2012

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 14/2012Proces transformacije naše družbe je prinesel več pravic in možnosti tudi nam potrošnikom. Predvsem se je zdaj, ko gospodarstvo ni več plansko dirigirano, temveč subjekti prosto tekmujejo na trgu, pojavila možnost izbire. Uradi, zveze in združenja, ki nas varujejo, nam priporočajo, naj to možnost tudi izkoristimo: skrbno naj primerjamo ponudbe, beremo drobni tisk, od ponudnikov zahtevamo dodatna pojasnila, da bi na koncu res lahko izbrali najboljšega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Objava javnih dokumentov

Irena Vovk, 12.4.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 14/2012Ali se sme na spletni strani podjetja objavljati dražbene razglase (izbrisali bi ime in priimek dolžnika ter objavili zgolj podatke, kot na primer kraj, datum, ura, predmeti), ki so sicer javno objavljeni na spletni strani sodišča? Kako pa je z objavo podobnih dokumentov z javnih portalov na Hrvaškem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Je homofobija sovražni govor?

dr. Andraž Teršek, 12.4.2012

Varstvo človekovih pravic

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 14/2012Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je izdalo sodbo v zadevi Vejdeland proti Švedski. V njej se je opredelilo do primera javnega izražanja o homoseksualcih. Sodišče (to se zdi za sodbo najpomembnejše) homofobnega izražanja ni izrecno in nedvoumno označilo za "sovražni govor". Dokaj neodločno se je dotaknilo problema diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, ki jo lahko povzroči javno izražanje glede homoseksualcev. Kljub vsemu pa gre za pomemben precedens.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Finančni razlogi ne upravičujejo uvažanja zdravil brez dovoljenja pristojnih organov

Katarina Vatovec, 12.4.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 14/2012Zakonodaja EU s temeljnim ciljem varovanja javnega zdravja praviloma nalaga državam članicam, da zdravila, dana na trg, predhodno pridobijo dovoljenje za promet pristojnih organov. Pod drobnogledom luksemburškega Sodišča pa se je znašel poljski zakon o zdravilih, ker izjemoma omogoča uvoz in dajanje v promet cenejših zdravil iz tujine brez dovoljenja pristojnega organa. Je taka izjema - sicer dobrodošla z vidika zagotavljanja finančne vzdržnosti sistema zdravstvenega zavarovanja - v nasprotju z Direktivo 2001/83/ES, ki se uporablja za zdravila za uporabo v humani medicini? Sodišče je dobilo priložnost pojasniti pomen izjeme od zahteve po pridobitvi dovoljenja za promet (zapisane v prvem odstavku 5. člena Direktive 2001/83/ES) oziroma presoditi, kako upoštevni so pri odstopanju od te zahteve finančni razlogi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Pošiljanje vabil za naročanje na mesečne novice po elektronski pošti

Irena Vovk, 12.4.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 14/2012V organizaciji nameravajo pošiljati mesečne novice tistim, ki bi se nanje naročili. Ker so v zadnjih nekaj letih v okviru svojega delovanja pridobili obsežen seznam elektronskih naslovov, bi na te naslove poslali vabilo, da se naročijo na te novice. Ali imajo za to podlago v zakonu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - (ne)upravičenost odsotnosti z dela

Avtor ni naveden, 12.4.2012

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2012Upravičenost ali neupravičenost odsotnosti z dela pri obstoju razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni relevanten dejavnik, saj je že iz jezikovnih okvirov te določbe razvidno, da neupravičenost odsotnosti z dela v njej ni vsebovana. Odločilno je le dejstvo odsotnosti z dela pet zaporednih delovnih dni. Ker sta sodišči izhajali iz predpostavke, da sporočanje odsotnosti ni odločilno ob sklepu, da tožnik ni bil neupravičeno odsoten, nista presojali, ali so obstajale okoliščine, ki bi tožniku preprečevale, da bi sporočil svojo odsotnost. Te morajo biti take subjektivne oziroma objektivne narave, da iz njih izhaja tožnikova (ne)zmožnost obveščanja delodajalca v kritičnem času, hkrati pa se jih ne sme zamenjevati z dolžnostjo obveščanja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 14

Leto objave

< Vsi
2012(41)
> April(41)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČD ĐEFG H IJK L M NOP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov