O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 39)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Razpisi

Avtor ni naveden, 9.6.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2016 Ur. l. RS, št. 36/16 1. Predsednik Okrajnega sodišča v Novi Gorici - Sodni svet RS; rok je 20. junij. 2. Ponovni javni poziv za zbiranje prijav možnih kandidatov za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta - Vlada RS; rok je 30. junij. Ur. l. RS, št.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Univerzalna kazenska jurisdikcija

dr. Marko Rakovec, 9.6.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Marko Rakovec, Pravna praksa, 23/2016Univerzalna jurisdikcija je institut mednarodnega kazenskega prava, ki kljub dolgotrajni razpravi še vedno zbuja veliko zanimanja in je predmet nasprotujočih si razprav. V zadnjem času je najbolj vidno hrvaško nasprotovanje srbskemu Zakonu o organizaciji in pristojnosti državnih organov v primeru vojnih hudodelstev, ki se navaja kot podlaga za izvajanje univerzalne jurisdikcije. Univerzalna jurisdikcija je običajno povezana tudi s sojenjem oziroma izročitvijo visokih državnih predstavnikov in prav takšen primer na podlagi že omenjenega srbskega zakona je bilo nedavno pridržanje bivšega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja v Sloveniji. Univerzalna jurisdikcija pa je vedno bolj aktualna tudi v državah Zahodne Evrope, ki so, še posebej v zadnjih mesecih, ciljne države za številne begunce oziroma migrante. Organi pregona teh držav se soočajo s kazenskimi ovadbami zoper nekatere izmed njih, da so v svojih državah izvora storili vojna hudodelstva. Namen tega prispevka je pojasniti teorijo in predstaviti dosedanjo prakso univerzalne kazenske jurisdikcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Učinkovito pravno varstvo

Borut Smrdel, 9.6.2016

Pravoznanstvo

Borut Smrdel, Pravna praksa, 23/2016Pravo javnih naročilih ureja nakupe blaga, storitev in gradenj, ki jih izvajajo javni subjekti z javnim denarjem. Javna naročila so pravno urejena tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni EU. Predpisi o javnem naročanju na ravni EU so v prvi vrsti namenjeni spodbujanju prostega pretoka blaga in storitev oziroma odpiranju trga javnih naročil za vse gospodarske subjekte na območju EU (tu je poglavitni cilj preprečevanje politik, h katerim, pravzaprav po sami naravi stvari, teži vsako nacionalno gospodarstvo, to pa je "kupovati domače"). Čeprav evropski predpisi o javnem naročanju zavezujejo države članice EU le pri naročanju blaga, storitev in gradenj, katerih ocenjena vrednost presega tako imenovane evropske vrednostne pragove, pa sodna praksa Sodišča EU tudi pri javnih naročilih manjše vrednosti zahteva spoštovanje nekaterih temeljnih načel javnega naročanja, ki izvirajo neposredno iz Pogodbe o delovanju EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Kaznivo dejanje pranja denarja z vidika učinkovite prakse

mag. Andrej Ferlinc, 9.6.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 23/2016Kaznivo dejanje pranja denarja ni klasično kaznivo dejanje, ampak rezultat spremenjenih družbenih in ekonomskih razmer v zadnjih nekaj desetletjih. V tem času je prišlo do velikega tehnološkega napredka, hkrati pa tudi do rasti ilegalne ekonomije, ki je pranje denarja vselej skušala prikriti s pojmi normalnega poslovnega tveganja pridobitve dobička, pa čeprav na primer zgolj z navideznimi finančnimi posli brez kakršnegakoli gospodarskega učinka v realni ekonomiji. To je v številnih državah dalo moč kriminalnim združbam v povezavi s politiko in možnostjo podkupovanja oblastnih, policijskih in drugih vplivnih struktur, da so pridobivali posle in bili uspešnejši zgolj tisti, ki so si svojo konkurenčnost zagotovili s koruptivnimi posli na podlagi uporabe ali plasmaja umazanega denarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Aktivna procesna legitimacija upravnika - vplačila v rezervni sklad

Avtor ni naveden, 9.6.2016

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2016Sodba in sklep II Ips 263/2015, 4. junij 2016 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 612/2015) Upravnik ima aktivno procesno legitimacija za izterjavo vplačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo. SPZ - 72., 188. in 119. člen S
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Nepravilno zaračunani oskrbni stroški bivanja v domu starejših občanov

Avtor ni naveden, 9.6.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2016Na Varuha se je obrnil pobudnik, ki se je pritoževal, da mu je dom starejših občanov zaračunal še 17 dni bivanja po tem, ko je podal vlogo za odpust in se iz njega izselil. Na njegovi nepremičnini pa je bila opravljena zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist občine, ki je zanj sofinancirala institucionalno varstvo. Pobudnik je namreč želel nepremičnino podariti tistemu, ki bi zanj skrbel v domačem okolju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Od 31. maja do 6. junija

Irena Vovk, 9.6.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 23/2016 Torek, 31. 5. Davčna obremenitev stroškov dela. V Sloveniji je bila lani davčna obremenitev stroškov dela 38,6-odstotna, kar je enako kot predlani. Od stroškov dela za zaposleno osebo, ki je zaslužila 67 odstotkov plače povprečne zaposlene osebe, je bilo 38,6 odstotka namen
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Dohodek iz delovnega razmerja - Vprašanja in odgovori (dodana št. 24 in 25)

Avtor ni naveden, 9.6.2016

PRORAČUN

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2016Pojasnilo FURS, 1. izdaja, 27. maj 2016 24. Plačilo prispevkov za tuje študente, ki opravljajo obvezno prakso V primeru, ko tuj dijak ali študent, ki živi in študira v tujini, v Sloveniji opravlja obvezno študijsko prakso, se prispevki za socialno varnost ne obračunajo
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Beseda, logotip ali oboje kot blagovna znamka?

Tatjana Božič, 9.6.2016

Intelektualna lastnina

Tatjana Božič, Pravna praksa, 23/2016V praksi zaznavamo čedalje več vprašanj s področja strategije zaščite in izvrševanja pravic intelektualne lastnine, tudi s področja registracije znamk. Blagovna ali storitvena znamka je pravica intelektualne lastnine, ki je za številna podjetja najpomembnejša in je njihov pomemben in prepoznaven atribut pri nastopanju na trgu. Zavedanje o pomenu zavarovanja pravic intelektualne lastnine se na slovenskem trgu krepi zaradi ozaveščanja o pomenu tega področja ter porasta podjetništva in inovativnosti, predvsem med zagonskimi podjetji. Podjetja si zamislijo ime (firmo) ter celotno grafično podobo, pod katero nameravajo graditi svojo prisotnost in imidž na ciljnih trgih. Že v zagonski fazi podjetja se postavi vprašanje, kako ustrezno zaščititi svojo podobo, in prav v tej fazi ni prostora za napake, saj je za zavarovanje pravic intelektualne lastnine po vstopu na večje trge nemalokrat že prepozno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Težak položaj migrantov v negotovih časih migracijske politike EU

Katarina Vatovec, 9.6.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 23/2016Težavni časi, ki pestijo države članice in EU med drugim posledice gospodarske in finančne krize ter porast migrantov in prosilcev za mednarodno zaščito - prepogosto vodijo k sprejetju restriktivnejših ukrepov. Te občutijo tudi državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic EU. Nedavno je bila predmet razlage luksemburškega Sodišča opredelitev stalnih in rednih sredstev, katerih obstoj morajo dokazati te osebe (t. i. sponzorji) za uveljavitev pravice do združitve s svojimi družinskimi člani. Razlaga, ki jo je sprejelo Sodišče in potrjuje skladnost nacionalne (španske) zakonodaje s pravom EU, v negotovih časih migracijske politike lahko poveča stisko t. i. zakonitih migrantov v EU in jim (vsaj) oteži uresničevanje njihove pravice do združitve družine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Terjanje neporavnanih obveznosti iz delovnega razmerja

Janja Cigoj, 9.6.2016

Delovna razmerja, Obligacije

Janja Cigoj, Pravna praksa, 23/2016Podjetje B, s. p, je prevzelo podjetje A, s. p. Delavki, ki je bila zaposlena pri A, s. p., je na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo delavno razmerje, preden je prišlo do prenosa podjetja. Za polletno obdobje pred prenosom podjetja so ostale neporavnane obveznosti iz naslova delovnega razmerja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Izpodbojnost izjave o priznanju očetovstva v luči najnovejših odločitev Ustavnega sodišča RS

Jernej Velikonja, 9.6.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Jernej Velikonja, Pravna praksa, 23/2016Ustavno sodišče RS je 11. februarja 2016 v zadevi U-I-129/15 s sklepom zavrglo zahtevo Višjega sodišča v Mariboru (predlagatelj) za oceno ustavnosti prvega in drugega odstavka 99. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Za sodno prakso pa je bistveno bolj kot sam sklep, ki je procesne narave, pomembno stališče, ki ga je v obrazložitvi tega sklepa zavzelo Ustavno sodišče RS. V obrazložitvi sklepa je namreč Ustavno sodišče RS precej nazorno nakazalo smer, ki bi jo morala sodišča zavzeti v zvezi s prekluzivnimi roki, ki omejujejo posameznika pri izpodbijanju podane izjave o priznanju očetovstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Kaj priporoča Komisija

dr. Jože Mencinger, 9.6.2016

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 23/2016Z velikim "olajšanjem" smo nedavno sprejeli ugotovitev Evropske komisije, da je Slovenija prenehala ogrožati finančno stabilnost EU. Zato bo Komisija priporočila Svetu EU, da proti Sloveniji konča postopek presežnega primanjkljaja, saj nas zaradi pokazane ubogljivosti ni več treba nadzorovati. Ne glede na to pa mora Slovenija nadaljevati s "fiskalnim naporom", tj. s prizadevanji, da še naprej zmanjšuje proračunski primanjkljaj in izpolnjuje druge njene nauke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Najmočnejše zavarovanje

Miha Jesenko, 9.6.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

Miha Jesenko, Pravna praksa, 23/2016Stvarnopravne pravice so tesno povezane z zemljiškoknjižnim pravom, hkrati pa so močno zastopane tudi v stečajnih in izvršilnih postopkih, saj predstavljajo zavarovanja najvišje kakovosti, v nasprotju z na primer vrednostnimi papirji, ki predstavljajo najmanj stabilna zavarovanja, je dejal prof. dr. Matjaž Tratnik. Stvarnopravna zavarovanja so tudi močnejša od obligacijskopravnih, saj prek načela absolutnosti predstavljajo višjo raven garancije za poplačilo, poznavanje najučinkovitejših sredstev za zavarovanje svojega premoženja pa je zlasti za upnike zelo pomembno. Na zemljiškoknjižnem področju se srečujemo s številnimi težavami zlasti zaradi neurejenega stanja, slabih in površnih podatkov ter tudi praktično zapletenih primerov. V teh in drugih okvirih so se odvijali 8. Dnevi stvarnega, zemljiškoknjižnega, nepravdnega in izvršilnega prava, ki so potekali 26. in 27. maja 2016 v Kranjski Gori v organizaciji GV Založbe (IUS SOFTWARE)
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Prvič o internih disciplinskih postopkih v parlamentu

Tina Kraigher Mišič, 9.6.2016

Varstvo človekovih pravic

Tina Kraigher-Mišič, Pravna praksa, 23/2016Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je že večkrat odločalo o pravici do privilegirane oblike svobode izražanja, t. i. političnega govora. Tokrat pa je veliki senat prvič dobil priložnost, da presoja skladnost notranjega disciplinska postopka v parlamentu z 10. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Sodba strnjeno povzema dosedanjo prakso ESČP na področju svobode izražanja in parlamentarnega odločanja kot stebrov demokracije in predstavi primerjalnopravno analizo, ki jo je v zvezi z disciplinskimi ukrepi parlamentov v 44 državah članicah Sveta Evrope izvedlo ESČP. Veliki senat je splošna načela svobode izražanja, kot izhajajo iz 10. člena EKČP apliciral na izražanje v parlamentu, s poudarkom na procesnih varovalkah, pri čemer je ob upoštevanju, da so bili pritožniki člani opozicijskih političnih strank, podal tudi nekaj napotkov z uporabo hipotetičnih primerov. Kršitev 10. člena EKČP je veliki senat oprl na ugotovljeno dejstvo, da v času izrečenih sankcij člani madžarskega parlamenta niso imeli na voljo učinkovitih procesnih garancij, zaradi česar izrečene denarne sankcije niso bile sorazmerne z zasledovanimi legitimnimi cilji, poseg v pravico do svobode izražanja pa posledično ni bil nujen v demokratični družbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Obdavčitve dohodkov iz tujine

Avtor ni naveden, 9.6.2016

PRORAČUN

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2016Pojasnila FURS, 16. maj 2016 1. Do kdaj lahko zavezanec odda napoved za dohodnino? Če informativni izračun dohodnine za leto 2015 zavezancu, rezidentu ne bo vročen do 15. junija 2016, mora vložiti napoved za odmero dohodnine. Rok za vložitev napovedi je 1. avgust 2016. 2. Ali bo
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 9.6.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2016 1. junij - enaindvajseto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2015; - letno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije za leto 2015 in ocena stanja; - poročilo o poslovanju Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB)za leto 2015; - poročil
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Evropa

Irena Vovk, 9.6.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 23/2016 Torek, 31. 5. Proti sovražnemu govoru na spletu. Evropska komisija je z velikimi IT podjetji - Facebookom, Twitterjem, YouTubom in Microsoftom - dosegla dogovor o učinkovitem in hitrem boju proti sovražnemu govoru na spletu. Z njimi je namreč podpisala kodeks ravnanja, ki
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Posredovanje seznama strank AVTP

Irena Vovk, 9.6.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 23/2016Ali sme družba Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) posredovati seznam z osebnimi podatki svojih strank, ki jim je izdelala finančne načrte?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Določitev časa prenehanja obresti

dr. Luigi Varanelli, 9.6.2016

Obligacije

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 23/2016Preživninska obveznost je nastala 30. januarja 2002, sklep o izvršbi je bil izdan 14. februarja 2007, pravnomočen je postal 27. februarja 2007.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Veljavnost nezavezujoče kolektivne pogodbe

dr. Nana Weber, 9.6.2016

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 23/2016Podjetja ne zavezuje nobena kolektivna pogodba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Hanoi oziroma Hanoj

dr. Nataša Hribar, 9.6.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2016Znanec se je pred časom potepal po vzhodu. Po vrnitvi je spisal blog o svojem potovanju, pri tem pa se je soočil s pravopisno težavo: kako v slovenščini sklanjati ime glavnega mesta Vietnama - Hanoi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Posvojitev

Nataša Skubic, 9.6.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 23/2016Posvojitev je eden od temeljnih institutov družinskega prava. Družinsko pravo ali v angleščini family law je v slovarju Black's Law Dictionary opredeljeno kot posebno pravno področje, znotraj katerega so urejeni zelo raznoliki instituti, na primer zakonska zveza (marriage), razveza zakonske zveze (divorce), posvojitev (adoption), skrbništvo in preživljanje otrok (child custody and support), očetovstvo (paternity), mladoletniško prestopništvo (juvenile delinquency). Za družinsko pravo oziroma pravo družinskih razmerij se v angleščini uporablja tudi izraz domestic-relations law. Pojem družinska razmerja lahko v angleščino prevedemo kot domestic relations ali kot family relations, pri čemer je slednja možnost po mojem mnenju bolj natančna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Obdavčitev z davkom na dediščine in darila

Avtor ni naveden, 9.6.2016

Druge davščine in olajšave

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 23/2016Pojasnilo FURS, 2. izdaja, velja od 23. maja 2016 Davčni zavezanec Zavezanec za davek na dediščino in darila je fizična ali pravna oseba zasebnega prava, ki prejme premoženje na podlagi dedovanja ali darovanja, in tudi fizična oseba, ki prejme premoženje na podlagi pog
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem

dr. Nana Weber, 9.6.2016

Obligacije

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 23/2016Kadar je škoda povzročena s kaznivim dejanjem, obstajajo posebni zastaralni roki, določeni za primere, kadar je za kazenski pregon predpisan daljši zastaralni rok od obligacijskega. Vprašanje, na katerega Obligacijski zakonik (OZ) ne daje odgovora, sodna praksa pa se mu (bolj ali manj) spretno izogiba, je, kako je treba izkazati obstoj kaznivega dejanja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 23

Leto objave

< Vsi
2016(39)
> Junij(39)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČDĐEF GH IJ K L M N OP QR S Š TUV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov