O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 44)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Zadržanost z dela zaradi spremstva otroka na rehabilitacijo

Gregor Kumer, 6.12.2012

Delovna razmerja

Gregor Kumer, Pravna praksa, 47/2012Ali materi šestletnega zmerno gibalno oviranega in dolgotrajno bolnega otroka pripada pravica do začasne zadržanosti z dela zaradi spremstva otroka na rehabilitacijo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Upravičenost pojma nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča

dr. Albin Igličar, 6.12.2012

Stavbe in stavbna zemljišča

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 47/2012S politično revolucijo ne prenehajo veljati vse splošne pravne norme prejšnjega pravnega sistema. Neveljavnost zadene navadno samo ustavne norme in tiste predpise, ki urejajo družbene odnose, ki bistveno nasprotujejo ciljem novega političnega sistema. Druge norme, ki regulirajo odnose med ljudmi, pa novi pravni sistem prevzame od prejšnjega oziroma zagotovi novo osnovo njihovi veljavnosti. Postavitev novega pravnega sistema je vselej zelo zahtevno opravilo, ki ga ni mogoče končati v kratkem času. V Sloveniji je to prvo obdobje trajalo dobrih deset let, ko je bila v osnovi sprejeta nova zakonodaja na ključnih pravnih področjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Odgovornost za zdravljenje

Katarina Verdnik, 6.12.2012

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Katarina Verdnik, Pravna praksa, 47/2012Mati in otrok sta bila napotena na pregled k specialistu zaradi otrokovega zdravja. Dogovorili so se še za en pregled, datuma pa niso določili - o določitvi dneva pregleda je mati morala naknadno kontaktirati zdravnika specialista. Ko je to poskušala, so ji povedali, da je zdravnik začasno zadržan z dela ter da ga nihče ne nadomešča in ne prevzema njegovih pacientov. V bolnišnici se je pisno pritožila. Odgovora še do danes ni dobila in sprašuje, kdo je za to odgovoren.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Skrajšanje odpovednega roka

mag. Nataša Belopavlovič, 6.12.2012

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 47/2012Delavec, ki smo mu redno odpovedali pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je bil pri nas zaposlen 26 let, zato mu pripada 120-dnevni odpovedni rok. • Ali je možno ta rok skrajšati?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Odpuščanje? (Ne)mogoče?

mag. Tanja Pustovrh Pirnat, 6.12.2012

Delovna razmerja

mag. Tanja Pustovrh-Pirnat, Pravna praksa, 47/2012Kot je razvidno iz gradiva o spremembah delovnopravne zakonodaje, objavljenega na spletni strani Vlade Republike Slovenije, je eden od ciljev spremembe udejanjanje načela prožne varnosti (ang. flexicurity), kar bi dosegli s poenostavitvijo postopkov sklepanja in prenehanja delovnih razmerij. Ta cilj je na vladni spletni strani naveden kot eden od osmih in niti ni označen kot glavni, kar se mi zdi ustrezno, je pa v (laični) javnosti pogosto najbolj poudarjena domnevna težava slovenskega trga dela, da zakonodaja onemogoča oziroma pretirano otežuje odpuščanje za nedoločen čas zaposlenih delavcev. Najbolj mi je ostala v spominu primerjava, da je "slovenski delavec zaščiten kot kočevski medved".
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Obvestilo o spremembah Zakona o davku na dodano vrednost

Avtor ni naveden, 6.12.2012

Davek na dodano vrednost in trošarine

, Pravna praksa, 47/2012Pojasnilo DURS, št. 007-133/2012-5, 21. november 2012 V Uradnem listu RS, št. 83/12 je bil 6. novembra 2012 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1G). Novela bo začela veljati 1. januarja 2013. Sprememba Zakona o davku na dodano vrednost (ZDD
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Razvoj koncepta prepovedi zlorabe pravic v sodni praksi Sodišča EU

Lara Grušovnik, 6.12.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Lara Grušovnik, Pravna praksa, 47/2012Kljub načelnemu stališču rimskega prava, da ne ravna dolozno, kdor izvršuje svojo pravico (Nullus videtur dolo facere, qui suo iure utitur), se je že v rimski klasični kazuistiki izoblikovalo mnenje, da ne gre za izvrševanje pravice, temveč za njeno zlorabo, če upravičenec pravico izvršuje zato, da bi s tem škodoval drugemu. Danes je prepoved zlorabe pravice inkorporirana v večino pravnih ureditev po svetu in se poleg prepovedi izvrševanja pravice zaradi škodovanja drugemu razteza tudi na situacije, ko oseba ne uporablja oziroma izvršuje pravice v skladu z namenom in cilji, za katere je ta pravno urejena. Prepoved zlorabe pravic na temelju dobre vere, vestnosti in poštenja tako služi primerom, ko je pravno pravilo formalno sicer upoštevano, pri čemer pa cilj norme ni dosežen, ampak je pravna norma zlorabljena za osebne koristi ali zaradi škodovanja drugemu. Tudi Sodišče Evropske unije je v sodbah že večkrat zavzelo stališče, "da se na pravo Unije ni dovoljeno sklicevati z namenom zlorabe ali prevare". Ker pa notranji trg kot jedro EU omogoča prosto gibanje več milijonov ljudi, ki v državah članicah EU ponujajo svoje storitve, ustanavljajo sedeže ipd., lahko pride do zlorabe prava EU s strani oseb, ki na škodo matične države članice zlorabijo pravico do sklicevanja na pravo EU za dosego osebnih koristi. Zaradi pogosto nejasne meje med rabo in zlorabo pravice želim s pregledom razvoja sodne prakse Sodišča EU in navajanjem nekaterih pomembnejših odločitev s tega področja osvetliti to problematiko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Nežnejši spol?

Andreja Tratnik, 6.12.2012

Kultura in umetnost

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 47/2012Zaradi stalnega poudarjanja enakopravnosti med ženskimi in moškimi zvenijo delitve na "žensko" in "moško" - vsaj na Zahodu - že slabšalno. Ženske namreč lahko nosijo hlače, lahko so jezne, lahko so (oziroma celo morajo biti) političarke ipd. Na drugi strani je tudi moškim dovoljeno, da obujejo copate, jočejo in prevzamejo vlogo gospodinje. Toda pri kriminaliteti se zatakne: kdo je (običajno) nasilen, kdo (običajno) krade in kdo (običajno) mori? Tipičen odgovor: moški. Tega ne potrjuje le statistika, ampak tudi "moškocentrično" usmerjena kriminologija. Knjiga Nežnejši spol?: Ženske, nasilje in kazenskopravni sistem, ki je letos izšla v založbi Inštituta za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani (Mojca Mihelj Plesničar (ur.), Ljubljana 2012, 207 strani), to držo pomembno popravlja: kriminalke so tudi ženske.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Vsebina PP št.47/2012

Avtor ni naveden, 6.12.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2012stran 3 UVODNIK dr. Zdenka Čebašek - Travnik Pogled varuhinje človekovih pravic - opravljeno delo in izzivi za prihodnost stran 6 INSOLVENČNO PRAVO Marine Orsini Ursić Plačilo preživninskih obveznosti v postopku osebnega st
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Normativi v vrtcih

Irena Vovk, 6.12.2012

LOKALNA SAMOUPRAVA

Irena Vovk, Pravna praksa, 47/2012Normativi v vrtcih in šolah so spet aktualni. Državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje in javno upravo Helmut Hartman in državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Mojca Škrinjar sta namreč 29. novembra 2012 na novinarski konferenci predstavila predlog zakona za uravnoteženje javnih financ občin (ZUJFO) v tistem delu, ki se nanaša na spremembe v organizaciji predšolske vzgoje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 6.12.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/20123. december - predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 30. november - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu; - Poročilo Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2011. 29. november - predlog zakona o spremembi Zakona o vredn
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Demokratične varovalke

dr. Ciril Ribičič, 6.12.2012

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 47/2012V zadnjih letih, zlasti pa po izbruhu ekonomske krize, so bile v ospredju zahteve po takih spremembah, ki naj bi vladajočim omogočile udobnejše vladanje in učinkovitejše reševanje ekonomske krize. Zaradi poglabljanja politične krize v zadnjih tednih, ko protestniki in drugi prebivalci izražajo splošno nezaupanje v politične funkcionarje in stranke, ki stojijo za njimi, pa se pojavljajo drugačni predlogi sprememb. Gre za spremembe, ki naj okrepijo oblast ljudstva in vpliv ljudi na sestavo in delovanje državnih organov, in to ne samo na dan volitev, temveč tudi pred potekom mandata. Zato morajo predlogi za spremembe Ustave upoštevati oba vidika: zahtevo po učinkovitosti sistema pri spopadanju s krizo in zahtevo po podrejanju nosilcev funkcij sprotnemu nadzoru javnosti in volivcev. Poglejmo nekaj primerov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

dogodki - izjave

Irena Vovk, 6.12.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 47/2012od 27. novembra do 3. decembra Torek, 27. 11. Hude očitke zavračajo. Zaradi hudih očitkov ministra za pravosodje in javno upravo dr. Senka Pličaniča o prirejanju podatkov o delovanju sodstva je Vrhovno sodišče ministrstvo zaprosilo za analizo, na kateri naj bi temeljile navedene ugotovitve,
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Plačilo preživninskih obveznosti v postopku osebnega stečaja

Marine Orsini Ursić, 6.12.2012

Civilni sodni postopki

Marine Orsini-Ursić, Pravna praksa, 47/2012Izterjava preživnine je pereč problem vsakega preživninskega upravičenca, ki mu preživninski zavezanec preživnine ne plačuje prostovoljno. Izterjavo neplačanih preživninskih obrokov najpogosteje uveljavlja v izvršilnem postopku, vse pogosteje pa se dogaja, da je preživninski zavezanec hkrati tudi stečajni dolžnik. V prispevku obravnavam plačilo preživninskih obveznosti dolžnika, ki je v postopku osebnega stečaja v treh primerih: ko proti njemu že teče izvršilni postopek za izterjavo preživnine, ko ne plačuje rednih preživninskih obveznosti in ko proti njemu že teče izvršilni postopek za izterjavo preživnine, hkrati pa ne plačuje rednih preživninskih obveznosti. Obravnavani problem pojasnjujem z uporabo 394. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih računih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Glagol ob količinskem izrazu

dr. Nataša Hribar, 6.12.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2012Ste vedeli, da v slovenščini, kadar v osebku uporabimo besedno zvezo s količinskim izrazom (na primer tisoč ljudi), glagol v povedku stoji v tretji osebi ednine srednjega spola? Ja, naj se sliši še tako nenavadno, glagol v povedku ima ob takem osebku točno tako obliko, kot sem napisala: tretja oseba ednine, in to srednji spol. Primer: Na koncert je prišlo tisoč ljudi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Razmislek ob rob dvema kršitvama akademske etike pri pravnem pisanju

dr. Aleš Novak, 6.12.2012

Pravoznanstvo

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 47/2012Plagiati so očitno v modi. Pravi povodnji odkritih plagiatov izpod peres tujih politikov se je pridružil še niz podobnih nečednosti, ki so jih zagrešili domači politiki ali na pol odsluženi politiki, ki so se denimo zatekli v varno naročje evrokracije. A žal takih sramotnih dejanj - čeprav o politikih radi verjamemo vse najslabše - niso sposobni le oni. V nekaj primerih so bili pripravljeni to etično mejo, ki je v akademskem svetu med najpomembnejšimi, prestopiti tudi naši stanovski kolegi, pravniki. Povečini so ti imeli smolo, mi preostali pa srečo, da so v "njihovih" besedilih resnični avtorji prepoznali sad lastne ustvarjalnosti in pokazali, koliko so vredni njihovi tako pridobljeni akademski nazivi ali strokovna pisanja, pod katera se podpisujejo. Vse do zdaj pa se je zdelo, da se takemu početju izogibajo vsaj tisti pravniki, ki delujejo v akademski sferi. Kot bosta pokazala dva primera, ki ju bom opisal v nadaljevanju, žal ni povsem tako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Non est enim in rebus vitium sed in ipso animo

Janez Kranjc, 6.12.2012

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 47/2012Misel je vzeta iz Senekovega pisma Luciliju (Ep. II, 17, 12). Po naše bi se glasila: "Napaka ni v stvareh, temveč v mišljenju." Seneka razpravlja o vprašanju bogastva in revščine na človekovi poti do sreče. Izhaja iz temeljnega spoznanja stoične filozofije, ki ga povzemajo Epiktetove besede "Zdrži in vzdrži se". Da bi bil srečen, bi se moral človek znebiti vsega, kar ga ovira na poti do razumskega in naravnega življenja ter etične popolnosti. Zato se je napak najprej truditi za premoženje, da bi se potem lahko brez materialnih skrbi posvetili filozofiji. V tej zvezi sta za današnji čas zanimivi predvsem dve misli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 6.12.2012

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 47/2012Rianne Letschert in Marc Groenhuijsen (ur.)Compilation of International Victims' Rights Instruments (Wolf Legal Publishers, 3., dopolnjena in spremenjena izdaja, 2012, 400 strani) V zadnjih letih je bila položaju žrtev kaznivih dejanj in varstvu njihovih pravic namenj
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Pogled varuhinje človekovih pravic - opravljeno delo in izzivi za prihodnost

Avtor ni naveden, 6.12.2012

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2012Minilo je šest let, odkar me je Državni zbor s 64 glasovi za in nobenim proti potrdil za varuhinjo človekovih pravic. Kot specialistka psihiatrije in sistemska družinska terapevtka sem se znašla v svetu drugačnega, pretežno pravniškega jezika in načina razmišljanja. Sodelavce pravnike sem spodbujala, da svoje misli in ugotovitve povedo in zapišejo na način, ki bo razumljiv tudi za nas "nepravnike". Postopoma nam je uspelo navidezno tako oddaljena svetova prava in človeške psihe zbližati v načinu iskanja najboljših rešitev za vse, ki so pri Varuhu človekovih pravic RS iskali pomoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Normativni program vlade RS

Avtor ni naveden, 6.12.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2012
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Pravni napovednik

Irena Vovk, 6.12.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 47/2012
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Razpisi

Avtor ni naveden, 6.12.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2012Ur. l. RS, št. 68/12 1. Prvi namestnik predsednika Računskega sodišča - Urad predsednika Republike Slovenije; rok je 6. december. Ur. l. RS, št. 87/12 2. Direktor javnega zavoda Slovenska filharmonija - Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport; rok je 7. december.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

3 krat 26.000

dr. Jože Mencinger, 6.12.2012

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 47/2012Med nemoralne in najbrž tudi pravno najbolj sporne odločitve Slovenije od njene osamosvojitve, ki se jih kot državljan sramujem, sodijo izbrisani v letu 1992, ravnanje z varčevalci NLB v letu 1995 in letošnje znižanje pokojnin. Prva in tretja odločitev sta prizadeli približno 26.000 prebivalcev Slovenije, pri drugi je sicer šlo za 300 milijonov nemških mark. Morda je bilo tudi tam približno 26.000 varčevalcev, ki ob razpadu Jugoslavije svojih prihrankov niso želeli ali mogli prenesti iz LB v hrvaške banke. Vse tri odločitve naj bi bile gospodarsko koristne, kolikšna je in še bo njihova dejanska gospodarska škoda, pa lahko le ugibamo. Kdo je kriv, prav tako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Statistični letopis

Irena Vovk, 6.12.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 47/2012(http://ec.europa.eu/eurostat/statistical-atlas/gis/viewer/) Jezik: angleščina, nemščina in francoščina Tip: samostojno spletišče Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: interaktivni statistični atlas, e-publikacije ipd. Povezava z uporabniki: vsi komunikac
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

globus

Dean Zagorac, 6.12.2012

Ostalo

Dean Zagorac, Pravna praksa, 47/2012Poljska: obredni zakol živali pomeni kršitev ustave 28. 11. - Obredni zakol živali, pri katerem žival pred usmrtitvijo ni omamljena, pomeni kršitev ustave, je odločilo poljsko ustavno sodišče. Pri tem gre zlasti za obredne zakole, ki jih izvajajo Muslimani in Judje. Poljski minister za kmeti
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 47

Leto objave

< Vsi
2012(44)
> December(44)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČDĐEFG H I JK LM N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov