O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 42)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Evropska centralna banka - kam in kako?

Igor Vuksanović, 4.10.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 38/2012Evropska centralna banka (ECB) je institucija Evropske unije (EU), ki v sebi združuje izjemno moč, pomen, pooblastila in avtonomijo, po drugi strani pa je bila, vsaj pred finančno krizo, močno odmaknjena od pozornosti javnosti, s slovesom birokratske, tehnokratske, netransparentne in "tehnične" institucije. Njena vloga v reševanju finančne krize, njena dejanska oblastna moč in vrednote, ki jih zastopa v evropskem političnem in javnem življenju, upravičujejo (in zahtevajo), da se sedanji pravni položaj ECB in prognoze morebitnih reform obdelajo tudi v pravni literaturi. Pri tem se želim osredotočiti predvsem na tiste vidike, ki so relevantni in pomembni v kontekstu finančne krize.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Pooblastilo za vložitev tožbe ali pravnega sredstva

Avtor ni naveden, 4.10.2012

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2012Odločba št., U-I-74/12, 13. september 2012 V petem odstavku 98. člena Zakona o pravdnem postopku se razveljavita besedi "tožbo ali". Zakon o pravdnem postopku določa sankcijo takojšnjega zavrženja tožbe, če odvetnik ne predloži pravilnega in popolnega poo
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Vpis v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v pravo - identičnost identifikacijskega znaka nepremičnine

Avtor ni naveden, 4.10.2012

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2012Sodba in sklep II Ips 211/2010, 26. julij 2012 (v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Kopru Cp 923/2009) URS - 2. člen ZZK-1 - prvi odstavek 31. člena, 115. člen Ob dobesedni razlagi prvega odstavka 31. člena ZZK-1 v primerih, ko pride do spremembe identifikatorja po sklenitvi pravnega posla ali pr
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Nedopusten poseg v lastninsko pravico

Avtor ni naveden, 4.10.2012

Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2012Odločba št., U-I-13/12, 13. september 2012 Člen 5 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Laško, kolikor kategorizira javno pot "Jurič F.-Topole J.", v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 1144/4 in 1145/3, obe k. o. Rifengozd, se razveljavi. Občin
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Razsojeno

Toni Tovornik, 4.10.2012

Ostalo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 38/2012Tožeča stranka (pooblaščenka) je zamudila narok za glavno obravnavo, zato je vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker zamude ni zakrivila sama oziroma je bil vzrok za zamudo upravičen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Obdelava osebnih podatkov vlagatelja s strani občine

Irena Vovk, 4.10.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2012Ali je v primeru, ko se pretvorbe biometričnih podatkov (template) posameznika (gosta hotela) shranjujejo le na RFID-obesku, ki omogoča vstop v hotelske sobe in je v lasti tega posameznika, dovoljenje Informacijskega pooblaščenca o uporabi biometrije sploh potrebno? Ali lahko delodajalec (tj. hotel) nad osebjem izvršuje biometrijske ukrepe, in sicer zaradi poznejšega ugotavljanja vstopov v hotelske sobe v primeru suma odtujevanja stvari?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Nedelujoč sistem nedoločenih kazni

Andreja Tratnik, 4.10.2012

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 38/2012James, Wells in Lee se bili obsojeni na nedoločene kazni. Ko so prestali minimalno obdobje, ki ga je določil sodnik, niso bili izpuščeni. Hkrati pa niso bili vključeni v nobenega od priporočenih rehabilitacijskih programov. Preprosto so ostali zaprti. Vse dokler se njihovo potovanje po zaporniškem sistemu navzgor (svobodi bližje) ni začelo: James je čakal na premestitev v zapor, ki mu je omogočil vključitev v program za rehabilitacijo, pet, Wells 21, Lee pa kar 25 mesecev. Doma s pritožbami niso uspeli, zato so se obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in zatrjevali kršitev prvega in četrtega odstavka 5. člena (pravica do svobode in varnosti) Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Aktualno iz zakonodaje

mag. Jasmina Cigrovski, 4.10.2012

Ostalo

mag. Jasmina Cigrovski, Pravna praksa, 38/2012Pregled slovenske zakonodaje Zakon o dohodnini Ustavno sodišče RS je odločilo, da določba 120. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2), ki izjemoma določa, da se institut povprečenja uporablja le za dohodke, ki jih je davčni
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Usoda neprijavljenih terjatev v osebnem stečaju

Tjaša Radinja, 4.10.2012

Civilni sodni postopki, Obligacije

Tjaša Radinja, Pravna praksa, 38/2012V slovenskem pravnem sistemu poznamo tri vrste stečajev: nad pravno osebo, osebni stečaj in stečaj zapuščine. Vse tri ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Pri osebnem stečaju se v veliki meri smiselno uporabljajo določbe stečaja nad pravno osebo, kar pa včasih odpira dileme, katerih skupni temelj je različna usoda pravnih subjektov po zaključku stečaja: pravna oseba namreč preneha, fizična pa, če ni suicidna, ne. Ena konkretnih od tod izvirajočih dilem je tudi, kaj se po končanju postopka osebnega stečaja zgodi s terjatvijo, ki nastane pred začetkom tega postopka, pa vanj ni prijavljena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

(Državni) nadzor nad lokalno samoupravo

dr. Miloš Senčur, 4.10.2012

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Miloš Senčur, Pravna praksa, 38/2012Komisija za preprečevanje korupcije je nedavno ob primeru pravnomočne obsodbe župana Občine Trebnje na pogojno kazen zapora zaradi treh kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja opozorila na problem (ne)učinkovitosti (državnega) nadzora nad delovanjem organov s področja lokalne samouprave. V tej zvezi komisija izpostavlja problem neobstoja zakonske ureditve oziroma pogojev, ki bi podobno kot pri državnih organih omogočali tudi razrešitve lokalnih funkcionarjev. Širše gledano se torej glede tega postavlja temeljno vprašanje, ali zakonska ureditev nadzora nad poslovanjem lokalnih skupnosti ustreza ustavnopravnemu okviru nadzora ali ga prebija ali pa gre morda celo za ureditev, ki je s tega vidika podnormirana. Pri poskusu osvetlitve problematike (notranjega in zunanjega) nadzora nad delovanjem lokalne samouprave je treba upoštevati vsaj dvoje: prvič, da je to področje že samo po sebi kompleksno, zaradi česar imamo opravka s problemom razsežnosti obsega in ciljev delovanja lokalne samouprave; in drugič, da sta z vprašanjem ustreznosti nadzora nad lokalno samoupravo povezani tudi vprašanji glede ustreznosti razmerij med (oblastnimi) organi s področja lokalne samouprave in ustreznosti razmerij med slednjo in državo. Izhajajoč iz teh splošnih ugotovitev, bodo zato v prispevku predvsem poudarki o tem, kaj je nujno treba upoštevati pri oblikovanju in vzpostavljanju oblik ter mehanizmov nadzora nad delovanjem lokalne samouprave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Pravica do odpravnine v primeru odpovedi pogodbe po četrti alineji prvega odstavka 88. člena ZDR

mag. Nataša Belopavlovič, 4.10.2012

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 38/2012Kakšna bi bila pravilno odmerjena odpravnica za delavca, invalida III. kategorije, ki bo delno invalidsko upokojen, namesto zagotovitve pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega pa se mu bo odpovedala pogodba o zaposlitvi (po postopku prek republiške komisije), ker delodajalec zanj nima dela, pri katerem bi bile upoštevane njegove omejitve? Delodajalec je zavezanec Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Merila in višina odškodnine po 118. členu ZDR v primeru športnega delavca

Urška Gliha, 4.10.2012

Delovna razmerja, Obligacije

Urška Gliha, Pravna praksa, 38/2012Najnovejši predlog Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) spreminja 118. člen ZDR med drugim tudi tako, da določa zaprt krog meril za določitev denarne odškodnine. V prispevku bom s predstavitvijo konkretnega sodnega primera, v katerem sem tudi sama sodelovala, in uveljavljene sodne prakse analizirala smotrnost in potrebnost te spremembe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Kako stehtati (so)storilsko voljo?

dr. Matjaž Ambrož, 4.10.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 38/2012Sostorilstvo je v slovenskem pravnem prostoru tradicionalno pojmovano objektivno-subjektivno. Pri vsebinski napolnitvi te formule, zlasti njenega subjektivnega dela, sicer prihaja do manjših razhajanj, prevladujoče gledanje, ki se je usidralo tudi v sodni praksi, pa je naslednje: po objektivni plati je za sostorilstvo potrebno sodelovanje pri sami izvršitvi ali vsaj bistven prispevek k dejanju, po subjektivni plati pa, da sostorilec dejanje šteje "za svoje lastno", da ravna cum animo auctoris oziroma s "storilsko voljo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Pravni napovednik

Irena Vovk, 4.10.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2012
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 4.10.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/201225. september - predlog zakona o dopolnitvi Zakona o ratifikaciji Konvencije o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu. 27. september - predlog zakona o nalogah in pooblastilih
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Zdravstvena reforma - čakajoč Godota

mag. Jaka Slokan, 4.10.2012

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

mag. Jaka Slokan, Pravna praksa, 38/2012Beckettova dvodejanka z že ponarodelim naslovom Čakajoč Godota opisuje nestrpno pričakovanje dveh osrednjih likov (Vladimirja in Estragona) na človeka, ki ga komaj poznata in o katerem vesta le malo, razen tega, da ga morata dočakati. Celotna dramska situacija sloni na antiklimaksu čakanja in poskusov obeh antiherojev, da bi nekako zapolnila nelagodno napetost jalovega pričakovanja, s čimer razgalita absurdnost (takega?) bivanja. Vzporednica z dolgotrajnim pričakovanjem zdravstvene reforme se vsiljuje sama po sebi. Tako kot Vladimir in Estragon v Beckettovi tragikomediji vedno znova sprašujeta dečka - po mnenju nekaterih ta predstavlja upanje - kdaj pride gospod Godot (ta se v igri nikoli ne pojavi), podobno, večina strokovne in laične javnosti pri nas napeto pričakuje zdravstveno reformo. Vsak minister, pristojen za zdravje, ob začetku svojega mandata napove zdravstveno reformo, čakanje Godota pa traja že 20 let.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Razpisi

Avtor ni naveden, 4.10.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2012Ur. l. RS, št. 66/12 1. Poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic - Urad predsednika Republike Slovenije; rok je 11. oktober. Ur. l. RS, št. 68/12 2. Prvi namestnik predsednika Računskega sodišča - Urad predsednika Republike Slove
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Normativni program vlade RS

Avtor ni naveden, 4.10.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2012
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Vlada RS

Avtor ni naveden, 4.10.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2012Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 31. seji (27. september 2012): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku; - zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb; - predlog zakona o elektronskih komunikacijah; - zakon o spremem
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 4.10.2012

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 38/20124. oktober 1565 - Peter Pavel Vergerij V Tübingenu je umrl koprski škof, pravnik, verski reformator in sodelavec Primoža Trubarja Peter Pavel Vergerij. Po doktorskem študiju prava v Padovi je najprej opravljal notarsko službo, po smrti žene pa je postal duhovnik. Leta 1536 je postal modrušk
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

globus

Dean Zagorac, 4.10.2012

Ostalo

Dean Zagorac, Pravna praksa, 38/2012Pravica do neoporečne pitne vode 26. 9. - V Kaliforniji je s podpisom guvernerja začel veljati zakon, s katerim je uzakonjena pravica vseh prebivalcev te ameriške zvezne države do neoporečne pitne vode. Kalifornijski zakonodajalec je v preteklosti sicer že sprejel podoben zakon, vendar ni začel vel
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Evropa

Irena Vovk, 4.10.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2012Torek, 25. 9. Ženske kvote. Devet članic EU (Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Nizozemska in Velika Britanija) nasprotuje osnutku predloga direktive, po katerem naj bi se delež žensk v upravah podjetij do leta 2020 zvišal na 40 odstotkov, s čimer naj bi članice EU
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

spletni smerokaz

Irena Vovk, 4.10.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2012UMAR (www.umar.gov.si) Jezik: slovenščina in angleščina Tip: samostojno spletišče Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: e-publikacije, e-novice, napovednik dogodkov, sledite jim lahko na Twitterju Povezava z uporabniki: vsi kontaktni podatki in sp
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

dogodki - izjave

Irena Vovk, 4.10.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2012od 25. septembra do 1. oktobra Torek, 25. 9. Srečanje dr. Pličaniča in Türka. Kot je zapisano v kratkem sporočilu za javnost, je dr. Pličanič na pogovoru s predsednikom republike dr. Danilom Türkom poudaril, da je "eden ključnih ciljev prenove javnega sektorja izboljšanje njegovega delovanj
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Sporna praksa obdavčitve dobička osebnih družb

Radujko Blaž, Kek Tamara, 4.10.2012

Davek od dohodka pravnih oseb

Blaž Radujko, Tamara Kek, Pravna praksa, 38/2012Davčna uprava RS (DURS) je v prvi polovici leta 2012 začela pozivati družbe, ki so ali so bila organizirane v statusni obliki družbe z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.) ali komanditne družbe (k. d.), da naj neto dobiček (ustvarjen po obdavčitvi z rednim davkom na dohodek od pravnih oseb), pridobljen v letih od 2007 do 2011, (samo)obdavčijo z davčnim odtegljajem iz naslova dividende, kot to določa pojasnilo Generalnega davčnega urada št. 4210-151/2010 z dne 16. decembra 2010, ki je bilo objavljeno na spletnih straneh DURS-a. V svojem pozivu k obračunu davčnega odtegljaja pristojni davčni uradi na kratko povzamejo bistveni del tega pojasnila in hkrati predlagajo prejemniku poziva, naj v najkrajšem roku, vendar pred začetkom davčnega inšpekcijskega nadzora, odda davčni obračun odtegljaja z uporabo obrazca REK-2 v okviru postopka samoprijave po 55. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 38

Leto objave

< Vsi
2012(42)
> Oktober(42)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČDĐEFG H IJK LMNOP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov