O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 37)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Evropa

Irena Vovk, 2.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2014 Torek, 23. 9. Program Erasmus. Nova študija o učinkih programa EU za študentske izmenjave Erasmus kaže, da imajo diplomanti z mednarodnimi izkušnjami precej boljši položaj na trgu dela. Verjetnost, da bodo dolgotrajno brezposelni, je v primerjavi s tistimi, ki niso študiral
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Uživajmo v jeseni

Matej Tomažin, 2.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 38/2014Začetek jeseni je postregel s kar nekaj sončnimi trenutki. In to ne zgolj v naravi, temveč tudi v gospodarstvu. Napovedi glede prihodnjega gospodarskega gibanja so bolj optimistične in če k temu prištejemo še druge pozitivne novice, se zdi, da se je tudi v Sloveniji črn oblak pesimizma končno razpihal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 2.10.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2014 25. september - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor. 29. september - predlog zaključnega računa Proračuna Republike Slovenije za leto 2013.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Nekatere spremembe na področju davka na dodano vrednost v letu 2015

Andrej Grah Whatmough, 2.10.2014

Davek na dodano vrednost in trošarine

Andrej Grah-Whatmough, Pravna praksa, 38/2014Prvega januarja 2015 bodo v državah članicah Evropske unije (EU) v uporabi nova pravila na področju davka na dodano vrednost (DDV), ki bodo vplivala na način obračunavanja DDV pri nekaterih davčnih zavezancih. V nasprotju z večjimi spremembami, ki so začele veljati 1. januarja 2010, predmetne spremembe ne bodo vplivale na vse davčne zavezance, temveč zgolj na tiste, ki opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter elektronsko opravljene storitve končnim potrošnikom v drugih državah članicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Kriminalist in odvetnik - delovna biografija z opisi primerov

Hinko Jenull, 2.10.2014

Kultura in umetnost

Hinko Jenull, Pravna praksa, 38/2014Naš nekdanji kolega, zdaj upokojeni odvetnik Dušan Mohorko je pred kratkim, in kot se za neodvisnega strokovnjaka tudi edino spodobi - v samozaložbi, izdal svojo delovno biografijo pod naslovom Kriminalist in odvetnik. Avtor v preglednem časovnem zaporedju na 150 straneh, opremljenih s fotografijami in faksimili avtentičnih novinarskih člankov, premišljeno prepleta svoje spomine, vtise in razmišljanja o najpomembnejših poklicnih korakih, od vstopa v kriminalistično službo leta 1991, prek prehoda v odvetništvo leta 2002, do upokojitve v letu 2011.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Izpridevniški priimki

dr. Nataša Hribar, 2.10.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 38/2014Te dni sem bila precej v znanstveni literaturi. Opazila sem dokaj pogosto rabo izpridevniških priimkov v vlogi levega prilastka. Preden pokukamo v pravopis in pogledamo, kaj nam svetuje, razmislite, katero od navedenih možnosti bi izbrali vi oziroma katera vam je bliže: Dostojevskega romani ali romani Dostojevskega? Prokofjeva skladbe ali skladbe Prokofjeva?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Banke, finančna kriza in razprava o primernejši regulativi

mag. Mitja Stefancic, 2.10.2014

Banke, zavodi

mag. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 38/2014Globalna finančna kriza je opomin in veleva, naj zdrav bančni sistem temelji na dobičkonosnih, a vendar bolje nadzorovanih ter ustrezno kapitaliziranih bankah. Raziskave o poslovanju bank, ki so bile izvedene v zadnjih letih, in nauki, ki izhajajo iz finančne krize, kažejo, da v obdobju pred krizo številne banke niso izpolnjevale temeljnih predpostavk. O tem, ali so se banke z nastopom krize sploh kaj izboljšale, ostajajo številni dvomi. Kot je dokazala finančna kriza, specifike pri upravljanju bank in razvejanost njihovega poslovanja včasih niso povsem jasne ne tvorcem finančnih politik ne bančnim nadzornikom. Iz tega izhaja potreba po preučitvi novejših študij in sintezi ugotovitev na tem področju. Poglejmo si nekatere pomembnejše ugotovitve, ki izhajajo bodisi iz preučitve znanstvenih člankov o poslovanju bank v obdobju pred finančno krizo oziroma med njo bodisi iz razprave o novi bančni regulativi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 2.10.2014

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2014 Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI-A) (Ur. l. RS, št. 50/14) - veljati začne 19. julija, uporabljati pa se začne 19. oktobra po njegovi uveljavitvi, razen prvega, drugega,
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Predvidene spremembe ZGD-1 zaradi spremenjenih pravil računovodenja

Silva Koritnik Rakela, 2.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Silva Koritnik-Rakela, Pravna praksa, 38/2014Pravila računovodenja so pomembna tako za sestavljavce letnih poročil kot tudi za njihove uporabnike. Slovenija mora pri postavitvi svojih pravil upoštevati zakonodajo EU. Lani sprejeta t. i. nova računovodska direktiva 2013/34/EU ponuja državam članicam številne izbirne možnosti. V Sloveniji smo se že skoraj odločili. Skoraj zato, ker je do 30. septembra 2014 še čas, da podamo pripombe k predlogu spremenjenih ali pa povsem novih členov, ki bodo vključeni v novelo Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1I. Poglejmo si spremembe nekaterih členov 8. poglavja ZGD-1 (Poslovne knjige in letno poročilo), ki se nam obetajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Zahteva po temeljitem posvetovanje z invalidi

Avtor ni naveden, 2.10.2014

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2014Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in drugega odstavka 10. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije se zavrne. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretje alineje prvega odstavka in drugega odstavka 10.a člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije ter prvega in drugega odstavka 4. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije se zavrže.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Razpisi

Avtor ni naveden, 2.10.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2014 Ur. l. RS, št. 66/14 1. Dve mesti podpredsednika Višjega sodišča v Ljubljani - Sodni svet RS; rok je 12. oktober. 2. Direktor - Socialno varstveni zavod Taber; rok je 12. december. Ur. l. RS, št. 67/14 3. Pomočnik državnega pravobranilca
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

S tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 2.10.2014

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2014 Massimo Fichera, Kaarlo Tuori in Sakari Hänninen (ur.) Polity and Crisis - Reflections on the European Odyssey (Ashgate, 2014, 332 strani) Evropska integracija je odprt in nenehno se razvijaj
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Odpornost na nesreče

Irena Vovk, 2.10.2014

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2014 http://www.disaster-resilience.com Jeziki: angleški, francoski, italijanski, nemški, španski, nizozemski, hrvaški, bolgarski, romunski, finski in danski
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Urejanje prostora

Avtor ni naveden, 2.10.2014

Urejanje prostora

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2014Člen 14 Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto L2-Log, kolikor določa dovoljenost novogradenj, dozidav oziroma nadzidav, če tak poseg utemelji strokovna urbanistična služba, se razveljavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Za enovit petletni študij prava!

dr. Miha Juhart, 2.10.2014

Pravoznanstvo

dr. Miha Juhart, Pravna praksa, 38/2014Začetek študijskega leta je vselej priložnost za kritičen pogled na sistem izobraževanja pravnikov. Letošnji morda še posebej, saj študij na PF Univerze v Ljubljani končuje prva generacija študentov druge bolonjske stopnje. S tem pa se je bolonjska reforma pravnega študija v celoti uveljavila. Zato si lahko postavimo vprašanje, ali se je študij prava kakorkoli izboljšal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Izobraževalne institucije dela "skenirajo", njihovi uporabniki jih nato tiskajo in shranjujejo na prenosni disk ... Kje so meje (modernega) avtorskega prava?

dr. Neža Pogorelčnik, 2.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 38/2014Tehnična univerza v Darmstadtu je sama skenirala nekatera dela iz svoje zbirke, dostop do teh izvodov pa omogoča na bralnih terminalih v prostorih knjižnice. Naenkrat ponuja v branje le toliko digitalnih izvodov posameznega dela, kot jih ima v zbirki fizičnih, uporabniki pa lahko pri tem del ali celotno delo natisnejo ali prenesejo na USB-ključ oziroma drug prenosni disk.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Problem skrajne lege

Tomaž Pavčnik, 2.10.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 38/2014Od sebe si bom sposodil naslednji stavek: Pridevnik je kot planetov naravni satelit, ki vpliva le na njegovo plimovanje, gorovij pa ne premika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Pravica do pozabe - mit ali realnost

mag. Rosana Lemut Strle, 2.10.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Rosana Lemut-Strle, Pravna praksa, 38/2014V tretjem desetletju uporabe interneta počasi priznavamo, da ni brez slabosti. Da so v brezmejnosti preprosto dosegljive raznovrstne informacije, tudi take, ki posamezniku onemogočajo nadzor nad osebnimi podatki in posledično vpliv na lastno podobo, kot se na spletu kaže drugim. Ker splet ničesar ne pozabi, posameznika določajo tudi podatki, ki so zastareli, napačni, nepopolni, pa jih spletni iskalnik ne glede na ta dejstva ponudi morda med prvimi rezultati iskanja po osebnem imenu posameznika ter tako vzbuja vtis o njihovi aktualnosti in relevantnosti. O t. i. pravici do pozabe se v strokovnih krogih govori že nekaj let; vse od začetka priprave nove zakonodajne ureditve varstva osebnih podatkov na ravni EU, v širši javnosti se je o tej pravici bolj šepetalo. Šele po prelomni sodbi Sodišča EU v zadevi C-131/12, Španija proti Googlu, smo o pravici do pozabe začeli razmišljati kot o možnosti, ki ni le pravno-teoretična, ampak je izvedljiva v praksi. Po svoje je bizarno, da je pot tej pravici utrl posameznik, g. Costeja, ki je hotel biti pozabljen, zdaj pa kaže, da si ga bomo res zapomnili za zmeraj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Kratek prispevek k razumevanju nasprotja interesov

dr. Rajko Pirnat, 2.10.2014

Uprava

dr. Rajko Pirnat, Pravna praksa, 38/2014V javnosti se je pojavila razlaga, po kateri predsednica vlade ne krši Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), če se ne izloči iz postopka določanja kandidatov za evropskega komisarja in potrjevanja sestave komisije, v kateri je sama kandidatka za evropsko komisarko. Ta trditev je utemeljena s tem, da naj bi pri tem šlo za politično odločanje, torej za odločanje o imenovanju političnega funkcionarja. Kot podoben primer se navaja, da nasprotja interesov tudi ne predstavlja glasovanje poslanca, ki je kandidat za predsednika vlade, za lastno izvolitev v Državnem zboru, pa tudi nekateri drugi primeri - ali seje Državnega zbora ne bi smel voditi predsednik, ki je iz iste stranke kot kandidat za predsednika vlade, ali bi se morali izločiti poslanci, ki so iz iste stranke kot kandidat za predsednika vlade, in ali bi se morali izločiti iz odločanja o imenovanju članov vlade tisti poslanci, ki so kandidati za ministre. V javnosti je bilo slišati tudi argumentacijo, da se predsednici vlade ni treba izločiti, ker Zakon o vladi (ZVRS) ne ureja izločitve predsednice vlade iz odločanja. Ta primerjava je po mojem mnenju nesprejemljiva iz razlogov, ki jih navajam v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Zapoznela informacija je zanikana informacija

Nana Weber, 2.10.2014

Uprava

Nana Weber, Pravna praksa, 38/2014"Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) je ena največjih revolucij v javni upravi in širšem javnem sektorju ter ena od širših sprememb, ki je povsem spremenila način razmišljanja in delovanja javnega sektorja," je na okrogli mizi, ki je potekala 28. septembra 2014 ob svetovnem dnevu pravice vedeti v organizaciji Urada informacijskega pooblaščenca na PF Univerze v Ljubljani, dejal nekdanji minister za javno upravo dr. Gregor Virant. Z revolucionarno vlogo ZDIJZ pa so se strinjali tudi drugi udeleženci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Vštevanje dodatka za delovno dobo v osnovno plačo

dr. Nana Weber, 2.10.2014

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 38/2014V podjetju delavcem vštevajo delovno dobo v plačo tako, da za isto vsoto, kot se jim poviša dodatek za delovno dobo, znižajo bruto plačo. Konkretno je bila na primer dogovorjena plača 1.200 evrov, iz plačilne liste pa je razvidno, da je izplačanih 1.175 evrov bruto plače in 25 evrov dodatka na delovno dobo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Vlada RS

Avtor ni naveden, 2.10.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2014 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 2. redni seji (25. september 2014): - seznanila se je z Jesensko napovedjo gospodarskih gibanj 2014 Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki vključuje napovedi makroekonomskih kazalcev do vključno leta 2016; - na podlagi odločbe Evro
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Pritožbe zoper policijo

Irena Vovk, 2.10.2014

Uprava

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2014V prvem polletju leta 2014 je bilo zoper delo policistov vloženih 198 pritožb, kar je primerljivo s številom pritožb v enakem obdobju preteklega leta (200), izhaja iz Polletnega poročila 2014 o reševanju pritožb zoper policijo, ki ga je pripravil Direktorat za policijo in druge varnostne naloge Ministrstva za notranje zadeve. Rešenih pa je bilo 176 pritožbenih zadev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Po nadomestno materinstvo v tujino

Aleš Velkaverh, 2.10.2014

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 38/2014Pojem nadomestno materinstvo označuje razmerje, v katerem se ženska (nadomestna mati) zaveže odplačno ali neodplačno donositi otroka in ga po rojstvu prepustiti drugi pogodbeni stranki (naročniku) - praviloma paru, ki ne more spočeti otroka po naravni poti. Z nadomestnim materinstvom lahko sodobna medicina omogoči rojstvo biološkega otroka tudi parom, ki jim sicer druge oblike oploditve z biomedicinsko pomočjo ne pomagajo. Kljub temu je v večini evropskih držav (tudi v Sloveniji) taka oblika oploditve prepovedana in zato za pare nedosegljiva. Glede na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevah Mennesson in Labassee pa bodo imeli posamezniki zdaj možnost, da pogodbe o nadomestnem materinstvu brez ovir sklepajo v tujini, saj bodo morale države pravne učinke takim pogodbam priznati tudi doma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Komu služijo "brezplačni stečaji"

Aljoša Markovič, 2.10.2014

Civilni sodni postopki

Aljoša Markovič, Pravna praksa, 38/2014Novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-E), ki je začela veljati 15. junija 2013, je v zakonsko ureditev vnesla nov sedmi odstavek 233. člena, po katerem je dolžnik, ki predlaga uvedbo stečajnega postopka, v vseh primerih oproščen založitve predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, kar posledično pomeni, da je stečajni postopek za dolžnike s sprejetjem novele postal brezplačen.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 38

Leto objave

< Vsi
2014(37)
> Oktober(37)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

ABCĆČDĐEFG H IJ K L M NOP QR S ŠT UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov