O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 37)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Problem skrajne lege

Tomaž Pavčnik, 2.10.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 38/2014Od sebe si bom sposodil naslednji stavek: Pridevnik je kot planetov naravni satelit, ki vpliva le na njegovo plimovanje, gorovij pa ne premika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 2.10.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2014 2. oktober 1872 - Francis Lieber Umrl je nemško-ameriški pravnik in politični filozof, dr. Francis Lieber, s prvotnim imenom Franz Lieber. Kot prvi Američan je pridobil naziv politolog, najbolj znan pa je po svojem delu iz leta 1863 Lieber Code ali tudi Code for
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 2.10.2014

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2014 Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI-A) (Ur. l. RS, št. 50/14) - veljati začne 19. julija, uporabljati pa se začne 19. oktobra po njegovi uveljavitvi, razen prvega, drugega,
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Pritožba zoper Googlovo zavrnitev zahtevka za umik rezultatov iskanja po imenu in priimku

Irena Vovk, 2.10.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2014Ponudnik spletnega iskalnika Google je zavrnil zahtevek posameznika za umik spletnega naslova iz rezultatov iskanja po njegovem imenu in priimku. Na zadevnem spletnem naslovu se namreč nahaja blog, v katerem njegov avtor komentira njun poslovni spor. Posameznik pravi, da je zapisano izmišljotina, Google pa odgovarja, da gre za komentar njegovega strokovnega dela, katerega objava je še vedno v javnem interesu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Sodišče EU kot motor evropeizacije zasebnega prava: Ignorantia iuris Europae nocet

Petra Weingerl, 2.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Petra Weingerl, Pravna praksa, 38/2014Sodna praksa Sodišča EU ima znaten vpliv na zasebno pravo držav članic, s tem pa tudi na slovensko zasebno pravo. Razlaga posameznega pravnega pravila, ki jo Sodišče EU poda v postopku predhodnega odločanja, je zavezujoča z učinkom erga omnes in praviloma ex tunc v vseh državah članicah EU, zato je za pravnike nujno, da se s to sodno prakso redno seznanjajo in jo pri svojem delu tudi upoštevajo. Za sodnike to pomeni, da morajo razlagati pravna pravila skladno z razlago, ki jo je podalo Sodišče EU, za zakonodajalca pa to pomeni, da mora prilagoditi morebitno neskladno pozitivno zakonodajo. Prispevek bo podal kratek pregled nekaterih (predvsem novejših) sodb Sodišča EU, s katerimi je Sodišče EU s svojo razlago poseglo globoko v uveljavljene koncepte zasebnega prava skozi bolj ali manj ustvarjalno razlago prava EU. Pri tem se bo omejil na posamezne koncepte obligacijskega prava - na pogodbeno svobodo strank in na odškodninsko odgovornost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Vlada RS

Avtor ni naveden, 2.10.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2014 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 2. redni seji (25. september 2014): - seznanila se je z Jesensko napovedjo gospodarskih gibanj 2014 Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki vključuje napovedi makroekonomskih kazalcev do vključno leta 2016; - na podlagi odločbe Evro
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Pravica do pozabe - mit ali realnost

mag. Rosana Lemut Strle, 2.10.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Rosana Lemut-Strle, Pravna praksa, 38/2014V tretjem desetletju uporabe interneta počasi priznavamo, da ni brez slabosti. Da so v brezmejnosti preprosto dosegljive raznovrstne informacije, tudi take, ki posamezniku onemogočajo nadzor nad osebnimi podatki in posledično vpliv na lastno podobo, kot se na spletu kaže drugim. Ker splet ničesar ne pozabi, posameznika določajo tudi podatki, ki so zastareli, napačni, nepopolni, pa jih spletni iskalnik ne glede na ta dejstva ponudi morda med prvimi rezultati iskanja po osebnem imenu posameznika ter tako vzbuja vtis o njihovi aktualnosti in relevantnosti. O t. i. pravici do pozabe se v strokovnih krogih govori že nekaj let; vse od začetka priprave nove zakonodajne ureditve varstva osebnih podatkov na ravni EU, v širši javnosti se je o tej pravici bolj šepetalo. Šele po prelomni sodbi Sodišča EU v zadevi C-131/12, Španija proti Googlu, smo o pravici do pozabe začeli razmišljati kot o možnosti, ki ni le pravno-teoretična, ampak je izvedljiva v praksi. Po svoje je bizarno, da je pot tej pravici utrl posameznik, g. Costeja, ki je hotel biti pozabljen, zdaj pa kaže, da si ga bomo res zapomnili za zmeraj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Odpornost na nesreče

Irena Vovk, 2.10.2014

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2014 http://www.disaster-resilience.com Jeziki: angleški, francoski, italijanski, nemški, španski, nizozemski, hrvaški, bolgarski, romunski, finski in danski
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Zahteva po temeljitem posvetovanje z invalidi

Avtor ni naveden, 2.10.2014

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2014Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in drugega odstavka 10. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije se zavrne. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretje alineje prvega odstavka in drugega odstavka 10.a člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije ter prvega in drugega odstavka 4. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije se zavrže.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Vsebina PP št.38/2014

Avtor ni naveden, 2.10.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/20143 UVODNIK dr. Miha Juhart Za enovit petletni študij prava! 6 INSOLVENČNO PRAVO Aljoša Markovič Komu služijo "brezplačni stečaji" 8 UPRAVNO PRAVO dr. Rajko Pirnat Kratek prispevek k razumevanju nasprotja interesov 10 GOSPODARSKO
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

S tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 2.10.2014

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2014 Massimo Fichera, Kaarlo Tuori in Sakari Hänninen (ur.) Polity and Crisis - Reflections on the European Odyssey (Ashgate, 2014, 332 strani) Evropska integracija je odprt in nenehno se razvijaj
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Urejanje prostora

Avtor ni naveden, 2.10.2014

Urejanje prostora

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2014Člen 14 Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto L2-Log, kolikor določa dovoljenost novogradenj, dozidav oziroma nadzidav, če tak poseg utemelji strokovna urbanistična služba, se razveljavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Vštevanje dodatka za delovno dobo v osnovno plačo

dr. Nana Weber, 2.10.2014

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 38/2014V podjetju delavcem vštevajo delovno dobo v plačo tako, da za isto vsoto, kot se jim poviša dodatek za delovno dobo, znižajo bruto plačo. Konkretno je bila na primer dogovorjena plača 1.200 evrov, iz plačilne liste pa je razvidno, da je izplačanih 1.175 evrov bruto plače in 25 evrov dodatka na delovno dobo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Izločitev, razdružitev

Nataša Skubic, 2.10.2014

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 38/2014V prejšnjem kotičku sem obravnavala angleške ustreznice za pojem združitev postopka, kot ga poznamo v kazenskem postopku, in za pojem združitev pravd, kot ga poznamo v pravdnem postopku.Ugotovila sem, da združitev v angleščino najbolj splošno prevedemo kot joinder. V tej zvezi sem omenila pojme joinder of proceedings, joinder of defendants, joinder of offences/offenses, joinder of charges, joinder of applications, joinder of claims in joinder of parties. Za združitev pravd se v angleščini uporablja pojem consolidation (of actions). Skupna sodba je še en pojem, ki se nanaša na združitev postopka oziroma združitev pravd; njena angleška ustreznica je single judg(e)ment.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Izobraževalne institucije dela "skenirajo", njihovi uporabniki jih nato tiskajo in shranjujejo na prenosni disk ... Kje so meje (modernega) avtorskega prava?

dr. Neža Pogorelčnik, 2.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 38/2014Tehnična univerza v Darmstadtu je sama skenirala nekatera dela iz svoje zbirke, dostop do teh izvodov pa omogoča na bralnih terminalih v prostorih knjižnice. Naenkrat ponuja v branje le toliko digitalnih izvodov posameznega dela, kot jih ima v zbirki fizičnih, uporabniki pa lahko pri tem del ali celotno delo natisnejo ali prenesejo na USB-ključ oziroma drug prenosni disk.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Pritožbe zoper policijo

Irena Vovk, 2.10.2014

Uprava

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2014V prvem polletju leta 2014 je bilo zoper delo policistov vloženih 198 pritožb, kar je primerljivo s številom pritožb v enakem obdobju preteklega leta (200), izhaja iz Polletnega poročila 2014 o reševanju pritožb zoper policijo, ki ga je pripravil Direktorat za policijo in druge varnostne naloge Ministrstva za notranje zadeve. Rešenih pa je bilo 176 pritožbenih zadev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Zastaranje pravice do odmere stroškov kazenskega postopka - izvršitev odločbe o stroških

Avtor ni naveden, 2.10.2014

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2014Ureditvi iz ZDavP-2 in ZST-1, ki urejata zastaranje pravice do odmere in izvršitve davka oziroma takse (javnopravno razmerje), ob hkratnem upoštevanju splošnih načel pravne varnosti in zaupanja v pravo, narekujeta razlago, da mora biti tudi v kazenskem postopku o stroških (pravnomočno) odločeno najpozneje v petih letih po pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo odločeno, da mora obsojenec plačati stroške kazenskega postopka, sicer pravica sodišča do izdaje sklepa o stroških zastara.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Kratek prispevek k razumevanju nasprotja interesov

dr. Rajko Pirnat, 2.10.2014

Uprava

dr. Rajko Pirnat, Pravna praksa, 38/2014V javnosti se je pojavila razlaga, po kateri predsednica vlade ne krši Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), če se ne izloči iz postopka določanja kandidatov za evropskega komisarja in potrjevanja sestave komisije, v kateri je sama kandidatka za evropsko komisarko. Ta trditev je utemeljena s tem, da naj bi pri tem šlo za politično odločanje, torej za odločanje o imenovanju političnega funkcionarja. Kot podoben primer se navaja, da nasprotja interesov tudi ne predstavlja glasovanje poslanca, ki je kandidat za predsednika vlade, za lastno izvolitev v Državnem zboru, pa tudi nekateri drugi primeri - ali seje Državnega zbora ne bi smel voditi predsednik, ki je iz iste stranke kot kandidat za predsednika vlade, ali bi se morali izločiti poslanci, ki so iz iste stranke kot kandidat za predsednika vlade, in ali bi se morali izločiti iz odločanja o imenovanju članov vlade tisti poslanci, ki so kandidati za ministre. V javnosti je bilo slišati tudi argumentacijo, da se predsednici vlade ni treba izločiti, ker Zakon o vladi (ZVRS) ne ureja izločitve predsednice vlade iz odločanja. Ta primerjava je po mojem mnenju nesprejemljiva iz razlogov, ki jih navajam v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Razpisi

Avtor ni naveden, 2.10.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2014 Ur. l. RS, št. 66/14 1. Dve mesti podpredsednika Višjega sodišča v Ljubljani - Sodni svet RS; rok je 12. oktober. 2. Direktor - Socialno varstveni zavod Taber; rok je 12. december. Ur. l. RS, št. 67/14 3. Pomočnik državnega pravobranilca
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Po nadomestno materinstvo v tujino

Aleš Velkaverh, 2.10.2014

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 38/2014Pojem nadomestno materinstvo označuje razmerje, v katerem se ženska (nadomestna mati) zaveže odplačno ali neodplačno donositi otroka in ga po rojstvu prepustiti drugi pogodbeni stranki (naročniku) - praviloma paru, ki ne more spočeti otroka po naravni poti. Z nadomestnim materinstvom lahko sodobna medicina omogoči rojstvo biološkega otroka tudi parom, ki jim sicer druge oblike oploditve z biomedicinsko pomočjo ne pomagajo. Kljub temu je v večini evropskih držav (tudi v Sloveniji) taka oblika oploditve prepovedana in zato za pare nedosegljiva. Glede na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevah Mennesson in Labassee pa bodo imeli posamezniki zdaj možnost, da pogodbe o nadomestnem materinstvu brez ovir sklepajo v tujini, saj bodo morale države pravne učinke takim pogodbam priznati tudi doma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Banke, finančna kriza in razprava o primernejši regulativi

mag. Mitja Stefancic, 2.10.2014

Banke, zavodi

mag. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 38/2014Globalna finančna kriza je opomin in veleva, naj zdrav bančni sistem temelji na dobičkonosnih, a vendar bolje nadzorovanih ter ustrezno kapitaliziranih bankah. Raziskave o poslovanju bank, ki so bile izvedene v zadnjih letih, in nauki, ki izhajajo iz finančne krize, kažejo, da v obdobju pred krizo številne banke niso izpolnjevale temeljnih predpostavk. O tem, ali so se banke z nastopom krize sploh kaj izboljšale, ostajajo številni dvomi. Kot je dokazala finančna kriza, specifike pri upravljanju bank in razvejanost njihovega poslovanja včasih niso povsem jasne ne tvorcem finančnih politik ne bančnim nadzornikom. Iz tega izhaja potreba po preučitvi novejših študij in sintezi ugotovitev na tem področju. Poglejmo si nekatere pomembnejše ugotovitve, ki izhajajo bodisi iz preučitve znanstvenih člankov o poslovanju bank v obdobju pred finančno krizo oziroma med njo bodisi iz razprave o novi bančni regulativi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Zaračunavanje prtljage potnikom v letalskem prometu: stvar tržnega dogovora ali nepošten pogoj po pravu EU?

Zoran Skubic, 2.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Zračni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38/2014Posedanje po letališčih je za marsikoga precej naporen del službenega vsakdana. Predčasni prihodi, varnostni pregledi, predvsem pa venomer mučno prekladanje ročne in manj ročne prtljage z merjenjem in tehtanjem dostikrat občutno parajo živce. Potem pa se ti zgodi, da ti kak "nizkocenovni" letalski prevoznik vsak dodatni centimeter ali presežni kilogram še mastno zaračuna. Pa to (res) sme? Z drugimi besedami, je tako početje skladno z Uredbo 1008/2008 o skupnih pravilih zračnega prevoza, primarnega pravnega vira EU, ki določa cene zračnih prevozov na skupnem trgu? Tako niti ne preseneča, da je špansko sodišče pred kratkim povprašalo Sodišče (EU), ali načelo prostega določanja cen iz prvega odstavka 22. člena Uredbe 1008/2008 nasprotuje domači zakonodaji, ki letalskim družbam prepoveduje zaračunavanje oddaje potniške prtljage na podlagi izbirnega doplačila. Z drugimi besedami, ali nizkocenovne letalske družbe, kot so Vueling, Ryanair, easyJet ali Germanwings, ravnajo v nasprotju s pravom EU, ko zaračunavajo oddajo in prevoz prtljage potnikov kot izbirno - tj. "nadstandardno" - storitev?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Za enovit petletni študij prava!

dr. Miha Juhart, 2.10.2014

Pravoznanstvo

dr. Miha Juhart, Pravna praksa, 38/2014Začetek študijskega leta je vselej priložnost za kritičen pogled na sistem izobraževanja pravnikov. Letošnji morda še posebej, saj študij na PF Univerze v Ljubljani končuje prva generacija študentov druge bolonjske stopnje. S tem pa se je bolonjska reforma pravnega študija v celoti uveljavila. Zato si lahko postavimo vprašanje, ali se je študij prava kakorkoli izboljšal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Evropa

Irena Vovk, 2.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2014 Torek, 23. 9. Program Erasmus. Nova študija o učinkih programa EU za študentske izmenjave Erasmus kaže, da imajo diplomanti z mednarodnimi izkušnjami precej boljši položaj na trgu dela. Verjetnost, da bodo dolgotrajno brezposelni, je v primerjavi s tistimi, ki niso študiral
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Od 23. do 29. septembra

Irena Vovk, 2.10.2014

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2014 Torek, 23. 9. Obravnava tujcev in delo tožilstev. Pogovor med varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer in generalnim državnim tožilcem dr. Zvonkom Fišerjem je bil namenjen izmenjavi stališč, mnenj, predlogov ter iskanju rešitev pri obravnavi tujcev (beguncev), ki v Slo
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 38

Leto objave

< Vsi
2014(37)
> Oktober(37)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

ABCĆČDĐEFG H IJ K L M NOP QR S ŠT UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov