O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 39)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Kako široko je polje proste presoje v sodbah ESČP?

mag. Matjaž Marko, 22.9.2016

Varstvo človekovih pravic

mag. Matjaž Marko, Pravna praksa, 36-37/2016Doktrina polja proste presoje predstavlja diskrecijo, ki jo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) prepušča nacionalnim oblastem pri načinu zagotavljanja varstva človekovih pravic. Razmerje med Sodiščem in državami temelji na načelu subsidiarnosti in spoznanju, da je pri presoji dopustnosti omejitev človekovih pravic v določenih primerih država v boljšem položaju kot mednarodni sodnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Nekaj prvih lastovk - a pomlad je še daleč ...

mag. Matevž Krivic, 22.9.2016

Uprava

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 36-37/2016Nekaj prvih lastovk - a pomlad je še daleč ... Slaba prispodoba, če bi mislili le na to leto, saj letos lastovke še niti odhajati niso začele. A mislim seveda na precej daljše obdobje, kar na vse poosamosvojitveno, še zlasti na njegov drugi, vse bolj zaskrbljujoči del. In znotraj tega na nazadovanje - ali vsaj nenapredovanje - na področju uporabe prava v javni upravi in sodstvu. In na to, kako zaradi tega drastično pada ne le zaupanje v to "pravno državo", ki z vso svojo armado uradnikov in sodnikov prava ne zna (ali morda včasih tudi noče?) pravilno uporabljati, ampak posledično pada zaupanje tudi v pravo sámo. Kar pa je od tistega prvega še hujše in bolj nevarno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Razpisi

Avtor ni naveden, 22.9.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2016 Ur. l. RS, št. 56/16 1. Podpredsednik Upravnega sodišča RS - Sodni svet; rok je 26. september. 2. Predsednik Okrajnega sodišča v Trbovljah - Sodni svet; rok je 26. september. 3. Predsednik Okrajnega sodišča v Škofji Loki - Sodni svet; rok je 26. se
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Karierni sistem

Hinko Jenull, 22.9.2016

Delovna razmerja

Hinko Jenull, Pravna praksa, 36-37/2016Država je natančno predpisala podlage za izbiro in napredovanje sodnikov in državnih tožilcev. Zakonske določbe so podprte z merili, kompetencami, indikatorji in časovnimi standardi. V postopke, zgrajene po načelu zavor in ravnovesij med vejami oblasti z ustreznim položajem pravosodne (samo)uprave, so vgrajeni instituti in protokoli, ki zagotavljajo pravico do izjave, preglednost in nepristranskost. Zdi se, če gledaš od zunaj, da tak karierni sistem preprosto mora delovati objektivno in pravično, z verodostojnostjo in prepričljivostjo, ki izključuje možnost zapletov ali sporov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Zadnje četrtletje

Matej Tomažin, 22.9.2016

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 36-37/2016Tretje četrtletje se počasi izteka, kar pomeni, da se bodo v podjetjih kmalu ukvarjali z načrtovanjem za prihodnje leto. Ne glede na pozitivne trende je pred nami specifično leto, v katerem se dogajanje lahko obrne v zelo različne smeri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 22.9.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2016 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o trošarinah - ZTro-1 (Ur. l. RS, št. 47/16) - velja od 16. julija, uporabljati se začne 1. septembra, razen prvega odstavka 114. člena tega zakona, ki se uporablja od 2. julija, 96. člena tega zakona pa se začne upor
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Slovenska družba se je preselila v Italijo

mag. Jerneja Prostor, 22.9.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Jerneja Prostor, Pravna praksa, 36-37/2016Še nedavno bi morala družba, ki bi se želela preseliti v drugo državo in ji tudi pravno pripadati, najbrž svojo namero uresničiti z uporabo splošnih pravil prava družb. To bi na primer za slovensko družbo pomenilo, da bi morala izvesti likvidacijski postopek ali morda postopek prenehanja po skrajšanem postopku v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), nato pa bi se v drugi državi ustanovila skladno s splošnimi pravili o ustanovitvi gospodarske družbe države članice gostiteljice. Izvedba teh postopkov bi bila zelo zamudna, ob upoštevanju potrebe po prodaji podjema zaradi pravila o poplačilu vseh upnikov v likvidacijskem postopku pa s podjetniškega vidika morda celo usodna. Potrebe poslovne prakse so tako pokazale, da bi bilo nujno družbam v primeru selitve omogočiti prenos sedeža, ne da bi morala družba zaradi tega prenehati in se potem na novo ustanavljati. Opozoriti velja, da v tem primeru ne gre zgolj za dejansko opravljanje poslovanja v drugi državi članici ali za prenos dejanskega sedeža v drugo državo članico, pri čemer bi družba ohranila pravno pripadnost državi ustanovitve, temveč gre za spremembo statutarnega sedeža družbe in s tem države, po pravu katere se presoja personalni statut družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 22.9.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2016 Sodbe Sodišča 13. september Vstavi izbrisano tabelo 14. september Vstavi izbrisano tabelo 15. september
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Vloga pomišljaja

dr. Nataša Hribar, 22.9.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36-37/2016V slovenskih besedilih uporabljamo dve ločili, ki ju označujemo s "črtico"; dolgo črtico imenujemo pomišljaj, kratko pa vezaj. Da bi si to laže zapomnili, študentom običajno namignem, da ima daljša črtica daljše ime, krajša pa krajše. Če ste že kdaj prelistavali pravopisna poglavja o rabi ločil, ste najbrž opazili, da sta pri vsakem ločilu omenjeni t. i. skladenjska in neskladenjska raba. Kaj točno to pomeni? Skladenjska raba pomeni, da ločilo zaznamuje skladenjska razmerja med deli povedi, povedmi in deli besedila, neskladenjsko pa ločila uporabljamo v drugih vlogah, kar bom prikazala v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem (ZDR-1)

Anja Bizjak, 22.9.2016

Kultura in umetnost

Anja Bizjak, Pravna praksa, 36-37/2016Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je začel veljati 12. aprila 2013 in je v uporabi že več kot tri leta. Zakonodajalec je zlasti s ciljem zmanjšanja segmentacije trga dela z novim osrednjim zakonom na področju delovnega prava spremenil in dopolnil praktično vse temeljne delovnopravne institute (od sklepanja, spremembe in prenehanja pogodb o zaposlitvi, poskusnega dela, agencijskega dela, dela za določen čas, fleksibilnih oblik dela do drugih pravic iz dela). Obdobje dobrih treh let je sicer prekratko, da bi sodne zadeve, v katerih je bila uporaba takó spremenjenih in dopolnjenih institutov sporna, že priromale do Vrhovnega sodišča in nazaj. Prav tako je obdobje treh let prekratko za oblikovanje ustaljene sodne prakse glede spremenjenih institutov v novem zakonu. Kljub temu je že golo dejstvo obstoja novega sistemskega zakona o individualnih delovnih razmerjih zadosten razlog za dobrodošlost nove knjige, ki je izšla tik pred poletjem, z naslovom Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem (urednice: mag. Nataša Belopavlovič, dr. Barbara Kresal, dr. Katarina Kresal Šoltes in dr. Darja Senčur Peček, IUS SOFTWARE, GV Založba, Ljubljana 2016, 1204 strani). Njena izdaja pa tudi sicer pomembno prispeva k bogatenju strokovne literature na področju, na katerem ni prav veliko sistematičnih komentarjev ali monografij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Odvzem in zaseg (II)

Nataša Skubic, 22.9.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 36-37/2016V zadnjih dveh kotičkih sem se ukvarjala z odvzemom in zasegom predmetov ter odvzemom premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Najprej sem ugotovila, da lahko pojem odvzem, kot se uporablja v obravnavanih institutih, prevedemo kot confiscation, pojem zaseg pa kot seizure, vendar pa razmejitev med angleškima pojmoma ni vedno jasna. Nadaljevala sem s pojmoma premoženje in premoženjska korist in ugotovila, da se za pojem premoženje v obravnavanem smislu najpogosteje uporablja samostalnik property, v zvezi s pojmom premoženjska korist (pridobljena s kaznivim dejanjem), ki je ožji od pojma premoženje, pa sem omenila samostalnik proceeds. Naslonila sem se na Direktivo 2014/42/EU, v kateri se samostalnik proceeds (of crime) uporablja v smislu premoženjske koristi (pridobljene s kaznivim dejanjem), kot jo poznamo v slovenskem pravu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Za brezplačno kontracepcijo

Irena Vovk, 22.9.2016

Človekove pravice

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2016Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na seji 15. septembra ni sprejel predlaganega sklepa o določitvi nove terapevtske skupine zdravil hormonskih kontraceptivov, saj je odločil, da je treba nadaljevati razpravo o tem predlogu, v sklopu katere naj bodo podrobno predstavljeni strokovni razlogi za uvedbo novosti in soočeni z nekaterimi zadržki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Nepošteni pogodbeni pogoji in predpostavke odškodninske odgovornosti držav članic zaradi kršitev prava Unije

Zoran Skubic, 22.9.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36-37/2016Učinkovito varstvo potrošnikov je sine qua non obstoja notranjega trga. Prost pretok blaga znotraj notranjih mej držav članic je namreč v bistvenem odvisen prav od - zaupanja. Če slednjega ni, lahko cveti kvečjemu čezmejna trgovina s cenenim blagom. Zato je že od same vzpostavitve Evropske (gospodarske) skupnosti eden ključnih ciljev acquis communautaire prav varovanje tega zaupanja. Kot enega večjih dosežkov na tem področju velja omeniti sprejem Direktive 93/13 o nedovoljenih pogojih, ki (interpretativno) določa, da mora nacionalno sodišče, če ima na voljo za to potrebne pravne in dejanske okoliščine, preizkusiti obstoj nepoštenega pogoja v potrošniški pogodbi po uradni dolžnosti. Toda kaj se zgodi, če sodišče te dolžnosti ne izpolni? Sodišče (EU) je bilo v nedavnem slovaškem primeru soočeno prav s to dilemo: pod katerimi pogoji je mogoče tovrstno neizpolnitev obveznosti nacionalnih sodišč iz direktive sankcionirati z uveljavljanjem (nepogodbene) odgovornosti zadevne države članice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Arbitražni postopek se nadaljuje, izid in njegova uveljavitev pa ostajata negotova

dr. Dominika Švarc, 22.9.2016

Republika Hrvaška

dr. Dominika Švarc, Pravna praksa, 36-37/2016Po skoraj enoletni negotovosti glede usode arbitražnega postopka med Slovenijo in Hrvaško je arbitražno sodišče v Haagu 30. junija sprejelo delno razsodbo, v kateri je soglasno odločilo, da kljub postopkovni kršitvi Republike Slovenije v obliki nedopustne ex parte komunikacije s članom arbitražnega sodišča arbitražni sporazum med državama ostaja veljaven, arbitražno sodišče pa postopek nadaljuje v novi sestavi. Po ponovni preučitvi zahtevkov in navedb obeh strank v postopku bo arbitražno sodišče predvidoma izdalo meritorno razsodbo, ki bo v skladu s 7. členom Arbitražnega sporazuma za obe državi dokončna in zavezujoča in bo pomenila dokončno rešitev mejnega spora med državama.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Dokazovanje namenske porabe izredne denarne socialne pomoči

Avtor ni naveden, 22.9.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2016Revščina in posledično socialna izključenost pomenita hud poseg v človekovo dostojanstvo in s tem kršitev človekovih pravic. Ljudje v materialni stiski, ki poiščejo pomoč na centru za socialno delo, upravičeno pričakujejo, da bodo deležni razumevanja in podpore, in če so nad obravnavo razočarani, se včasih obrnejo na Varuha.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Izvršba na nepremičnini je povsem humana

Lena Šutanovac, 22.9.2016

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 36-37/2016Izvršba na nepremičnini je posebej strog ukrep, po katerem sodišče poseže v izrednih razmerah in le tedaj, kadar enostavno ni drugega premoženja za izvršbo. Nepremičnina se nato proda na dražbi, tržna vrednost pri tem služi zgolj za orientacijo in ni zavezujoča. Hrvaška pritožnika v zadevi Vrzić proti Hrvaški sta bila mnenja, da je sodišče s tem, ko je nepremičnino na drugi dražbi prodalo po tretjini tržne cene, ravnalo nehumano in s tem kršilo njuno dostojanstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Odmera davka na promet nepremičnin pri razdelitvi solastnine

dr. Jernej Podlipnik, 22.9.2016

Poravnava davkov in prispevkov

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 36-37/2016Stranki sta na podlagi sklepa o dedovanju postali solastnici več nepremičnin, vsaka do polovice deleža. Naknadno sta s pogodbo o razdelitvi premoženja nepremičnine razdelili, pri čemer je pridobljeno premoženje posamezne stranke ustrezalo vrednosti dosedanjega deleža.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Pogodbena odškodninska odgovornost - zastaralni rok za odškodninsko terjatev - gospodarska pogodba

Avtor ni naveden, 22.9.2016

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2016Pravilna interpretacija določbe tretjega odstavka 352. člena OZ, upoštevajoč razmerja med splošnimi in posebnimi pravili o zastaranju, pri poslovni odškodninski odgovornosti, izvirajoči iz gospodarskih pogodb, privede do uporabe zastaralnega roka iz 349. člena OZ, razen če je za izpolnitvene zahtevke pri določenem pogodbenem tipu v specialnem predpisu predpisano drugače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Posredovanje seznama zavezancev za plačilo turistične takse občini

Irena Vovk, 22.9.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2016Marina Portorož je od Urada za finance Občine Piran prejela dopis Dodatno obvestilo k novostim pri poročanju o obračunani in pobrani turistični taksi ter zaprosilo k posredovanju podatkov, v katerem jo naprošajo, da jim posreduje "seznam lastnikov plovil za leto 2016 z navedbo dolžine plovila, zneskom obračunane turistične takse ter datumom vplačila takse v proračun Občine Piran, v primeru, da je bila plačana".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Spremljanje intenzitete nasmeha klicnih agentov

Irena Vovk, 22.9.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2016Podjetje razvija produkt, ki bo telefonskim agentom v klicnem centru pomagal pri zagotavljanju čim boljše uporabniške izkušnje. Prek spletnih kamer, nameščenih na ekranih agentov, bi s programom merili intenziteto nasmeha vsakega klicnega agenta, ko bo na liniji s stranko. Ali obstoji pravna podlaga za tako obdelavo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Oprostitev vrnitve denarne socialne pomoči zapustnika

dr. Nana Weber, 22.9.2016

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 36-37/2016Ko je pokojni oče umrl, je imel na računu približno 700 evrov, drugega premoženja pa ni imel. Ta denar sem porabil za pogreb. Na zapuščinski obravnavi je država vložila predlog za omejitev dedovanja, ker je oče zadnjih deset let prejemal denarno socialno pomoč. Sem edini dedič, brezposeln, imam dva šoloobvezna otroka, tudi zakonska partnerka je brezposelna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Od 7. do 19. septembra

Irena Vovk, 22.9.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2016 Torek, 6. 9. Priporočila bankam za nepremičninski trg. Banka Slovenije je uvedla nova makrobonitetna instrumenta v obliki priporočil bankam za nepremičninski trg. Priporočila je uvedla kot previdnostni ukrep, da se prepreči čezmerna rast kreditiranja in čezmerni finančni vz
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Pravni napovednik

Irena Vovk, 22.9.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2016Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 22.9.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2016 22. september 1862 - Proklamacija o sužnjih Ameriški predsednik Abraham Lincoln je izdal razglas, da so vsi sužnji v južnih državah ZDA svobodni. Tak status jim je bil dodeljen s 1. januarjem leta 1963. 23. september 1950 - Wood-Maccurranov zakon<
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Evropa

Irena Vovk, 22.9.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2016 Torek, 6. 9. Izgubljeni prihodki zaradi nepobranih davkov. V EU je bilo leta 2014 izgubljenih za skoraj 160 milijard evrov prihodkov zaradi nepobranega davka na dodano vrednost (DDV). Nekatere države članice EU so sicer izboljšale pobiranje prihodkov iz DDV, v poročilu ugot
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36-37

Leto objave

< Vsi
2016(39)
> September(39)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B CĆČDĐEF G H IJ K LM NOP QRS Š T UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov