O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 39)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Vlada RS

Avtor ni naveden, 22.9.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2016 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 100. redni seji (8. september 2016): - prestrukturiranje davčnih bremen: novela Zakona o dohodnini in novela Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb; - zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku; - predlog zakona o centraln
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Kaj je pravni strokovnjak?

dr. Matej Avbelj, 22.9.2016

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 36-37/2016V državi, kjer vlada ustavna demokracija, igra ključno vlogo ustavno sodišče. To je varuh ustavnih vrednot, ki prevladajo tudi nad odločitvami večine, pa naj bo ta še tako številčna. Ureditev, ki ustavnemu sodišču daje tolikšno moč, od njega zahteva enakovredno odgovornost. V ustavni demokraciji je zato odločilno vprašanje oblikovanja in sestave ustavnega sodišča. V Sloveniji si ob tem vselej zastavljamo napačno subjektivno vprašanje: kdo je pravni strokovnjak, o katerem govori ustava, ko postavlja en sam pogoj za imenovanje na mesto ustavnega sodnika. Napačno vprašanje pa ni še nikdar vodilo do pravega odgovora. Do tega se je mogoče dokopati le z osredotočenjem na objektivni vidik. Zatorej ne kdo, temveč kaj je pravni strokovnjak?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Primernost vsebinskih omejitev avtorske pravice v digitalni dobi

mag. Dominik Kuzma, 22.9.2016

Intelektualna lastnina

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 36-37/2016Digitalizacija avtorsko zaščitenih vsebin se je intenzivneje začela na prelomu 20. v 21. stoletje. Kljub pretečenemu poldrugemu desetletju po objavi Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi avtorskopravna zakonodaja še vedno lovi korake z razvojem digitalne tehnologije. Ob pospešenem razvoju novih vsebin, medijev, elektronskih naprav in dostopnosti učinkovite digitalne tehnologije je prisoten občutek, da se avtorsko pravo upira spremenjenim okoliščinam, v katerih delujejo in ustvarjajo avtorji, in razvijajočim se potrebam elektronske izmenjave vsebin ter distribucije avtorskopravno zaščitenih del.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 22.9.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2016 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o trošarinah - ZTro-1 (Ur. l. RS, št. 47/16) - velja od 16. julija, uporabljati se začne 1. septembra, razen prvega odstavka 114. člena tega zakona, ki se uporablja od 2. julija, 96. člena tega zakona pa se začne upor
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Problematika varstva zaposlitve vodilnih delavcev

Tacol Tilen, Fortin Matevž, 22.9.2016

Delovna razmerja

Tilen Tacol, Matevž Fortin, Pravna praksa, 36-37/2016Minila so dobra tri leta, odkar je stopil v veljavo novi oziroma, bolje rečeno, prenovljeni krovni zakon s področja delovnega prava, tj. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta zakon je v slovenski (delovno)pravni red prinesel kar nekaj sprememb, ki jih je sedaj že mogoče vrednostno presojati z nekaj časovne distance. Ena takih se nanaša na t. i. vodilne delavce, torej delavce, ki so bili v preteklosti znani tudi kot delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. V položaj teh delavcev je ZDR-1 v razmerju do predhodnega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) posegel predvsem pri vprašanjih konkurenčne klavzule, sklepanja pogodbe o zaposlitvi za bodisi določen bodisi nedoločen čas, še posebej zanimiva pa je vpeljava možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi predčasne razrešitve vodilnega delavca s položaja ali izteka mandata brez ponovnega imenovanja na ta položaj, uzakonjene v tretjem odstavku 74. člena ZDR-1. Prav slednja bo osrednji predmet obravnave tega prispevka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Pravica odločanja dijakov

dr. Nana Weber, 22.9.2016

Obligacije

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 36-37/2016Dijaki lahko v skladu z določbami Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) odločajo v zadevah, ki se nanašajo na položaj dijakov, in zadevah, ki jih je v obravnavo predložila skupnost dijakov. Namen prispevka je spodbuditi razmišljanje o ustrezni spremembi zakonodaje, ki s svojo nedoločenostjo in nejasnostjo omogoča (pre)široke možnosti odločanja dijakov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Varstvo staršev in nosečih delavk pred odpovedjo pogodbe

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 22.9.2016

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 36-37/2016Delodajalec mora pri določenih razlogih odpovedi pogodbe o zaposlitvi upoštevati tudi posebna pravila za kategorije delavcev, ki so pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi posebej varovani, in sicer so to predstavniki delavcev, delavci pred upokojitvijo, starši, invalidi in delavci, odsotni z dela zaradi bolezni. Pri vsaki varovani kategoriji delavcev Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, pred katerimi odpovednimi razlogi delodajalca so varovani ter koliko časa traja njihovo varstvo. V tem prispevku se bom osredotočila le na varstvo staršev in nosečih delavk.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 22.9.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2016 6. september - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji. 8. september - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zak
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Obravnava sodelovalnega gospodarstva z vidika DDV

Ivo Grlica, 22.9.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Ivo Grlica, Pravna praksa, 36-37/2016S kolegom Primožem Mikoličem sva v prispevku Pravni in davčni izzivi sodelovalnega gospodarstva predstavila poslovni model t. i. sodelovalnega gospodarstva kot hitro rastočega trenda združevanja človeških in fizičnih virov za strnjenje in delitev proizvodnje, distribucije ter potrošnje dobrin in storitev. Pri tem sva osvetlila problematiko, s katero se takšni novi modeli srečujejo na regulativnem in davčnem področju. S tem prispevkom nadaljujem s podrobnejšim prikazom obravnave dejavnosti sodelovalnih platform z vidika DDV.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Kaj prinašata unitarni patent in enotno sodišče za patente?

Gregor Maček, 22.9.2016

Intelektualna lastnina

Gregor Maček, Pravna praksa, 36-37/2016Poslanci Državnega zbora so z dnevnega reda junijske seje umaknili glasovanje o Zakonu o ratifikaciji Sporazuma o enotnem sodišču za patente (Sporazum). Eden od razlogov za umik, naveden v predlogu, je bil, da se strokovni javnosti in gospodarstvu omogoči več časa za opredelitev do Sporazuma in morebitnih posledic ratifikacije, ki javnosti niso bile zadostno predstavljene.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Za brezplačno kontracepcijo

Irena Vovk, 22.9.2016

Človekove pravice

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2016Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na seji 15. septembra ni sprejel predlaganega sklepa o določitvi nove terapevtske skupine zdravil hormonskih kontraceptivov, saj je odločil, da je treba nadaljevati razpravo o tem predlogu, v sklopu katere naj bodo podrobno predstavljeni strokovni razlogi za uvedbo novosti in soočeni z nekaterimi zadržki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Izvršba na nepremičnini je povsem humana

Lena Šutanovac, 22.9.2016

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 36-37/2016Izvršba na nepremičnini je posebej strog ukrep, po katerem sodišče poseže v izrednih razmerah in le tedaj, kadar enostavno ni drugega premoženja za izvršbo. Nepremičnina se nato proda na dražbi, tržna vrednost pri tem služi zgolj za orientacijo in ni zavezujoča. Hrvaška pritožnika v zadevi Vrzić proti Hrvaški sta bila mnenja, da je sodišče s tem, ko je nepremičnino na drugi dražbi prodalo po tretjini tržne cene, ravnalo nehumano in s tem kršilo njuno dostojanstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 22.9.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2016 Sodbe Sodišča 13. september Vstavi izbrisano tabelo 14. september Vstavi izbrisano tabelo 15. september
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Vloga pomišljaja

dr. Nataša Hribar, 22.9.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36-37/2016V slovenskih besedilih uporabljamo dve ločili, ki ju označujemo s "črtico"; dolgo črtico imenujemo pomišljaj, kratko pa vezaj. Da bi si to laže zapomnili, študentom običajno namignem, da ima daljša črtica daljše ime, krajša pa krajše. Če ste že kdaj prelistavali pravopisna poglavja o rabi ločil, ste najbrž opazili, da sta pri vsakem ločilu omenjeni t. i. skladenjska in neskladenjska raba. Kaj točno to pomeni? Skladenjska raba pomeni, da ločilo zaznamuje skladenjska razmerja med deli povedi, povedmi in deli besedila, neskladenjsko pa ločila uporabljamo v drugih vlogah, kar bom prikazala v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Odvzem in zaseg (II)

Nataša Skubic, 22.9.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 36-37/2016V zadnjih dveh kotičkih sem se ukvarjala z odvzemom in zasegom predmetov ter odvzemom premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Najprej sem ugotovila, da lahko pojem odvzem, kot se uporablja v obravnavanih institutih, prevedemo kot confiscation, pojem zaseg pa kot seizure, vendar pa razmejitev med angleškima pojmoma ni vedno jasna. Nadaljevala sem s pojmoma premoženje in premoženjska korist in ugotovila, da se za pojem premoženje v obravnavanem smislu najpogosteje uporablja samostalnik property, v zvezi s pojmom premoženjska korist (pridobljena s kaznivim dejanjem), ki je ožji od pojma premoženje, pa sem omenila samostalnik proceeds. Naslonila sem se na Direktivo 2014/42/EU, v kateri se samostalnik proceeds (of crime) uporablja v smislu premoženjske koristi (pridobljene s kaznivim dejanjem), kot jo poznamo v slovenskem pravu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem (ZDR-1)

Anja Bizjak, 22.9.2016

Kultura in umetnost

Anja Bizjak, Pravna praksa, 36-37/2016Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je začel veljati 12. aprila 2013 in je v uporabi že več kot tri leta. Zakonodajalec je zlasti s ciljem zmanjšanja segmentacije trga dela z novim osrednjim zakonom na področju delovnega prava spremenil in dopolnil praktično vse temeljne delovnopravne institute (od sklepanja, spremembe in prenehanja pogodb o zaposlitvi, poskusnega dela, agencijskega dela, dela za določen čas, fleksibilnih oblik dela do drugih pravic iz dela). Obdobje dobrih treh let je sicer prekratko, da bi sodne zadeve, v katerih je bila uporaba takó spremenjenih in dopolnjenih institutov sporna, že priromale do Vrhovnega sodišča in nazaj. Prav tako je obdobje treh let prekratko za oblikovanje ustaljene sodne prakse glede spremenjenih institutov v novem zakonu. Kljub temu je že golo dejstvo obstoja novega sistemskega zakona o individualnih delovnih razmerjih zadosten razlog za dobrodošlost nove knjige, ki je izšla tik pred poletjem, z naslovom Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem (urednice: mag. Nataša Belopavlovič, dr. Barbara Kresal, dr. Katarina Kresal Šoltes in dr. Darja Senčur Peček, IUS SOFTWARE, GV Založba, Ljubljana 2016, 1204 strani). Njena izdaja pa tudi sicer pomembno prispeva k bogatenju strokovne literature na področju, na katerem ni prav veliko sistematičnih komentarjev ali monografij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Nepošteni pogodbeni pogoji in predpostavke odškodninske odgovornosti držav članic zaradi kršitev prava Unije

Zoran Skubic, 22.9.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36-37/2016Učinkovito varstvo potrošnikov je sine qua non obstoja notranjega trga. Prost pretok blaga znotraj notranjih mej držav članic je namreč v bistvenem odvisen prav od - zaupanja. Če slednjega ni, lahko cveti kvečjemu čezmejna trgovina s cenenim blagom. Zato je že od same vzpostavitve Evropske (gospodarske) skupnosti eden ključnih ciljev acquis communautaire prav varovanje tega zaupanja. Kot enega večjih dosežkov na tem področju velja omeniti sprejem Direktive 93/13 o nedovoljenih pogojih, ki (interpretativno) določa, da mora nacionalno sodišče, če ima na voljo za to potrebne pravne in dejanske okoliščine, preizkusiti obstoj nepoštenega pogoja v potrošniški pogodbi po uradni dolžnosti. Toda kaj se zgodi, če sodišče te dolžnosti ne izpolni? Sodišče (EU) je bilo v nedavnem slovaškem primeru soočeno prav s to dilemo: pod katerimi pogoji je mogoče tovrstno neizpolnitev obveznosti nacionalnih sodišč iz direktive sankcionirati z uveljavljanjem (nepogodbene) odgovornosti zadevne države članice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Arbitražni postopek se nadaljuje, izid in njegova uveljavitev pa ostajata negotova

dr. Dominika Švarc, 22.9.2016

Republika Hrvaška

dr. Dominika Švarc, Pravna praksa, 36-37/2016Po skoraj enoletni negotovosti glede usode arbitražnega postopka med Slovenijo in Hrvaško je arbitražno sodišče v Haagu 30. junija sprejelo delno razsodbo, v kateri je soglasno odločilo, da kljub postopkovni kršitvi Republike Slovenije v obliki nedopustne ex parte komunikacije s članom arbitražnega sodišča arbitražni sporazum med državama ostaja veljaven, arbitražno sodišče pa postopek nadaljuje v novi sestavi. Po ponovni preučitvi zahtevkov in navedb obeh strank v postopku bo arbitražno sodišče predvidoma izdalo meritorno razsodbo, ki bo v skladu s 7. členom Arbitražnega sporazuma za obe državi dokončna in zavezujoča in bo pomenila dokončno rešitev mejnega spora med državama.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Dokazovanje namenske porabe izredne denarne socialne pomoči

Avtor ni naveden, 22.9.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2016Revščina in posledično socialna izključenost pomenita hud poseg v človekovo dostojanstvo in s tem kršitev človekovih pravic. Ljudje v materialni stiski, ki poiščejo pomoč na centru za socialno delo, upravičeno pričakujejo, da bodo deležni razumevanja in podpore, in če so nad obravnavo razočarani, se včasih obrnejo na Varuha.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Od 7. do 19. septembra

Irena Vovk, 22.9.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2016 Torek, 6. 9. Priporočila bankam za nepremičninski trg. Banka Slovenije je uvedla nova makrobonitetna instrumenta v obliki priporočil bankam za nepremičninski trg. Priporočila je uvedla kot previdnostni ukrep, da se prepreči čezmerna rast kreditiranja in čezmerni finančni vz
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 22.9.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2016 22. september 1862 - Proklamacija o sužnjih Ameriški predsednik Abraham Lincoln je izdal razglas, da so vsi sužnji v južnih državah ZDA svobodni. Tak status jim je bil dodeljen s 1. januarjem leta 1963. 23. september 1950 - Wood-Maccurranov zakon<
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Pravni napovednik

Irena Vovk, 22.9.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2016Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 22.9.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2016Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Razpisi

Avtor ni naveden, 22.9.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2016 Ur. l. RS, št. 56/16 1. Podpredsednik Upravnega sodišča RS - Sodni svet; rok je 26. september. 2. Predsednik Okrajnega sodišča v Trbovljah - Sodni svet; rok je 26. september. 3. Predsednik Okrajnega sodišča v Škofji Loki - Sodni svet; rok je 26. se
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Zaporska statistika

Irena Vovk, 22.9.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2016Spletno mesto Ministrstva za pravosodje in Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) je od sredine septembra obogateno z vsebino zaporske statistike. V zavihku ?Zaporska statistika? so tako dodani različni statistični podatki, ki prikazujejo letno številčno stanje v slovenskih zaporih. Prav tako bo vsak ponedeljek objavljeno aktualno stanje zasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora in prevzgojnega doma.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36-37

Leto objave

< Vsi
2016(39)
> September(39)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B CĆČDĐEF G H IJ K LM NOP QRS Š T UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov