O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 39)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Ustavna skladnost posebnega položaja upnikov finančnih zavarovanj

mag. Miha Šlamberger, 22.9.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Miha Šlamberger, Pravna praksa, 36-37/2016Finančna zavarovanja postajajo pomemben element naložbenih politik finančnih institucij ob velikem obsegu denarnih sredstev v finančnem sistemu, ki jih je treba ustrezno naložiti. Za znižanje tveganj pri takšnih naložbah je v tujini uveljavljena praksa uporabe finančnih zavarovanj. Za to se uporabljajo pravila in posebnosti, ki jih določa Direktiva 2002/47/ES.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Razpisi

Avtor ni naveden, 22.9.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2016 Ur. l. RS, št. 56/16 1. Podpredsednik Upravnega sodišča RS - Sodni svet; rok je 26. september. 2. Predsednik Okrajnega sodišča v Trbovljah - Sodni svet; rok je 26. september. 3. Predsednik Okrajnega sodišča v Škofji Loki - Sodni svet; rok je 26. se
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 22.9.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2016Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Pravni napovednik

Irena Vovk, 22.9.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2016Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Kaj prinašata unitarni patent in enotno sodišče za patente?

Gregor Maček, 22.9.2016

Intelektualna lastnina

Gregor Maček, Pravna praksa, 36-37/2016Poslanci Državnega zbora so z dnevnega reda junijske seje umaknili glasovanje o Zakonu o ratifikaciji Sporazuma o enotnem sodišču za patente (Sporazum). Eden od razlogov za umik, naveden v predlogu, je bil, da se strokovni javnosti in gospodarstvu omogoči več časa za opredelitev do Sporazuma in morebitnih posledic ratifikacije, ki javnosti niso bile zadostno predstavljene.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Kaj je pravni strokovnjak?

dr. Matej Avbelj, 22.9.2016

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 36-37/2016V državi, kjer vlada ustavna demokracija, igra ključno vlogo ustavno sodišče. To je varuh ustavnih vrednot, ki prevladajo tudi nad odločitvami večine, pa naj bo ta še tako številčna. Ureditev, ki ustavnemu sodišču daje tolikšno moč, od njega zahteva enakovredno odgovornost. V ustavni demokraciji je zato odločilno vprašanje oblikovanja in sestave ustavnega sodišča. V Sloveniji si ob tem vselej zastavljamo napačno subjektivno vprašanje: kdo je pravni strokovnjak, o katerem govori ustava, ko postavlja en sam pogoj za imenovanje na mesto ustavnega sodnika. Napačno vprašanje pa ni še nikdar vodilo do pravega odgovora. Do tega se je mogoče dokopati le z osredotočenjem na objektivni vidik. Zatorej ne kdo, temveč kaj je pravni strokovnjak?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Vsebina PP št.36-37/2016

Avtor ni naveden, 22.9.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/20163 UVODNIK dr. Matej Avbelj Kaj je pravni strokovnjak? 6-8 PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE mag. Dominik Kuzma Primernost vsebinskih omejitev avtorske pravice v digitalni dobi Kaj prinašata unitarni patent in enotno sodišče za patente? 11-12 CIVILNO PRAVO
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Vlada RS

Avtor ni naveden, 22.9.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2016 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 100. redni seji (8. september 2016): - prestrukturiranje davčnih bremen: novela Zakona o dohodnini in novela Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb; - zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku; - predlog zakona o centraln
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Premik paradigme dojemanja pravice do zdravega okolja

Maja Korimšek, 22.9.2016

Varstvo okolja

Maja Korimšek, Pravna praksa, 36-37/2016Zdravo, čisto, uravnoteženo, spodobno okolje. To so le nekateri pridevniki, s katerimi se opredeljuje standard kakovosti okolja, ki je predmet ustavnega varstva različnih držav. Vprašanje sodobnega časa je, ali zadošča varovanje okolja zgolj kot predpogoj uživanja človekovih pravic ali je treba pravico do čistega in zdravega okolja povzdigniti v univerzalno človekovo pravico in s tem omogočiti zaščito okolja samega, kar bi pomenilo odmik od antropocentrično naravnanega sistema, kot ga poznamo danes. "Okoljska etika ne pomeni zgolj varovanja okolja in ogroženih živalskih vrst, temveč predvsem spremembo temeljne paradigme človekovega odnosa do sveta."
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem (ZDR-1)

Anja Bizjak, 22.9.2016

Kultura in umetnost

Anja Bizjak, Pravna praksa, 36-37/2016Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je začel veljati 12. aprila 2013 in je v uporabi že več kot tri leta. Zakonodajalec je zlasti s ciljem zmanjšanja segmentacije trga dela z novim osrednjim zakonom na področju delovnega prava spremenil in dopolnil praktično vse temeljne delovnopravne institute (od sklepanja, spremembe in prenehanja pogodb o zaposlitvi, poskusnega dela, agencijskega dela, dela za določen čas, fleksibilnih oblik dela do drugih pravic iz dela). Obdobje dobrih treh let je sicer prekratko, da bi sodne zadeve, v katerih je bila uporaba takó spremenjenih in dopolnjenih institutov sporna, že priromale do Vrhovnega sodišča in nazaj. Prav tako je obdobje treh let prekratko za oblikovanje ustaljene sodne prakse glede spremenjenih institutov v novem zakonu. Kljub temu je že golo dejstvo obstoja novega sistemskega zakona o individualnih delovnih razmerjih zadosten razlog za dobrodošlost nove knjige, ki je izšla tik pred poletjem, z naslovom Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem (urednice: mag. Nataša Belopavlovič, dr. Barbara Kresal, dr. Katarina Kresal Šoltes in dr. Darja Senčur Peček, IUS SOFTWARE, GV Založba, Ljubljana 2016, 1204 strani). Njena izdaja pa tudi sicer pomembno prispeva k bogatenju strokovne literature na področju, na katerem ni prav veliko sistematičnih komentarjev ali monografij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Nekaj prvih lastovk - a pomlad je še daleč ...

mag. Matevž Krivic, 22.9.2016

Uprava

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 36-37/2016Nekaj prvih lastovk - a pomlad je še daleč ... Slaba prispodoba, če bi mislili le na to leto, saj letos lastovke še niti odhajati niso začele. A mislim seveda na precej daljše obdobje, kar na vse poosamosvojitveno, še zlasti na njegov drugi, vse bolj zaskrbljujoči del. In znotraj tega na nazadovanje - ali vsaj nenapredovanje - na področju uporabe prava v javni upravi in sodstvu. In na to, kako zaradi tega drastično pada ne le zaupanje v to "pravno državo", ki z vso svojo armado uradnikov in sodnikov prava ne zna (ali morda včasih tudi noče?) pravilno uporabljati, ampak posledično pada zaupanje tudi v pravo sámo. Kar pa je od tistega prvega še hujše in bolj nevarno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Zadnje četrtletje

Matej Tomažin, 22.9.2016

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 36-37/2016Tretje četrtletje se počasi izteka, kar pomeni, da se bodo v podjetjih kmalu ukvarjali z načrtovanjem za prihodnje leto. Ne glede na pozitivne trende je pred nami specifično leto, v katerem se dogajanje lahko obrne v zelo različne smeri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Kako široko je polje proste presoje v sodbah ESČP?

mag. Matjaž Marko, 22.9.2016

Varstvo človekovih pravic

mag. Matjaž Marko, Pravna praksa, 36-37/2016Doktrina polja proste presoje predstavlja diskrecijo, ki jo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) prepušča nacionalnim oblastem pri načinu zagotavljanja varstva človekovih pravic. Razmerje med Sodiščem in državami temelji na načelu subsidiarnosti in spoznanju, da je pri presoji dopustnosti omejitev človekovih pravic v določenih primerih država v boljšem položaju kot mednarodni sodnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Karierni sistem

Hinko Jenull, 22.9.2016

Delovna razmerja

Hinko Jenull, Pravna praksa, 36-37/2016Država je natančno predpisala podlage za izbiro in napredovanje sodnikov in državnih tožilcev. Zakonske določbe so podprte z merili, kompetencami, indikatorji in časovnimi standardi. V postopke, zgrajene po načelu zavor in ravnovesij med vejami oblasti z ustreznim položajem pravosodne (samo)uprave, so vgrajeni instituti in protokoli, ki zagotavljajo pravico do izjave, preglednost in nepristranskost. Zdi se, če gledaš od zunaj, da tak karierni sistem preprosto mora delovati objektivno in pravično, z verodostojnostjo in prepričljivostjo, ki izključuje možnost zapletov ali sporov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 22.9.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2016 Sodbe Sodišča 13. september Vstavi izbrisano tabelo 14. september Vstavi izbrisano tabelo 15. september
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Slovenska družba se je preselila v Italijo

mag. Jerneja Prostor, 22.9.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Jerneja Prostor, Pravna praksa, 36-37/2016Še nedavno bi morala družba, ki bi se želela preseliti v drugo državo in ji tudi pravno pripadati, najbrž svojo namero uresničiti z uporabo splošnih pravil prava družb. To bi na primer za slovensko družbo pomenilo, da bi morala izvesti likvidacijski postopek ali morda postopek prenehanja po skrajšanem postopku v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), nato pa bi se v drugi državi ustanovila skladno s splošnimi pravili o ustanovitvi gospodarske družbe države članice gostiteljice. Izvedba teh postopkov bi bila zelo zamudna, ob upoštevanju potrebe po prodaji podjema zaradi pravila o poplačilu vseh upnikov v likvidacijskem postopku pa s podjetniškega vidika morda celo usodna. Potrebe poslovne prakse so tako pokazale, da bi bilo nujno družbam v primeru selitve omogočiti prenos sedeža, ne da bi morala družba zaradi tega prenehati in se potem na novo ustanavljati. Opozoriti velja, da v tem primeru ne gre zgolj za dejansko opravljanje poslovanja v drugi državi članici ali za prenos dejanskega sedeža v drugo državo članico, pri čemer bi družba ohranila pravno pripadnost državi ustanovitve, temveč gre za spremembo statutarnega sedeža družbe in s tem države, po pravu katere se presoja personalni statut družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Odmera davka na promet nepremičnin pri razdelitvi solastnine

dr. Jernej Podlipnik, 22.9.2016

Poravnava davkov in prispevkov

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 36-37/2016Stranki sta na podlagi sklepa o dedovanju postali solastnici več nepremičnin, vsaka do polovice deleža. Naknadno sta s pogodbo o razdelitvi premoženja nepremičnine razdelili, pri čemer je pridobljeno premoženje posamezne stranke ustrezalo vrednosti dosedanjega deleža.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Odvzem in zaseg (II)

Nataša Skubic, 22.9.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 36-37/2016V zadnjih dveh kotičkih sem se ukvarjala z odvzemom in zasegom predmetov ter odvzemom premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Najprej sem ugotovila, da lahko pojem odvzem, kot se uporablja v obravnavanih institutih, prevedemo kot confiscation, pojem zaseg pa kot seizure, vendar pa razmejitev med angleškima pojmoma ni vedno jasna. Nadaljevala sem s pojmoma premoženje in premoženjska korist in ugotovila, da se za pojem premoženje v obravnavanem smislu najpogosteje uporablja samostalnik property, v zvezi s pojmom premoženjska korist (pridobljena s kaznivim dejanjem), ki je ožji od pojma premoženje, pa sem omenila samostalnik proceeds. Naslonila sem se na Direktivo 2014/42/EU, v kateri se samostalnik proceeds (of crime) uporablja v smislu premoženjske koristi (pridobljene s kaznivim dejanjem), kot jo poznamo v slovenskem pravu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Obravnava sodelovalnega gospodarstva z vidika DDV

Ivo Grlica, 22.9.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Ivo Grlica, Pravna praksa, 36-37/2016S kolegom Primožem Mikoličem sva v prispevku Pravni in davčni izzivi sodelovalnega gospodarstva predstavila poslovni model t. i. sodelovalnega gospodarstva kot hitro rastočega trenda združevanja človeških in fizičnih virov za strnjenje in delitev proizvodnje, distribucije ter potrošnje dobrin in storitev. Pri tem sva osvetlila problematiko, s katero se takšni novi modeli srečujejo na regulativnem in davčnem področju. S tem prispevkom nadaljujem s podrobnejšim prikazom obravnave dejavnosti sodelovalnih platform z vidika DDV.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Za brezplačno kontracepcijo

Irena Vovk, 22.9.2016

Človekove pravice

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2016Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na seji 15. septembra ni sprejel predlaganega sklepa o določitvi nove terapevtske skupine zdravil hormonskih kontraceptivov, saj je odločil, da je treba nadaljevati razpravo o tem predlogu, v sklopu katere naj bodo podrobno predstavljeni strokovni razlogi za uvedbo novosti in soočeni z nekaterimi zadržki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Od 7. do 19. septembra

Irena Vovk, 22.9.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2016 Torek, 6. 9. Priporočila bankam za nepremičninski trg. Banka Slovenije je uvedla nova makrobonitetna instrumenta v obliki priporočil bankam za nepremičninski trg. Priporočila je uvedla kot previdnostni ukrep, da se prepreči čezmerna rast kreditiranja in čezmerni finančni vz
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Evropa

Irena Vovk, 22.9.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2016 Torek, 6. 9. Izgubljeni prihodki zaradi nepobranih davkov. V EU je bilo leta 2014 izgubljenih za skoraj 160 milijard evrov prihodkov zaradi nepobranega davka na dodano vrednost (DDV). Nekatere države članice EU so sicer izboljšale pobiranje prihodkov iz DDV, v poročilu ugot
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 22.9.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2016 6. september - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji. 8. september - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zak
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Zaporska statistika

Irena Vovk, 22.9.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2016Spletno mesto Ministrstva za pravosodje in Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) je od sredine septembra obogateno z vsebino zaporske statistike. V zavihku ?Zaporska statistika? so tako dodani različni statistični podatki, ki prikazujejo letno številčno stanje v slovenskih zaporih. Prav tako bo vsak ponedeljek objavljeno aktualno stanje zasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora in prevzgojnega doma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Vloga pomišljaja

dr. Nataša Hribar, 22.9.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36-37/2016V slovenskih besedilih uporabljamo dve ločili, ki ju označujemo s "črtico"; dolgo črtico imenujemo pomišljaj, kratko pa vezaj. Da bi si to laže zapomnili, študentom običajno namignem, da ima daljša črtica daljše ime, krajša pa krajše. Če ste že kdaj prelistavali pravopisna poglavja o rabi ločil, ste najbrž opazili, da sta pri vsakem ločilu omenjeni t. i. skladenjska in neskladenjska raba. Kaj točno to pomeni? Skladenjska raba pomeni, da ločilo zaznamuje skladenjska razmerja med deli povedi, povedmi in deli besedila, neskladenjsko pa ločila uporabljamo v drugih vlogah, kar bom prikazala v nadaljevanju.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36-37

Leto objave

< Vsi
2016(39)
> September(39)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B CĆČDĐEF G H IJ K LM NOP QRS Š T UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov