O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 45)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

O predsedniku republike skozi samoodmev: institucionalizacija odgovornosti namesto promocijske slamnatosti

dr. Andraž Teršek, 27.9.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 36-37/2017V filozofskem in normativnem temelju naj bi šlo pri demokraciji kot konceptu (vsebini) in mehanizmu (formi) za način/tehniko izbire tistih ali tistega, ki prevzamejo ali prevzame ODGOVORNOST. To stori(jo) s prevzemom oblasti/položaja/funkcije. Odnos med tistim ali tistimi, ki prevzame(jo) oblast/položaj/funkcijo, in vsemi drugimi - volivci, državljani, prebivalci, ljudmi - pa nikakor ni, ne more in ne sme biti zadeva ZAUPANJA, ampak NADZORA. Volitve niso tehnika izražanja in vzpostavljanja zaupanja, ampak tehnika odločanja o tem, kdo bo deležen privilegija prevzema odgovornosti - ki je in mora biti breme - s tem pa postavljen pod nadzor: na eni strani volivcev/državljanov/ljudi, na drugi strani pa drugih institucij, organov ali nosilcev funkcij. Če je institucionalno, sistemsko in normativno zagotovljena možnost, da je nadzor tudi učinkovit, potem se lahko uresničuje demokracija kot tehnika delovanja družbe. To je predpogoj za označevanje, opredeljevanje in uresničevanje zamišljene, želene in predvidene demokracije še z vsebinskimi merili in kriteriji. Potem je mogoče filozofirati o legitimnosti in prevpraševati njeno prakticiranje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Od 19. do 25. septembra

Patricij Maček, 27.9.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 36-37/2017 Torek, 19. 9. Izključenost KPK. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je javnost obvestila, da kljub svojemu izrazitemu udejstvovanju na področju urejanja sprejetega predloga Zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih za
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Začetek začasne uporabe Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado in EU

Avtor ni naveden, 27.9.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2017V Uradnem listu EU L 238 z dne 16. septembra 2017 je bilo objavljeno obvestilo o začasni uporabi Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi. Besedilo Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado in EU je bil objavljen v Uradnem listu EU L 11 z dne 14. januarja 2017. Protokol o pravilih o poreklu in postopkih za pridobivanje porekla, ki je del Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) in se prične na strani 465, se bo začel začasno uporabljati 21. septembra 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Elektronsko vlaganje prijav dejavnosti in obračunov za okoljske dajatve

Avtor ni naveden, 27.9.2017

Varstvo okolja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2017Zavezance za plačilo okoljske dajatve FURS obvešča, da je od septembra 2017 preko informacijskega sistema (IS) E-TROD omogočeno varno elektronsko vlaganje prijav dejavnosti in obračunov za okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode in za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Luxembourg locuta, causa finita

dr. Jorg Sladič, 27.9.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 36-37/2017Sodišče EU je s to sodbo ponovno odločalo o kreditih, ki se vračajo v švicarskih frankih (CHF). Prva sodba, v kateri je odločilo, da ničnost takih pogodb sankcionira posojilojemalca, je bila sodba Sodišča EU v zadevi Kásler in Káslerné Rábai, ki se je nanašala na posojila v madžarskih forintih in vračanje v švicarskih frankih. Najnovejša sodba pa se nanaša prav na problematiko tveganja zaradi tečajnih nihanj v potrošniških kreditih, ki so bili odobreni in izplačani v švicarskih frankih. Sklepni predlogi generalnega pravobranilca so bili analizirani pred kratkim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Kdaj bomo končno imeli eno višje sodišče?

dr. Andrej Ekart, 27.9.2017

Sodišča

dr. Andrej Ekart, Pravna praksa, 36-37/2017Je med razpravo o pravnih sredstvih, ki je tekla na sodniški šoli o noveli ZPP-E dne 12. septembra 2017 v Ljubljani, vzkliknila ena od starost Višjega sodišča v Ljubljani, ki se (po lastnih besedah) namerava kmalu upokojiti. Kajti potem bo sodna praksa naenkrat enotna. In predvidljiva. In ljudje bodo lahko že od vsega začetka vedeli, kaj lahko od sodišča pričakujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Evropa

Patricij Maček, 27.9.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 36-37/2017 Torek, 19. 9. Kibernetska varnost. Evropska komisija (EK) in visoka predstavnica Evropske unije (EU) za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini sta predstavili sveženj ukrepov za kibernetsko varnost v Evropi. EK in visoka predstavnica predlagata ustanovi
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 27.9.2017

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2017 19. september - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 22. september - predlog zakona o motornih vozilih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Dodatna vprašanja iz dokumenta o izmenjavi podatkov o finančnih računih

Avtor ni naveden, 27.9.2017

Računovodstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2017• Vprašanje 20: Kako se poroča vezane depozite v primeru avtomatičnega obnavljanja in v primeru depozitov, ki se ne obnavljajo avtomatično? • Vprašanje 21: Kako poročati rezidente držav, ki niso mednarodne priznane (npr. Kosovo) in zato zanje ne obstaja ISO koda? • Vprašanje 22: K
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Osebni podatki pokojnika in lokacija groba

Matej Vošner, 27.9.2017

Človekove pravice

Matej Vošner, Pravna praksa, 36-37/2017Ali so podjetja (komunalna in pogrebna podjetja oziroma upravljavci pokopališč), ki razpolagajo s podatki o lokacijah posameznih grobov, dolžna posredovati informacijo o tem, kje se nahaja grob določene osebe? Ali lahko svojci postavijo zahteve upravljavcu pokopališča in omejijo dostopanje do podatka o lokaciji groba pokojnika?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Poštena Unija?

dr. Janja Hojnik, 27.9.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 36-37/2017Dne 13. septembra 2017 je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker v skladu z zavezo iz Lizbonske pogodbe podal letni govor pred Evropskim parlamentom o stanju v Uniji in načrtih Komisije za prihodnost. Nekateri od načrtov so bili konkretizirani že naslednji dan po govoru (denimo kodeks ravnanja za komisarje), drugi so nekoliko bolj oddaljeni (denimo Junckerjeva želja po enem predsedniku Evropske komisije in Sveta EU ali evropski organ za trg dela). Ker bodo leta 2019 nove volitve v Evropski parlament, je ta govor veljal že skoraj kot njegov poslovilni govor, saj lahko prihodnjo jesen Evropska komisija samo še poskrbi za obravnavo podanih zakonodajnih predlogov v zakonodajnem postopku, za napovedovanje novih predlogov pa bo takrat za sedanjo sestavo Komisije že prepozno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Nova pravna podlaga Europola kot pomemben element pri vzpostavljanju skupnega preiskovalnega prostora v EU

dr. Damjan Potparič, 27.9.2017

Kazenski postopek

dr. Damjan Potparič, Pravna praksa, 36-37/2017Kljub relativno novi pravni podlagi Europola (sklep Sveta z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada), ki je Europol preobrazila iz medvladne organizacije v agencijo EU in je začela veljati v prvi polovici leta 2009, se je že ob sprejetju nove Europolove pravne podlage vedelo, da jo bo v naslednjih nekaj letih treba ponovno preoblikovati v nov pravni akt, in sicer v uredbo o Europolu. Razlog za to je bilo sprejetje Lizbonske pogodbe (Pogodba o delovanju Evropske unije, v nadaljevanju PDEU), ki je začela veljati konec leta 2009 in je postavila nov institucionalni okvir za področje policijskega sodelovanja, v skladu s katerim se večina ukrepov sprejema v okviru rednega zakonodajnega postopka (soodločanje), obenem pa so določila pravnih aktov na področju mednarodnega policijskega sodelovanja postala predmet sodne presoje Sodišča Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Obvestilo o sodbi Sodišča Evropske unije (C-288/16) v zvezi z obravnavo storitev, ki so neposredno povezane z izvozom, po ZDDV-1

Avtor ni naveden, 27.9.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2017V Uradnem listu Evropske unije C 283 z dne 28. avgusta 2017 je bila objavljena sodba Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju sodišče EU) v zadevi "L.Č." IK/Valsts ie??mumu dienests, C-288/16 z dne 29. junija 2017 glede obravnave storitev, ki so neposredno povezane z izvozom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Olajševalne in obteževalne okoliščine

Čejvanovič Jan, Babnik Ana, 27.9.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jan Čejvanovič, Ana Babnik, Pravna praksa, 36-37/2017Prispevek obravnava sodno prakso višjih sodišč in Vrhovnega sodišča s področja olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Cilj prispevka je celostna obravnava okoliščin, po katerih posegajo slovenska sodišča pri odmeri kazni obsojenemu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Zadeva Magna in razlastitev v korist zasebnega podjetja

dr. Marko Brus, 27.9.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Marko Brus, Pravna praksa, 36-37/2017Zadeva Magna je doslej že zaposlovala državno upravo, ustavne pravnike, politike, novinarje in povsem navadne ljudi. Okvir celotne zadeve je znan iz časopisja. Naložbenik Magna Steyr, avtomobilski dobavitelj, d.o.o., Ljubljana, se je nameril zgraditi veliko tovarno v občini Hoče - Slivnica. Slovenska državna uprava je bila s takšno zamislijo zadovoljna in je naložbeniku obljubila pomoč. Ni ostalo le pri besedah. Razmeroma hitro je bil sprejet poseben zakon, ki ga časopisje imenuje preprosto Lex Magna, v resnici pa ima precej bolj zapleteno ime: Zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče - Slivnica (ZZPISI). Po poročilih iz časopisja je bilo medtem že izdano tudi okoljevarstveno soglasje, ki pa še ni pravnomočno in zoper katerega bo neka okoljevarstvena organizacija predvidoma vložila pritožbo. Priprave na uresničevanje naložbe medtem napredujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Pretiravanje s pravičnostjo

mag. Sandi Kodrič, 27.9.2017

Pravoznanstvo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 36-37/2017Vedno kadar slišim utemeljevanje, da je treba bremena pravičneje razporediti, se najprej spomnim na skrajni primer pravičniškega zakonodajnega kompliciranja iz preteklosti. Akter je bilo finančno ministrstvo pod vodstvom profesorja Mramorja, predmet pa obdavčitev dohodka iz vzajemnih skladov. Dogajalo se je pred malo več kot desetletjem. Da ne bi bralcev utrujal z bizarnimi podrobnostmi, naj navedem samo to, da so si zamislili kompleksen, nepregleden in nepredvidljiv sistem, varčevalec pa ni mogel izračunati, koliko davka bo plačal. Upravljavci skladov so morali zaradi tega naročiti po meri narejeno programsko opremo, saj takega sistema obdavčitve ni bilo niti prej niti kasneje nikjer na svetu. Zapletena obdavčitev je veljala le nekaj let, potem pa jo je naslednja vlada s spremembo dohodninskega zakona odvrgla na smetišče zgodovine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Izčrpanje pravice iz znamke v primeru prodaje rabljenega blaga

Ana Hederih, 27.9.2017

Intelektualna lastnina

Ana Hederih, Pravna praksa, 36-37/2017V zadnjih letih se tudi na slovenskem trgu pojavlja vse več trgovin tipa "second-hand" (t. i. "iz druge roke"), v katerih lahko potrošniki kupimo rabljeno blago različnih vrst. Takšen način ponovne uporabe izdelkov je ne samo finančno dostopnejši, temveč tudi bolj ekološki. Vendar pa se pri tem modelu poslovanja nujno postavi vprašanje - kako je s pravicami imetnikov registriranih znamk, pod katerimi je rabljeno blago zaščiteno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Standard avtomatične izmenjave podatkov o finančnih računih - poročanje o finančnih računih (Vprašanja in odgovori)

Avtor ni naveden, 27.9.2017

Računovodstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2017Pojasnilo FURS, 2. izdaja, september 2017 Dopolnjeni vprašanji št. 11 in 12, ter dodatna vprašanja št. 20 - 33 Vprašanje 11: V Navodilu o obliki, vsebini in načinu dostave informacij o finančnih računih poročevalskih finančnih institucij Finančni upravi RS je v elementu Vrsta nazi
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Šolska prehrana - posebni obroki iz verskih razlogov

dr. Nana Weber, 27.9.2017

Osnovno šolstvo, Srednje šolstvo

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 36-37/2017Na šolah je v okviru razširjenega programa za otroke, katerih starši to želijo in ki otroke nanj prijavijo, na voljo tudi kosilo. Zaradi želje po čim nižjih stroških, upoštevanju normativov in nasploh kapacitete kuhinj menijev ni in se pripravlja samo ena jed.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

PravniNasvet.com

Patricij Maček, 27.9.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 36-37/2017Pravica za vse. Tako se glasi slogan podjetja Pravda, ki je ustanovitelj spletnega portala PravniNasvet.com. Ta uporabnikom nudi različne uporabne storitve in informacije. Uporabnik, ki denimo potrebuje pravni nasvet, tako lahko obišče omenjeno spletišče in po telefonu ali elektronski pošti predstavi svoj pravni problem ter pridobi ustrezno pravno pomoč. Uporabniku je prav tako na razpolago sestava različnih pravnih dokumentov, kot sta na primer pogodba in pritožba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 27.9.2017

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 36-37/2017Depresija je brezoblična. Izmika se enostavni splošni opredelitvi ter kategorijam medicinske in pravne vede. Je del posameznika ali predator? Mar oseba, ki trpi za depresijo, lahko odgovarja za svoja dejanja?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 27.9.2017

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2017Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2017
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Delodajalci, vaš veliki brat vas gleda

Špela Kunej, 27.9.2017

Človekove pravice

Špela Kunej, Pravna praksa, 36-37/2017Dne 5. septembra 2017 je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju veliki senat) izdal sodbo v zadevi Bărbulescu proti Romuniji (61496/08). Desetletje trajajoč spor je tako končno dobil epilog. Veliki senat je sicer odločil v prid Bărbulescuja, kljub ekonomski škodi, ki jo je slednji utrpel, pa mu - zaradi svojevrstnega razumevanja vzročne zveze - ni prisodil niti zadoščenja, kaj šele nadomestila za škodo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Prodajna ali podjemna pogodba: dileme glede (primerne) zaščite potrošnikov po pravu EU

Zoran Skubic, 27.9.2017

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36-37/2017Življenje ni praznik. Tako nikakor ni odveč, če poznaš dobrega zdravnika, kompetentnega odvetnika, zanesljivega avtomehanika in končno še zaupanja vrednega - obrtnika. Ravno pri slednji kategoriji pa se v praksi žal pogosto zalomi, kar s(m)o na svoji koži prevečkrat občutili najmanj lastniki hiš v različnih gradbenih fazah ali pa stanovanj, ki terjajo nujno adaptacijo. Vprašanje, ki se je nedavno tega postavilo sodnikom Sodišča (EU), pa se je nanašalo prav na srčiko medsebojnega odnosa (tj. prehoda) med dvotirno zaščito potrošnikov, ki jo ti uživajo kot udeleženci obligacijskih razmerij po splošnih pravilih civilnega prava, hkrati pa tudi kot potrošniki stricto sensu po predpisih, ki jih je v bistvenem oblikovalo prav pravo EU. Šlo je namreč za zagato, v kolikšni meri pravila Direktive 1999/44 veljajo tudi za podjemne pogodbe, če obrtnik ni (z)mogel izpolniti prevzetega posla ali pa ga je izpolnil pomanjkljivo. Ali torej pri uveljavljanju podjemnikovih (izvajalčevih) napak za naročnika, ki je hkrati potrošnik po svoji (pravni) naravi, v bistvenem veljajo jamstva direktive ali pa je pri tem bolj vezan na kavtele nacionalnega obligacijskega prava?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Kompromisi s starim ob prodiranju novega (II)

mag. Matevž Krivic, 27.9.2017

Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 36-37/2017V prvem delu članka pod tem naslovom (v prejšnji številki) sem napovedal, da v drugem delu članka sledi obravnava nekega "neprijetnega" vprašanja, ki bi ga ustavni sodniki mogli in morali obravnavati že ob tisti marca obravnavani ustavni pritožbi, pa so se z neko čudno "inovacijo" ustavnosodne prakse takrat temu izognili. Gre za vprašanje zame nedopustnega obravnavanja dosedanjih revizij, vloženih po ZUS (in do novele ZPP-E tudi po ZDSS), po bistveno drugačnih kriterijih za revizije po ZPP. Oba zakona (ZUS in ZDSS) sta, seveda pod določenimi pogoji, revizije povsem jasno in nedvoumno urejala kot že po zakonu dovoljene, ne šele od vrhovnega sodišča dopuščene. Čeprav je pomembna razlika med obema vrstama revizije očitna, si je vrhovno sodišče, da si je delo olajšalo, skoraj deset let dovoljevalo to očitno razliko ignorirati - ustavni sodniki pa se doslej s tem problemom, odkar nanj opozarjam, tudi še niso spoprijeli.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36-37

Leto objave

< Vsi
2017(45)
> September(45)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČ DĐE F G H IJ K LM N OP QRS ŠT UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov