O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 42)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Kako dolgo naj še čakajo sodniški volonterski pripravniki?

mag. Suzana Pisnik, 17.9.2015

Sodišča

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 36-37/2015Novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je prinesel številne novosti, med njimi tudi glede povrnitve potnih stroškov in stroškov za prehrano volonterskega pripravništva. člen 124 ZDR-1 namreč določa, da če se pripravništvo v skladu s posebnim zakonom lahko opravlja, ne da bi delavec in delodajalec sklenila pogodbo o zaposlitvi (volontersko pripravništvo), se za pripravnika uporabljajo določbe tega zakona o trajanju in izvajanju pripravništva, omejenosti delovnega časa, odmorih in počitkih, povračilu stroškov v zvezi z delom, odškodninski odgovornosti ter zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu v skladu s posebnim zakonom. S sprejetjem tega člena so pripravniki volonterji pridobili pravico do povrnitve potnih stroškov in stroškov za prehrano.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Troti našega vsakdana

Nika Skvarča, 17.9.2015

Društva, javni shodi, prireditve

Nika Skvarča, Pravna praksa, 36-37/2015Prepričana sem, da večina ljudi ob omembi besede trot najprej pomisli na znanca, ki bi ga zlahka orisali kot omejenega ali nespametnega človeka. Vendar ne. V kontekstu tega prispevka velja za nespametnega samo tisti posameznik, ki trote uporablja kot sredstvo za potešitev svojih voajerskih ali celo morilskih nagnjenj. Na trota je namreč mogoče pripeti videokamero ali do 30 kilogramov težko razstrelivo. Njihova uporabnost je tako zelo raznolika, da postajajo čedalje pogostejši "pojav" tudi v našem zračnem prostoru. To pa je skrb vzbujajoče dejstvo, ki bi potrebovalo čimprejšnjo zakonsko ureditev. Toda kako se lotiti pravnega urejanja povsem novega področja? Odgovor na to vprašanje je iskal Igor Belič z Inštituta za forenziko in informacijskih tehnologij na zadnjem srečanju Pravniškega društva Ljubljana 10. septembra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Visio institut

Irena Vovk, 17.9.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2015Visio, institut ekonomskih in strateških raziskav, je samostojen in neodvisen možganski trust oziroma think tank javnih politik, lahko preberemo na prvi strani njegovega spletnega mesta. Prve korake je naredil pod okriljem društva Svetilnik. Ker pa so projekti in dejavnosti sčasoma postajali številčnejši in njihova prepoznavnost v javnosti večja, je bila jeseni 2014 sprejeta odločitev o samostojni poti. Nanjo so stopili aprila 2015. Inštitut vodi ustanoviteljica mag. Tanja Poričnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Probacija - socialni multipraktik?

dr. Dragan Petrovec, 17.9.2015

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 36-37/2015Kdor slovenske penološke prakse ne pozna dobro, bi probacijo zlahka razumel kot evropsko navdahnjen rehabilitacijski dosežek, kakršnega doslej nismo poznali. Resnica je povsem drugačna. Probacija utegne biti eden zadnjih žebljev v krsto tretmanske ideje in prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu

Batagelj Kaja, Hergouth Ana, 17.9.2015

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Kaja Batagelj, Ana Hergouth, Pravna praksa, 36-37/2015Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) je v naš pravni red prenesel Direktivo 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Skoraj dve leti po njenem prenosu v naš pravni red nekatera vprašanja še vedno ostajajo nejasna, med njimi tudi vprašanje, kako naj država ravna v primeru, ko želi pacient prejeti zdravstvene storitve v drugi državi članici, ki so po mnenju države članice zdravstvenega zavarovanja nekakovostne in bi morebiti ogrožale pacientovo zdravje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Domneva nedolžnosti

Lena Šutanovac, 17.9.2015

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 36-37/2015Obdolženec v kazenskem postopku je šibkejša stranka nasproti državnim organom, zato je upravičen do številnih pravic in jamstev. Strogo spoštovanje posameznikovih pravic v postopku je nujen prvi pogoj za zakonito sodno odločbo, saj si pravni red prizadeva za to, da nihče ni po krivem obsojen. Prav zato je domneva nedolžnosti eno najbolj kritičnih in občutljivih jamstev, ki posameznika ščitijo pred državnim aparatom. Tako stališče je zavzelo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v zadevi Neagoe proti Romuniji, v kateri je obravnavalo zlorabo pravice do poštenega sojenja in domneve nedolžnosti, ki sta zajeti v 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Vlada RS

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2015 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 52. redni seji (10. september 2015): - Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025; - zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja; - analiza plač v javnem sektorju za leto 2014; - sklep o
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 17.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2015Sodbe Sodišča
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Podatkozaver: "Pokliči me!"

dr. Aleš Završnik, 17.9.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 36-37/2015Hekanje v spletno zmenkarsko posredovalnico Ashley Madison in naknadno razkritje več kot 38 milijonov uporabniških računov razgrinjata ekonomsko moč velikega podatkovja in moč sramotenja v digitalni dobi. Podatkovna ekonomija monetizira čustva, moško "zamračeno zavest" v iskanju "afere" in naslado publike ob žrtvah razkritja osebnih podatkov - tudi za ceno njihovih življenj: neposredno po razkritju podatkov sta samomor naredila protestantski duhovnik ("Za Johna je bilo razkritje tako sramotno," je dejala njegova žena) in policijski komandir, ki ni izvedel niti finančne transakcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2015 23. september 63. pr. n. št. - Gaj Julij Cezar Oktavijan Rodil se je Gaj Julij Cezar Oktavijan, pranečak in posvojenec diktatorja Cezarja. Potem ko je pobil vse svoje tekmece in dobil oblast v svoje roke, je začel na novo urejati rimsko državo. Dobil je častni vzdevek Avgu
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - pravica do nepristranskega sojenja

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2015Po sodni praksi je ponovitvena nevarnost, kot razlog za odreditev pripora, praviloma podana, ko na verjetnost ponovnega izvrševanja kaznivih dejanj kažejo tako objektivne kot subjektivne okoliščine). Vendar to pravilo ne izključuje možnosti, da je v določenih primerih nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj dovolj zanesljivo izkazana že na podlagi specifičnih okoliščin izvršitve kaznivega dejanja in torej ni potrebno, da bi bile podane še dodatne subjektivne okoliščine oziroma okoliščine iz siceršnjega življenja obdolženca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Prioritete pravosodja

Irena Vovk, 17.9.2015

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2015Eden ključnih izzivov v obdobju do konca leta je sprejetje posebne strategije razvoja v pravosodju, ki bo ob vključenosti vseh pravosodnih gradnikov vsebovala elemente normativnih in organizacijskih sprememb, glede katerih vlada med pravosodnimi organi konsenz, je na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi dosežkov in prioritet v prvem letu mandata Vlade dr. Mira Cerarja, dejal pravosodni minister mag. Goran Klemenčič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Kako na pravico do prebivanja družinskega člana državljana EU vpliva razveza zakonske zveze

Katarina Vatovec, 17.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 36-37/2015Sodišče EU je že večkrat razlagalo določbe Direktive 2004/38/ES. Ta med drugim ureja pravico do prebivanja v državi gostiteljici družinskega člana državljana EU, ki uresničuje svojo pravico do prostega gibanja. Kako na to pravico družinskega člana vpliva odhod državljana EU oziroma razveza zakonske zveze, določa Direktiva 2004/38/ES v 12. oziroma 13. členu. Nejasno pa ostaja, kako učinkuje razveza zakonske zveze z državljanom EU na pravico do prebivanja državljana tretje države v primerih, ko je državljan EU sam že zapustil državo gostiteljico in začel postopek razveze v drugi državi članici EU. Obravnavana zadeva je luksemburškemu Sodišču ponudila priložnost, da pojasni tudi ta vidik Direktive 2004/38/ES.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

S tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 17.9.2015

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2015 Marriage Rites and Rights Joanna Miles, Perveez Mody in Rebecca Probert (Hart Publishing, Oxford, 1. izdaja, 2015, 320 strani) V zadnjih letih so v ospredju razprave o tem, da je zakonska zveza preživeta in da se za
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Namenilnik in nedoločnik

dr. Nataša Hribar, 17.9.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36-37/2015Že v osnovni šoli ste se naučili, da se namenilnik v slovenščini uporablja za glagoli premikanja. Še vedno pa me marsikdaj kdo vpraša, ali ga lahko uporabi tudi za glagoli, ki ne pomenijo premikanja; eden najočitnejših in v pogovornem jeziku zelo pogosto rabljenih glagolov v povezavi z namenilnikom je dati: A si že dala kuhat krompir? Ali je v takem primeru v knjižnem jeziku na mestu namenilnik ali ne, se bomo spraševali v tokratnem jezikovnem kotičku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Odločanje CSD o stikih varovanca s sorodnico

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Človekove pravice, Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2015Pobudnica, sorodnica osebe z odvzeto poslovno sposobnostjo in pod skrbništvom centra za socialno delo (CSD), ki je nameščena v posebnem socialnovarstvenem zavodu, se je na Varuhu obrnila zaradi več nepravilnosti, ki naj bi jih storil CSD pri izvajanju skrbniških nalog. Ko je namreč sama CSD opozorila na nepravilnosti, ji je ta prepovedal stike z varovancem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2015Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2015
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Dopolnjevanje učne obveznosti

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2015Novela Zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI-J sicer postopoma opušča začasni ukrep t. i. dopolnjevanja učne obveznosti, po katerem lahko na primer učitelj matematike, ki nima polne delovne in učne obveznosti, poučuje na primer tudi glasbo. V spričevalu imajo vsi učenci predvidoma pozitivne ocene. Na nacionalnem preverjanju znanja pri predmetu glasba pa se pokaže, da imajo učenci premalo znanja in so neuspešni. • Kdo je v tem primeru odgovoren: ravnatelj, ki mora za vsakega učitelja narediti letni načrt učne in delovne obveznosti, ali učitelj, ki ni imel predpisane izobrazbe?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidki - primer slabe prakse Eko sklada

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Delovna razmerja, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2015Pobudnica, zaposlena v Eko skladu, Slovenskem okoljskem javnem skladu, je bila zaradi bolezni po odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) razvrščena v III. kategorijo invalidnosti. Priznana ji je bila pravica do dela na drugem delu, delodajalec pa je ocenil, da drugega ustreznega dela glede na dane omejitve nima. Sprožil je postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in delavki odredil čakanje na delo do odločitve Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (Komisija). Pobudnica je podala prijavo tudi na Inšpektorat RS za delo (IRSD).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Pravni napovednik

Irena Vovk, 17.9.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2015Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Zaščitena kmetija z vidika upravnega postopka

Aleksander Vojičić, 17.9.2015

Uprava

Aleksander Vojičić, Pravna praksa, 36-37/2015Namen prispevka je za točno določeno regijo prikazati spremembe v številu in stanju zaščitenih kmetij, za čas od začetka veljavnosti Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG) do dokončnosti in pravnomočnosti odločb, izdanih na podlagi 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG-A). Predvsem pa želim prikazati stališče oziroma prakso slovenskih sodišč, ki se nanaša na razlago 2. ter 3. člena ZDKG.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Vsebina PP št.36-37/2015

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/20153 UVODNIK dr. Dragan Petrovec Probacija - socialni multipraktik? 6 NEPREMIČNINSKO PRAVO mag. Marijana Vugrin Uporaba podatkov registra nepremičnin za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 8 DRŽAVNE POMOČI dr. Aleš Ferčič Kdaj
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2015 10. september - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o minimalni plači. 11. september - predlog zakona o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah; - predlog zakona o ratifi
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Evropa

Irena Vovk, 17.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2015 Torek, 8. 9. Državne pomoči. Iz poročila držav članic o upoštevanju pravil EU glede državne pomoči za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena v obdobju 2012-2013 lahko na primer državljani izvedo, kateri sektorji so prejeli državno pomoč kot nadomestilo za stroš
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno - Zaposlovanje na črno

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2015 Zaposlovanje na črno Pojasnilo FURS, 1. izdaja, 1. avgust 2015 1. Kakšne so možne oblike zaposlitve po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1)? Delo se lahko opravlja na osnovi različnih pravnih podlag, pr
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36-37

Leto objave

< Vsi
2015(42)
> September(42)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČDĐEF G H IJ K LM NO P QR S Š TUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov