O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 42)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Odločanje CSD o stikih varovanca s sorodnico

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Človekove pravice, Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2015Pobudnica, sorodnica osebe z odvzeto poslovno sposobnostjo in pod skrbništvom centra za socialno delo (CSD), ki je nameščena v posebnem socialnovarstvenem zavodu, se je na Varuhu obrnila zaradi več nepravilnosti, ki naj bi jih storil CSD pri izvajanju skrbniških nalog. Ko je namreč sama CSD opozorila na nepravilnosti, ji je ta prepovedal stike z varovancem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Kdaj ima javni ukrep pomoči izključno lokalni učinek?

dr. Aleš Ferčič, 17.9.2015

PRORAČUN

dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 36-37/2015Evropska komisija je z vidika pravil EU o državnih pomočeh pred kratkim obravnavala več zadev, v katerih se je ukvarjala zlasti z vprašanjem, ali so imeli opazovani javni ukrepi zgolj lokalni učinek, ne da bi se ta raztezal čez mejo v vsaj eno drugo državo članico EU. Ker je nesporno, da se opazovani javni ukrep v primeru, ko ne more vplivati na trgovanje med vsaj dvema državama članicama EU, ne more šteti kot državna pomoč po prvem odstavku 107. člena Pogodbe o delovanju EU (PDEU), gre nedvomno za pomembno praktično vprašanje, ki je bilo (pred)dolgo v senci preostalih pogojev, določenih v prvem odstavku 107. člena PDEU, s tem povezana negotovost pa je v praksi povzročila marsikatero zadrego.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Usnjeni čevlji da, a ne s poreklom iz Italije

Zoran Skubic, 17.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36-37/2015Pravilno označevanje porekla blaga je nedvomno pomembno, vendar hkrati tudi precej kompleksno vprašanje varstva potrošnikov, ki se mu ne more izogniti niti pravo EU. Zaplete se že pri problematiki, ki jo povzročijo predvsem moderne potrebe optimizacije stroškov proizvodnje. Tako se lahko zgodi, da se proizvod načrtuje in oblikuje v eni državi, proizvede (iz surovin spet iz druge države) pa se potem v tretji državi. Katero od teh držav se potemtakem torej sme šteti za "državo porekla" takega blaga? Tretji senat Sodišča (EU) pod predsedovanjem našega nacionalnega sodnika dr. Ilešiča je v eni svojih nedavnih sodnih zgodb obravnaval prav to vprašanje, tokrat s poudarkom na "italijanskih" usnjenih čevljih v luči Direktive 94/11/ES o označevanju obutve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Uporaba podatkov registra nepremičnin za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča

mag. Marijana Vugrin, 17.9.2015

Stavbe in stavbna zemljišča

mag. Marijana Vugrin, Pravna praksa, 36-37/2015Dajatev nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) je bila uvedena z Zakonom o stavbnih zemljiščih (ZSZ). Določila o tej dajatvi, ki so bila uvedena s tem zakonom, veljajo še danes. Zakon o davku na nepremičnine (ZDavNepr) je to dajatev ukinil, odločba Ustavnega sodišča, ki je razveljavila ZDavNepr, pa je vnovič v enaki obliki uvedla NUSZ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Zastaranje in narava postopka nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe

Leon Recek, 17.9.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 36-37/2015V prispevku je po kratkem pregledu (ustavno)sodne prakse glede narave postopka nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe v postopku z izrednim pravnim sredstvom (v povezavi z zastaranjem) obravnavano vprašanje, ali se določba drugega odstavka 91. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) (če je pravnomočna sodba v postopku za izredno pravno sredstvo razveljavljena, je v novem sojenju zastaralni rok dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe) uporabi tudi v primeru, da rok, določen za zastaranje kazenskega pregona (90. člen KZ-1), še ni potekel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Bančni podatki in pravica do zasebnosti

Ana Pakiž, 17.9.2015

Varstvo človekovih pravic

Ana Pakiž, Pravna praksa, 36-37/2015Podatki, pridobljeni iz bančnih dokumentov, so nedvomno osebni podatki, ne glede na to, ali vsebujejo občutljive podatke ali ne, je ugotovilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in poudarilo, da ni razloga, da se poslovne dejavnosti ne bi obravnavale kot del pravice do zasebnosti. člen 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) namreč varuje zaupnost vseh oblik komunikacije med posamezniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Od 8. do 14. septembra

Irena Vovk, 17.9.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2015 Torek, 8. 9. Javna zborovanja. Trditve, da je Ministrstvo za pravosodje prepovedalo zborovanje Odbora 2014 pred poslopjem Okrožnega sodišča v Ljubljani, niso resnične. Ministrstvo poudarja, da nikakor ne gre za vprašanje prepovedi protestnih zborovanj; ta so legitimna in ji
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Evropa

Irena Vovk, 17.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2015 Torek, 8. 9. Državne pomoči. Iz poročila držav članic o upoštevanju pravil EU glede državne pomoči za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena v obdobju 2012-2013 lahko na primer državljani izvedo, kateri sektorji so prejeli državno pomoč kot nadomestilo za stroš
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Zaščitena kmetija z vidika upravnega postopka

Aleksander Vojičić, 17.9.2015

Uprava

Aleksander Vojičić, Pravna praksa, 36-37/2015Namen prispevka je za točno določeno regijo prikazati spremembe v številu in stanju zaščitenih kmetij, za čas od začetka veljavnosti Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG) do dokončnosti in pravnomočnosti odločb, izdanih na podlagi 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG-A). Predvsem pa želim prikazati stališče oziroma prakso slovenskih sodišč, ki se nanaša na razlago 2. ter 3. člena ZDKG.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Vlada RS

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2015 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 52. redni seji (10. september 2015): - Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025; - zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja; - analiza plač v javnem sektorju za leto 2014; - sklep o
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 17.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2015Sodbe Sodišča
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Prioritete pravosodja

Irena Vovk, 17.9.2015

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2015Eden ključnih izzivov v obdobju do konca leta je sprejetje posebne strategije razvoja v pravosodju, ki bo ob vključenosti vseh pravosodnih gradnikov vsebovala elemente normativnih in organizacijskih sprememb, glede katerih vlada med pravosodnimi organi konsenz, je na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi dosežkov in prioritet v prvem letu mandata Vlade dr. Mira Cerarja, dejal pravosodni minister mag. Goran Klemenčič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Kako na pravico do prebivanja družinskega člana državljana EU vpliva razveza zakonske zveze

Katarina Vatovec, 17.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 36-37/2015Sodišče EU je že večkrat razlagalo določbe Direktive 2004/38/ES. Ta med drugim ureja pravico do prebivanja v državi gostiteljici družinskega člana državljana EU, ki uresničuje svojo pravico do prostega gibanja. Kako na to pravico družinskega člana vpliva odhod državljana EU oziroma razveza zakonske zveze, določa Direktiva 2004/38/ES v 12. oziroma 13. členu. Nejasno pa ostaja, kako učinkuje razveza zakonske zveze z državljanom EU na pravico do prebivanja državljana tretje države v primerih, ko je državljan EU sam že zapustil državo gostiteljico in začel postopek razveze v drugi državi članici EU. Obravnavana zadeva je luksemburškemu Sodišču ponudila priložnost, da pojasni tudi ta vidik Direktive 2004/38/ES.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - pravica do nepristranskega sojenja

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2015Po sodni praksi je ponovitvena nevarnost, kot razlog za odreditev pripora, praviloma podana, ko na verjetnost ponovnega izvrševanja kaznivih dejanj kažejo tako objektivne kot subjektivne okoliščine). Vendar to pravilo ne izključuje možnosti, da je v določenih primerih nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj dovolj zanesljivo izkazana že na podlagi specifičnih okoliščin izvršitve kaznivega dejanja in torej ni potrebno, da bi bile podane še dodatne subjektivne okoliščine oziroma okoliščine iz siceršnjega življenja obdolženca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Kako dolgo naj še čakajo sodniški volonterski pripravniki?

mag. Suzana Pisnik, 17.9.2015

Sodišča

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 36-37/2015Novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je prinesel številne novosti, med njimi tudi glede povrnitve potnih stroškov in stroškov za prehrano volonterskega pripravništva. člen 124 ZDR-1 namreč določa, da če se pripravništvo v skladu s posebnim zakonom lahko opravlja, ne da bi delavec in delodajalec sklenila pogodbo o zaposlitvi (volontersko pripravništvo), se za pripravnika uporabljajo določbe tega zakona o trajanju in izvajanju pripravništva, omejenosti delovnega časa, odmorih in počitkih, povračilu stroškov v zvezi z delom, odškodninski odgovornosti ter zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu v skladu s posebnim zakonom. S sprejetjem tega člena so pripravniki volonterji pridobili pravico do povrnitve potnih stroškov in stroškov za prehrano.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Dopolnjevanje učne obveznosti

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2015Novela Zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI-J sicer postopoma opušča začasni ukrep t. i. dopolnjevanja učne obveznosti, po katerem lahko na primer učitelj matematike, ki nima polne delovne in učne obveznosti, poučuje na primer tudi glasbo. V spričevalu imajo vsi učenci predvidoma pozitivne ocene. Na nacionalnem preverjanju znanja pri predmetu glasba pa se pokaže, da imajo učenci premalo znanja in so neuspešni. • Kdo je v tem primeru odgovoren: ravnatelj, ki mora za vsakega učitelja narediti letni načrt učne in delovne obveznosti, ali učitelj, ki ni imel predpisane izobrazbe?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Visio institut

Irena Vovk, 17.9.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2015Visio, institut ekonomskih in strateških raziskav, je samostojen in neodvisen možganski trust oziroma think tank javnih politik, lahko preberemo na prvi strani njegovega spletnega mesta. Prve korake je naredil pod okriljem društva Svetilnik. Ker pa so projekti in dejavnosti sčasoma postajali številčnejši in njihova prepoznavnost v javnosti večja, je bila jeseni 2014 sprejeta odločitev o samostojni poti. Nanjo so stopili aprila 2015. Inštitut vodi ustanoviteljica mag. Tanja Poričnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Troti našega vsakdana

Nika Skvarča, 17.9.2015

Društva, javni shodi, prireditve

Nika Skvarča, Pravna praksa, 36-37/2015Prepričana sem, da večina ljudi ob omembi besede trot najprej pomisli na znanca, ki bi ga zlahka orisali kot omejenega ali nespametnega človeka. Vendar ne. V kontekstu tega prispevka velja za nespametnega samo tisti posameznik, ki trote uporablja kot sredstvo za potešitev svojih voajerskih ali celo morilskih nagnjenj. Na trota je namreč mogoče pripeti videokamero ali do 30 kilogramov težko razstrelivo. Njihova uporabnost je tako zelo raznolika, da postajajo čedalje pogostejši "pojav" tudi v našem zračnem prostoru. To pa je skrb vzbujajoče dejstvo, ki bi potrebovalo čimprejšnjo zakonsko ureditev. Toda kako se lotiti pravnega urejanja povsem novega področja? Odgovor na to vprašanje je iskal Igor Belič z Inštituta za forenziko in informacijskih tehnologij na zadnjem srečanju Pravniškega društva Ljubljana 10. septembra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

S tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 17.9.2015

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2015 Marriage Rites and Rights Joanna Miles, Perveez Mody in Rebecca Probert (Hart Publishing, Oxford, 1. izdaja, 2015, 320 strani) V zadnjih letih so v ospredju razprave o tem, da je zakonska zveza preživeta in da se za
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidki - primer slabe prakse Eko sklada

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Delovna razmerja, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2015Pobudnica, zaposlena v Eko skladu, Slovenskem okoljskem javnem skladu, je bila zaradi bolezni po odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) razvrščena v III. kategorijo invalidnosti. Priznana ji je bila pravica do dela na drugem delu, delodajalec pa je ocenil, da drugega ustreznega dela glede na dane omejitve nima. Sprožil je postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in delavki odredil čakanje na delo do odločitve Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (Komisija). Pobudnica je podala prijavo tudi na Inšpektorat RS za delo (IRSD).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2015 10. september - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o minimalni plači. 11. september - predlog zakona o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah; - predlog zakona o ratifi
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Kvantitativno sproščanje in begunci

dr. Jože Mencinger, 17.9.2015

Ostalo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 36-37/2015Pred desetletji so me učili, da takih kriz, kakršna je bila velika gospodarska kriza v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ne more več biti. Preveč dobro naj bi poznali gospodarski mehanizem. Države in centralne banke bi zato kadarkoli lahko posegle vanj in krizo preprečile ali vsaj takoj vrnile stvari na pravo pot. Po sedmih letih od začetka zdajšnje krize se zdi, da to ne drži; prav nič gotovo ni, da se vračamo k stanju, kakršno je bilo pred sedmimi leti. Le navadili smo se živeti v takih razmerah, postale so normalno stanje stvari. Morda pa je bilo nenormalno stanje pred krizo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Slovenian Law Review in revija Pravnik

Boštjan Koritnik, 17.9.2015

Ostalo

Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 36-37/2015Z letošnjim letom je prenehala izhajati pravna revija Slovenian Law Review (SLR), ki jo je od leta 2004 izdajala PF Univerze v Ljubljani. Bila je prva slovenska pravna revija, ki je objavljala članke v tujih jezikih, in sicer v angleščini, francoščini in nemščini. V času globalizacije je omogočala neposredno komunikacijo s svetovno pravno javnostjo, v zadnjih letih pa je to vlogo vse bolj prevzemala najstarejša slovenska revija Pravnik, s katero se je SLR v letošnjem letu tudi združila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Posredovanje osebnih podatkov upravnika večstanovanjskih stavb

Irena Vovk, 17.9.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2015Ali sme upravnik etažnim lastnikom zaupati naslove drugih etažnih lastnikov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Kriminologija

Hinko Jenull, 17.9.2015

Kultura in umetnost

Hinko Jenull, Pravna praksa, 36-37/2015IUS SOFTWARE - GV Založba in Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani z izdajo knjige Kriminologija postavljata nov mejnik v slovenski družboslovni publicistiki. Urednici sta uspeli na enem mestu združiti v celoto intelektualne napore 19 priznanih strokovnjakov, ki na teoretični in raziskovalni ravni preučujejo kriminaliteto in druge oblike odklonskega vedenja. Zbrana, sistematično obdelana in pregledno urejena spoznanja segajo čez meje kriminologije kot posebne znanstvene institucije, prepletajo se s psihološkim, sociološkim, zdravstvenim področjem, širokim sklopom nadzorovanja v sodobni družbi in povezujejo s politiko preprečevanja in obvladovanja kriminalitete ter odpravljanjem njenih vzrokov in posledic. Knjiga zato nima posebne uporabne vrednosti le za pravnike s področja kazenskega, ampak sega tudi k problematiki policijskega, socialno-upravnega, družinskega in odškodninskega prava. Gre za kapitalno reprezentativno delo o pojavu, ki zaznamuje vse človeške skupnosti, ljudstva in države in je zato vedno predmet najširšega družbenega interesa.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36-37

Leto objave

< Vsi
2015(42)
> September(42)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČDĐEF G H IJ K LM NO P QR S Š TUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov