O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 42)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Pojasnilna dolžnost zdravnika - pogodba o opravljanju zdravstvenih storitev

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2015Pri pravilni izpolnitvi pojasnilne dolžnosti ne gre za vprašanje izoblikovanja svobodne in resne volje kot pogoja za veljavno sklenitev pogodbe o opravljanju zdravstvenih storitev, pač pa za zaščito pravice do ozaveščene privolitve v posamezen medicinski poseg v okviru izpolnjevanja pogodbenih obveznosti iz že sklenjene pogodbe. To pomeni, da izpolnitev pojasnilne dolžnosti ni pogoj za veljavno sklenitev pogodbe, pač pa spada v krog pogodbenih obveznosti zdravnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Odločanje CSD o stikih varovanca s sorodnico

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Človekove pravice, Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2015Pobudnica, sorodnica osebe z odvzeto poslovno sposobnostjo in pod skrbništvom centra za socialno delo (CSD), ki je nameščena v posebnem socialnovarstvenem zavodu, se je na Varuhu obrnila zaradi več nepravilnosti, ki naj bi jih storil CSD pri izvajanju skrbniških nalog. Ko je namreč sama CSD opozorila na nepravilnosti, ji je ta prepovedal stike z varovancem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Drugi in bližnji v kazenski zakonodaji

Hinko Jenull, 17.9.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 36-37/2015Znano Montesquieujevo misel, da se je treba pisanja zakonov lotiti s tresočo roko, razumem kot potrebo po tehtnem premisleku zakonodajalca, preden sede za pisalno mizo. Ko je odločitev sprejeta, pa mora roka mirno in jasno slediti skrbno oblikovani misli. Žal se zaradi hitenja večkrat zgodi obratno in zapis razkrije, da rešitev vsebinsko ni dozorela, zato je pisava slabo berljiva. Posebej neprijetno je, če se to zgodi v Kazenskem zakoniku (KZ-1), ki bi moral biti zaradi stroge zahteve po čisti in enoznačni opredelitvi pojmov deležen dodatne zakonodajne pozornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno - Zaposlovanje na črno

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2015 Zaposlovanje na črno Pojasnilo FURS, 1. izdaja, 1. avgust 2015 1. Kakšne so možne oblike zaposlitve po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1)? Delo se lahko opravlja na osnovi različnih pravnih podlag, pr
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu

Batagelj Kaja, Hergouth Ana, 17.9.2015

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Kaja Batagelj, Ana Hergouth, Pravna praksa, 36-37/2015Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) je v naš pravni red prenesel Direktivo 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Skoraj dve leti po njenem prenosu v naš pravni red nekatera vprašanja še vedno ostajajo nejasna, med njimi tudi vprašanje, kako naj država ravna v primeru, ko želi pacient prejeti zdravstvene storitve v drugi državi članici, ki so po mnenju države članice zdravstvenega zavarovanja nekakovostne in bi morebiti ogrožale pacientovo zdravje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Visio institut

Irena Vovk, 17.9.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2015Visio, institut ekonomskih in strateških raziskav, je samostojen in neodvisen možganski trust oziroma think tank javnih politik, lahko preberemo na prvi strani njegovega spletnega mesta. Prve korake je naredil pod okriljem društva Svetilnik. Ker pa so projekti in dejavnosti sčasoma postajali številčnejši in njihova prepoznavnost v javnosti večja, je bila jeseni 2014 sprejeta odločitev o samostojni poti. Nanjo so stopili aprila 2015. Inštitut vodi ustanoviteljica mag. Tanja Poričnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Vlada RS

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2015 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 52. redni seji (10. september 2015): - Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025; - zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja; - analiza plač v javnem sektorju za leto 2014; - sklep o
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Probacija - socialni multipraktik?

dr. Dragan Petrovec, 17.9.2015

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 36-37/2015Kdor slovenske penološke prakse ne pozna dobro, bi probacijo zlahka razumel kot evropsko navdahnjen rehabilitacijski dosežek, kakršnega doslej nismo poznali. Resnica je povsem drugačna. Probacija utegne biti eden zadnjih žebljev v krsto tretmanske ideje in prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidki - primer slabe prakse Eko sklada

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Delovna razmerja, Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2015Pobudnica, zaposlena v Eko skladu, Slovenskem okoljskem javnem skladu, je bila zaradi bolezni po odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) razvrščena v III. kategorijo invalidnosti. Priznana ji je bila pravica do dela na drugem delu, delodajalec pa je ocenil, da drugega ustreznega dela glede na dane omejitve nima. Sprožil je postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in delavki odredil čakanje na delo do odločitve Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (Komisija). Pobudnica je podala prijavo tudi na Inšpektorat RS za delo (IRSD).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Troti našega vsakdana

Nika Skvarča, 17.9.2015

Društva, javni shodi, prireditve

Nika Skvarča, Pravna praksa, 36-37/2015Prepričana sem, da večina ljudi ob omembi besede trot najprej pomisli na znanca, ki bi ga zlahka orisali kot omejenega ali nespametnega človeka. Vendar ne. V kontekstu tega prispevka velja za nespametnega samo tisti posameznik, ki trote uporablja kot sredstvo za potešitev svojih voajerskih ali celo morilskih nagnjenj. Na trota je namreč mogoče pripeti videokamero ali do 30 kilogramov težko razstrelivo. Njihova uporabnost je tako zelo raznolika, da postajajo čedalje pogostejši "pojav" tudi v našem zračnem prostoru. To pa je skrb vzbujajoče dejstvo, ki bi potrebovalo čimprejšnjo zakonsko ureditev. Toda kako se lotiti pravnega urejanja povsem novega področja? Odgovor na to vprašanje je iskal Igor Belič z Inštituta za forenziko in informacijskih tehnologij na zadnjem srečanju Pravniškega društva Ljubljana 10. septembra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Kdaj ima javni ukrep pomoči izključno lokalni učinek?

dr. Aleš Ferčič, 17.9.2015

PRORAČUN

dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 36-37/2015Evropska komisija je z vidika pravil EU o državnih pomočeh pred kratkim obravnavala več zadev, v katerih se je ukvarjala zlasti z vprašanjem, ali so imeli opazovani javni ukrepi zgolj lokalni učinek, ne da bi se ta raztezal čez mejo v vsaj eno drugo državo članico EU. Ker je nesporno, da se opazovani javni ukrep v primeru, ko ne more vplivati na trgovanje med vsaj dvema državama članicama EU, ne more šteti kot državna pomoč po prvem odstavku 107. člena Pogodbe o delovanju EU (PDEU), gre nedvomno za pomembno praktično vprašanje, ki je bilo (pred)dolgo v senci preostalih pogojev, določenih v prvem odstavku 107. člena PDEU, s tem povezana negotovost pa je v praksi povzročila marsikatero zadrego.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Uporaba podatkov registra nepremičnin za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča

mag. Marijana Vugrin, 17.9.2015

Stavbe in stavbna zemljišča

mag. Marijana Vugrin, Pravna praksa, 36-37/2015Dajatev nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) je bila uvedena z Zakonom o stavbnih zemljiščih (ZSZ). Določila o tej dajatvi, ki so bila uvedena s tem zakonom, veljajo še danes. Zakon o davku na nepremičnine (ZDavNepr) je to dajatev ukinil, odločba Ustavnega sodišča, ki je razveljavila ZDavNepr, pa je vnovič v enaki obliki uvedla NUSZ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Odpoved zaradi prenehanja dela

Miha Šercer, 17.9.2015

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 36-37/2015Z delavcem smo sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas treh mesecev in z enomesečnim poskusnim delom na projektu v Nemčiji. Po dveh tednih se je izkazalo, da dela ne opravlja dobro, zato smo se z njim pogovorili. Pogovor se je končal zelo burno, z obtožbami in grožnjami z njegove strani. Takoj zatem je zapustil delovišče, iz najetega stanovanja pobral vse svoje stvari, od takrat pa ga ni bilo več nazaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Zastaranje in narava postopka nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe

Leon Recek, 17.9.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 36-37/2015V prispevku je po kratkem pregledu (ustavno)sodne prakse glede narave postopka nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe v postopku z izrednim pravnim sredstvom (v povezavi z zastaranjem) obravnavano vprašanje, ali se določba drugega odstavka 91. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) (če je pravnomočna sodba v postopku za izredno pravno sredstvo razveljavljena, je v novem sojenju zastaralni rok dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe) uporabi tudi v primeru, da rok, določen za zastaranje kazenskega pregona (90. člen KZ-1), še ni potekel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2015Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2015
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Položaj beguncev v kazenskem postopku v luči prakse ESČP in Ustavnega sodišča RS

Oštir Ana, Reven Rebeka, Gorkič Primož, 17.9.2015

Varstvo človekovih pravic

Ana Oštir, Rebeka Reven in dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 36-37/2015Čemu posebej in drugače obravnavati položaj beguncev v kazenskem postopku? Kot bomo prikazali v nadaljevanju, so argumenti za drugačno obravnavanje dejanske narave, ki zaradi svoje intenzivnosti zahtevajo pravne rešitve, s katerimi naj se beguncem v kazenskem postopku zagotovi procesni položaj, primerljiv s procesnim položajem drugih domnevnih storilcev v kazenskem postopku. Zato si za boljše razumevanje za začetek poglejmo hipotetičen, vendar na resničnih okoliščinah utemeljen dejanski stan, ki naj osvetli specifičen položaj begunca v kazenskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

S tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 17.9.2015

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2015 Marriage Rites and Rights Joanna Miles, Perveez Mody in Rebecca Probert (Hart Publishing, Oxford, 1. izdaja, 2015, 320 strani) V zadnjih letih so v ospredju razprave o tem, da je zakonska zveza preživeta in da se za
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Namenilnik in nedoločnik

dr. Nataša Hribar, 17.9.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36-37/2015Že v osnovni šoli ste se naučili, da se namenilnik v slovenščini uporablja za glagoli premikanja. Še vedno pa me marsikdaj kdo vpraša, ali ga lahko uporabi tudi za glagoli, ki ne pomenijo premikanja; eden najočitnejših in v pogovornem jeziku zelo pogosto rabljenih glagolov v povezavi z namenilnikom je dati: A si že dala kuhat krompir? Ali je v takem primeru v knjižnem jeziku na mestu namenilnik ali ne, se bomo spraševali v tokratnem jezikovnem kotičku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Domneva nedolžnosti

Lena Šutanovac, 17.9.2015

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 36-37/2015Obdolženec v kazenskem postopku je šibkejša stranka nasproti državnim organom, zato je upravičen do številnih pravic in jamstev. Strogo spoštovanje posameznikovih pravic v postopku je nujen prvi pogoj za zakonito sodno odločbo, saj si pravni red prizadeva za to, da nihče ni po krivem obsojen. Prav zato je domneva nedolžnosti eno najbolj kritičnih in občutljivih jamstev, ki posameznika ščitijo pred državnim aparatom. Tako stališče je zavzelo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v zadevi Neagoe proti Romuniji, v kateri je obravnavalo zlorabo pravice do poštenega sojenja in domneve nedolžnosti, ki sta zajeti v 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Bančni podatki in pravica do zasebnosti

Ana Pakiž, 17.9.2015

Varstvo človekovih pravic

Ana Pakiž, Pravna praksa, 36-37/2015Podatki, pridobljeni iz bančnih dokumentov, so nedvomno osebni podatki, ne glede na to, ali vsebujejo občutljive podatke ali ne, je ugotovilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in poudarilo, da ni razloga, da se poslovne dejavnosti ne bi obravnavale kot del pravice do zasebnosti. člen 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) namreč varuje zaupnost vseh oblik komunikacije med posamezniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Pravni napovednik

Irena Vovk, 17.9.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2015Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 17.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2015Sodbe Sodišča
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Evropa

Irena Vovk, 17.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2015 Torek, 8. 9. Državne pomoči. Iz poročila držav članic o upoštevanju pravil EU glede državne pomoči za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena v obdobju 2012-2013 lahko na primer državljani izvedo, kateri sektorji so prejeli državno pomoč kot nadomestilo za stroš
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Podatkozaver: "Pokliči me!"

dr. Aleš Završnik, 17.9.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 36-37/2015Hekanje v spletno zmenkarsko posredovalnico Ashley Madison in naknadno razkritje več kot 38 milijonov uporabniških računov razgrinjata ekonomsko moč velikega podatkovja in moč sramotenja v digitalni dobi. Podatkovna ekonomija monetizira čustva, moško "zamračeno zavest" v iskanju "afere" in naslado publike ob žrtvah razkritja osebnih podatkov - tudi za ceno njihovih življenj: neposredno po razkritju podatkov sta samomor naredila protestantski duhovnik ("Za Johna je bilo razkritje tako sramotno," je dejala njegova žena) in policijski komandir, ki ni izvedel niti finančne transakcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Razpisi

Avtor ni naveden, 17.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2015Ur. l. RS, št. 62/15 1. Predsednik Upravnega sodišča RS - Sodni svet RS; rok je 28. september. Ur. l. RS, št. 64/15 2. Direktor - Osrednja knjižnica Mozirje; rok je 21. september. 3. Višji sodnika na Višjem delovnem in socialnem sodišču, s predvideno razporeditvijo na pravno
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36-37

Leto objave

< Vsi
2015(42)
> September(42)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČDĐEF G H IJ K LM NO P QR S Š TUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov