O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 40)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Člen 80 Ustave RS in odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov

Tušar Damjan, Ban Eva, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

mag. Damjan Tušar, Eva Ban, Pravna praksa, 38-39/2019Ustavno sodišče je v odločbi U-I-32/15 z dne 8. novembra 2018 odločilo, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (ZDVEDZ) v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (Ustavo), ker volilni okraji ne izpolnjujejo več nobenega kriterija iz 20. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), in zakonodajalcu določilo dveletni rok od objave odločbe za odpravo neustavnosti. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je veljavni volilni sistem skladen z Ustavo, in razložilo, kaj pomeni odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov posameznim kandidatom. Ta v skladu z odločbo pomeni, "da so volivci tisti, ki 'povzročijo' dodelitev mandatov posameznim kandidatom. Izključen in neposreden razlog za dodelitev poslanskih mandatov posameznim osebam mora biti kolektivna izjava volje volivcev. Odločilen vpliv volivcev na personalizacijo poslanskih mandatov zato pomeni, da je dodelitev mandatov v rokah volivcev, ne pa v rokah drugih subjektov, tudi ne v rokah predlagateljev kandidatnih list (praviloma političnih strank). Sestava Državnega zbora mora biti odvisna od kolektivne volje volivcev. [...] Volivci svojo izjavo volje na volitvah izrazijo z glasovanjem. Njihov odločilni vpliv se mora pokazati pri izidu glasovanja. Ustavno načelo sorazmernega predstavništva na eni strani zahteva, naj se mandati delijo v sorazmerju s podporo posameznih skupin volivcev. Ustavna zahteva po odločilnem vplivu pa po drugi strani zahteva, naj volivci z glasovanjem izrazijo podporo posameznim kandidatom (enemu ali več), sicer ni mogoče zagotoviti, da je personalizacija 'v rokah' volivcev."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Javna revizija v Evropski uniji

Patricij Maček, 11.10.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Revizija

Patricij Maček, Pravna praksa, 38-39/2019Evropsko računsko sodišče je objavilo posodobljeno spletno stran Javna revizija v Evropski uniji (EU), na kateri lahko najdemo informacije o pristojnostih, statusih, organizacijskih shemah in delu 29 vrhovnih revizijskih institucij v EU in njenih državah članicah. Namena pričujoče spletne strani sta vzbuditi zanimanje revizorjev, oblikovalcev politik in zakonodajalcev po vsej EU in zunaj njenih meja ter prispevati k aktualnim raziskavam na področju javne revizije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Vloga zagovornika otroka

dr. Nana Weber, 11.10.2019

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 38-39/2019• Kako se otroku postavi zagovornik v družinskem postopku oziroma ali lahko starši izberejo zagovornika otroka z liste zagovornikov? • Če otrok med postopkom dopolni 18 let, ali ima še vedno zagovornika?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Test zakonitega interesa: izhod v sili ali priročen pogoj za zagotovitev pravne podlage?

Nenad Mrdaković, 11.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 38-39/2019Obdelava osebnih podatkov na osnovi zakonitih interesov upravljavca predstavlja eno od šestih enakovrednih pravnih podlag, kot jih podaja Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju: GDPR), ki pa je v praksi verjetno najtežje razumljena in posledično tudi manj uporabljana. K temu prispeva dejstvo, da ta pravna podlaga po svoji vsebini zahteva določen preizkus oz. test zakonitega interesa, ki pa v GDPR ni izrecno urejen. Navaja namreč nekaj primerov, v katerih bi bil podan zakonit interes, ne podaja pa izčrpnega seznama tovrstnih primerov ali elementov testa. Gre torej za pravno podlago, ki je po eni strani najbolj fleksibilna z vidika upoštevanja upravljavčevih interesov, po drugi pa toliko bolj zahtevna, saj terja izvedbo natančnega, pravočasnega, objektivnega in popolnega testa, katerega jedro predstavlja tehtanje morebitne prevlade nad interesi, temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Dodatek za popoldansko delo

mag. Nataša Belopavlovič, 11.10.2019

Delovna razmerja, KOLEKTIVNE POGODBE

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 38-39/2019Smo javni zavod, ki deluje na področju kulture. Včasih morajo naši zaposleni občasno svoje delo opravljati tudi v popoldanskem času. Gre za primere pripravljanja oziroma postavljanja razstav, strokovnega vodenja vnaprej napovedanih skupin izven dopoldanskega časa, predavanj ipd. • Ali delavcem v teh primerih pripada dodatek za popoldansko delo? • Kaj se šteje kot popoldanski in kaj kot nočni delovni čas?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Ali je svoboda obveščanja glede vsebine zaupnih poročil o vojaškem stanju lahko omejena z avtorsko pravico?

Zoran Skubic, 11.10.2019

Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38-39/2019Praksa Sodišča (EU) je, vsaj kar zadeva (predhodno) odločanje po členu 267 PDEU, žal prepogosto označena kot presplošna, predvsem pa preveč - pogojna. Povprečnemu, zlasti pa laičnemu bralcu se tako njegova judikatura zlasti na prvi pogled zdi precej presplošna in nerazpoznavna, pa čeprav utegne biti za naše vsakdanje življenje še kako pomembna. Zavedati se namreč moramo, da je nacionalno pravo katerekoli države članice tako ali drugače prežeto s pravom EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu

Letnar Černič Jernej, Weingerl Petra, 11.10.2019

Človekove pravice

dr. Jernej Letnar Černič, dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 38-39/2019Varstvo in uresničevanje človekovega dostojanstva zahteva spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Države so tradicionalno primarno odgovorne za spoštovanje, varovanje in uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj so se te sprva razvile v razmerju med državo in posamezniki. A tudi v gospodarstvu lahko prihaja do tveganj za kršitve človekovih pravic. Gospodarske družbe pogosto pozitivno, a včasih tudi negativno vplivajo na spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vanje lahko posegajo neposredno, posredno, same oziroma skupaj z državnimi in ostalimi nedržavnimi organi. V zadnjih letih se je zato razvilo spoznanje, da nimajo le države, temveč tudi gospodarske družbe obveznosti do spoštovanja človekovih pravic. Te obveznosti izhajajo predvsem iz domačih pravnih redov, evropskega prava in posredno tudi iz mednarodnega prava. V tej luči je spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (ang. business and human rights) treba razlikovati od družbene odgovornosti podjetij, ki je bolj prostovoljne narave, saj gospodarske družbe zavezuje, da pri svojem poslovanju spoštujejo in varujejo človekove pravice. Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu v slovenskem prostoru do sedaj ni bilo deležno prevelike pozornosti, saj se področje pogosto zamenjuje z družbeno odgovornostjo podjetij in predvsem z donatorstvom in sponzorstvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019 30. september - predlog zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin, - predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021. 3. oktober - predlog
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Začasne odredbe - neustreznost roka za uvedbo glavnega postopka

dr. Nana Weber, 11.10.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 38-39/2019Kadar sodišče izda začasno odredbo pred uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o vzgoji, varstvu in preživljanju otroka, o stikih, o izvajanju starševske skrbi ali o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja, Družinski zakonik (DZ) v 166. členu določa, da mora biti ta postopek uveden v sedmih dneh od izdaje začasne odredbe. Če postopek ni uveden v sedmih dneh, sodišče ustavi postopek, in če je treba, razveljavi opravljena dejanja. Rok sedmih dni ni ustrezen, saj ni nujno, da bo sodišče sklep o izdani začasni odredbi odpravilo isti dan, kot ga je izdalo, po drugi strani pa to pravilo spreminja klasična pravila o teku rokov, ki tečejo od vročitve dalje. Ustavitev postopka in razveljavitev pravdnih dejanj pomeni, da lahko stranka sicer vloži nov predlog za izdajo začasne odredbe, vendar je to vprašljivo z vidika varstva največje otrokove koristi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Izpodbijanje priznanega očetovstva po novem Družinskem zakoniku

mag. Brina Felc, 11.10.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Brina Felc, Pravna praksa, 38-39/2019Družinski zakonik (DZ) se je v celoti pričel uporabljati 15. aprila 2019 in med drugim ureja institut priznanja očetovstva. V 114. členu določa, da za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi ali v času 300 dni po prenehanju zakonske zveze s smrtjo moža otrokove matere, velja tudi moški, ki prizna očetovstvo pri centru za socialno delo, pred matičarjem, v javni listini ali v oporoki (115. člen). Potrebno je soglasje matere in osebe, katere očetovstvo se priznava, ob določenih pogojih (117. člen). Po drugi strani pa mora seveda že zaradi človekove pravice očetov iz 35. člena Ustave RS obstajati tudi možnost ukiniti takšno pravno vez med očetom, ki je očetovstvo priznal, in otrokom, kadar formalno očetovstvo ne ustreza biološki realnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Zapleti in razpleti postopkov dostopa do informacij javnega značaja

Lora Briški, 11.10.2019

JAVNO OBVEŠČANJE

Lora Briški, Pravna praksa, 38-39/2019Odkar je zakonodajalec sprejel Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), je minilo že šestnajst let. Govorniki na letošnjem posvetu Informacijskega pooblaščenca RS so si bili edini, da enostavnih vprašanj s tega področja ni več. Ostala so le še tista zapletenejša, pa naj bodo materialnopravne ali procesnopravne narave. Dogodek, ki je potekal 23. septembra 2019 v Hiši Evropske unije, je - kot je napovedal njegov naslov - osvetlil in razpletel nekatere zaplete postopkov dostopa do informacij javnega značaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Predsednik DKOM o pravnem varstvu v javnem naročanju

Urša Ravnikar Šurk, 11.10.2019

PRORAČUN

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 38-39/2019S predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) želi vlada zagotoviti učinkovito pravno sredstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja pri večjih infrastrukturnih projektih. Vlada je predlog novele sprejela v začetku septembra in ga poslala v parlamentarno obravnavo. Minister za javno upravo Rudi Medved je povedal, da predlog novele krepi neodvisnost in strokovnost revizijske komisije ter učinkovitost pravnega varstva večjih projektov predvsem s področja infrastrukture. Zaostrila se bo odgovornost naročnikov, ponudnikov in komisije kot varuha zakonitosti na področju javnega naročanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Javno sojenje in objava osebnih podatkov v medijih

Sonja Strle, 11.10.2019

JAVNO OBVEŠČANJE, Uprava

Sonja Strle, Pravna praksa, 38-39/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede osebnih podatkov, ki zaradi javnosti sojenja pridejo do določenih medijev. Ali posameznik od medijev, ki take osebne podatke objavijo, lahko zahteva popoln izbris? Ali se mediji pri tem lahko sklicujejo na javni interes in posledično ne izbrišejo osebnih podatkov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Poslanstvo pravniškega poklica in prevzemanje odgovornosti

dr. Rajko Knez, 11.10.2019

Ostalo

dr. Rajko Knez, Pravna praksa, 38-39/2019Pravniki smo veliko pripomogli k "zagonu" države, ki za delovanje nujno potrebuje pravni red. Generacija, ki je pripravila osamosvojitvene dokumente, ne le Ustavo RS, je naredila pionirsko in po mnenju mnogih, tudi po mojem, nadvse uspešno in daljnosežno delo. Ob zgodovinski prelomnici in predvsem ob skupnem cilju je pravo tudi uspešno povezovalo različne politične poglede. Nekoliko drugačen je današnji ozir na takratno izgradnjo pravnega sistema na zakonski ravni. Ne spomnim se veliko zahval (če sploh) generacijam, ki so pripravljale številne tako materialne kot procesne zakone. Pogosteje so v ospredju graje v smislu nedorečenosti zakonodaje, pravnih praznin, protiustavnosti. S tem se srečujemo tudi na Ustavnem sodišču.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Načelo (ne)enakosti pri izrekanju kazenskih sankcij

Primož Križnar, 11.10.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Križnar, Pravna praksa, 38-39/2019Ustava Republike Slovenije (RS) v 14. členu posameznike pred zakonom postavlja v enak pravni položaj in jim zagotavlja enake človekove pravice in svoboščine ne glede na razlikovalne osebne lastnosti. To splošno načelo enakosti ne zavezuje samo zakonodajalca, temveč tudi sodno vejo oblasti v okviru 22. člena Ustave RS, po katerem je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopkih pred sodišči. Zaradi teh ustavnih določil morajo sodišča pravne položaje posameznikov, ki so v bistvenih dejanskih in pravnih položajih enaki, obravnavati enako, različne pa različno, razen če za razlikovanje enakih položajev obstaja utemeljen razumen in stvaren razlog. V nasprotnem primeru je lahko ravnanje sodišč samovoljno, arbitrarno in diskriminatorno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Izjave

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019 "Zakaj ni Vlada RS predstavnikov Adrie Airways sprejela kar na dvorišču, jih najprej vprašala, ali so objavili letno poročilo za leto 2018, in jih šele nato povabila naprej?" (Redni profesor na EF Univerze v Ljubljani in kolumnist dr. Aljoša Valentinčič o podjetjih,
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Razpisi

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019 Ur. l. RS, št. 58/19 1. Okrajni sodnik na Okrajnem sodišču v Cerknici - Vrhovno sodišče Republike Slovenije, rok je 12. oktober. Ur. l. RS, št. 59/19 2. Notarsko mesto s sedežem v Ljubljani - Ministrstvo za pravosodje, rok je 19. oktober.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Vlada RS

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 45. redni seji (30. september 2019): - predlog zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi. Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 46. redni seji (3. oktob
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Z orumenelih listov ...

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Kultura in umetnost

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019PP, št. 18-19/90, 27. september 1990, str. 1
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Pogodba o štipendiranju - zapadlost terjatve za vrnitev štipendije

Avtor ni naveden, 11.10.2019

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019Stališče sodišča druge stopnje, da tožbeni zahtevek za vračilo štipendije za doktorski študij še ni zapadel, je v skladu s 45. členom PDEU. Pogodbeno določilo, da se mora toženec v tridesetdnevnem roku zaposliti v Republiki Sloveniji, nesorazmerno omejuje temeljno svoboščino iz 45. člena PDEU, zato ga sodišče v skladu z načelom primarnosti in neposrednosti prava EU utemeljeno ni uporabilo. Odločitev sodišča druge stopnje je v skladu z načelom učinkovitosti prava EU (načelo "effet utile").
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Zavarovanje nepremičnine - splošni zavarovalni pogoji - zavarovanje na "novo vrednost"

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019Zavarovanje na novo vrednost zavarovalcu očitno vzbuja zaupanje, da zavarovalna vsota ne odstopa od zavarovalne vrednosti in zato ne pričakuje, da bi ga lahko zadele posledice podzavarovanja. Že z jezikovno razlago izraza "nova" vrednost pridemo navzkriž s temeljnim konceptom podzavarovanja, saj se vrednost ob začetku zavarovalne dobe in vrednost ob kasnejši točki v času lahko razlikujeta, zavarovanje na novo vrednost pa naj bi zavarovalcu nudilo varnost prav s svojim prilagoditvenim elementom prihodnjim razmeram. Čeprav OZ v 960. členu ureja podzavarovanje in posebni pogoji v splošnih določbah prav tako opisujejo, na kakšen način razmerje med zavarovalno vsoto in vrednostjo posledično vpliva na izplačilo zavarovalnine, pa določbe o zavarovanju na novo vrednost-standard iz poglavja C obravnavanih posebnih pogojev povprečnega zavarovalca zavedejo do te mere, da je prepričan, da bo dobil škodo povrnjeno do višine zavarovalne vsote iz zavarovalne police. Revizijsko sodišče ocenjuje, da ne po jezikovni, ne po logični razlagi navedenih spornih določb posebnih pogojev ni mogoče najti enopomenske interpretacije. Zato je v skladu s 83. členom OZ potrebna razlaga teh določil v korist zavarovanca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Koliko je vredna formalna izobrazba?

dr. Katarina Zajc, 11.10.2019

Ostalo

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 38-39/2019Ker se ravno začenja študijsko leto, naj bo tokrat kolumna malo bolj šolsko obarvana. Posvetimo se vrednosti izobrazbe, znanja in "diplome". Na družabnih omrežjih in spletu lahko že nekaj časa prebiramo anekdote, da formalna izobrazba ne pomeni nič več in da delodajalci vse bolj iščejo delavce, ki imajo znanja in veščine, pri čemer ni nujno, da imajo formalno izobrazbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Upravljanje in samoupravljanje po slovensko

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 11.10.2019

SINDIKATI

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 38-39/2019September je bil tudi zame mesec razmišljanj o samoupravljanju, soupravljanju, solastništvu zaposlenih, programih delavskih odkupov ... Zaključek me je pretresel. Prav zato, ker imamo izkušnjo družbene lastnine, delavskega lastništva, samoupravljanja, v naslednjih dvajsetih letih ne bomo sposobni premika v tej smeri. Ker ne znamo ali nočemo, bomo nazadnje spet hlapci na svoji zemlji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Posebna občutljivost pri obravnavanju nasilja nad starejšimi

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019Starejša pobudnica je Varuhu človekovih pravic (Varuh) sporočila, da je žrtev nasilja v družini. Sorodniki, s katerimi živi, naj bi jo večkrat fizično napadli in poškodovali, do nje naj bi bili tudi verbalno nasilni. Pobudnica se je obrnila tako na policijo kot tudi na pristojni center za socialno delo (CSD), kjer pa naj bi ji svetovali, da morajo to rešiti v družini s pogovorom.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 38-39

Leto objave

< Vsi
2019(40)
> Oktober(40)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČDĐEF GH IJK L M NOP QR S Š T UVW XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov