O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 43)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Koncept varne tretje države

Avtor ni naveden, 9.1.2014

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2014Člen 61 Zakona o mednarodni zaščiti ni v neskladju z Ustavo. Člen 60 in prvi odstavek 62. člena Zakona o mednarodni zaščiti se razveljavita. Prvi odstavek 63. člena Zakona o mednarodni zaščiti je v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Razlogi za povratno učinkovanje zakona

Avtor ni naveden, 9.1.2014

Pravoznanstvo, Ustavno sodišče

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2014Odločba št. U-I-158/11, 28. november 2013 (Ur. l. RS, št. 107/13) Člen 12 Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize se razveljavi. Zakonodajalec mora razloge za povratno učinkovanje z
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Ali so določbe ZJN-2 kogentne?

Avtor ni naveden, 9.1.2014

PRORAČUN

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2014Državna revizijska komisija v svojih sklepih vztrajno pojasnjuje, da določila javnega razpisa in vsebine razpisne dokumentacije po roku za oddajo ponudb postanejo aksiom, zaradi česar jih je treba razlagati tako, kot so zapisana v razpisni dokumentaciji. Pri uporabi določb Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) se tako postavlja vprašanje, kakšna je pravna narava posameznih določb. Ali so te kogentne, kar bi pomenilo, da naročniki ne smejo širiti njihove uporabe, ali pa so dispozitivne in lahko naročniki določbe poljubno prilagajajo svojim potrebam? Zmeda je toliko večja zato, ker je treba določbe razpisne dokumentacije, za katere ponudniki ne želijo, da postanejo aksiom, izpodbiti v revizijskem zahtevku, vloženem pred rokom za oddajo ponudb, ko je zelo težko izkazati aktivno legitimacijo, predvsem možnost nastanka škode. V praksi tako nastajajo absurdne situacije: čeprav ZJN-2 jasno določa, kaj je formalno nepopolna ponudba, lahko določba, ki jo naročnik vključi v razpisno dokumentacijo, povzroči, da je ponudba izločena zaradi nebistvene pomanjkljivosti. Pred rokom za oddajo ponudbe ponudnik nima nikakršnega interesa, da bi take določbe naročnika izpodbijal, ko pa interes zaradi storjene napake obstaja, je za izpodbijanje določbe načeloma prepozno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Nepravilnosti pri uporabi posebnega varovalnega ukrepa

Avtor ni naveden, 9.1.2014

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2014Posebni varovalni ukrep (PVU) je po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr) nujen ukrep, ki se ga uporabi zaradi omogočanja zdravljenja osebe ali zaradi odprave oziroma obvladovanja nevarnega vedenja osebe, kadar je ogroženo njeno življenje ali življenje drugih, huje ogroženo njeno zdravje ali zdravje drugih ali z njim povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim in ogrožanja ni mogoče preprečiti z drugim, blažjim ukrepom. Kot posebna varovalna ukrepa zakon določa telesno oviranje s pasovi (fiksacija) in omejitev gibanja znotraj enega prostora. ZDZdr tudi določa, da se PVU uporabi le izjemoma in lahko traja le toliko časa, kolikor je nujno potrebno glede na razlog njegove uvedbe, pri čemer posebni varovalni ukrep telesnega oviranja s pasovi ne sme trajati več kot štiri ure. Po preteku tega časa zdravnik preveri utemeljenost ponovne uvedbe posebnega varovalnega ukrepa (četrti odstavek 29. člena ZDZdr).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Poseg v pravico javnih uslužbenk do nediskriminacijskega obravnavanja

Avtor ni naveden, 9.1.2014

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2014Prvi odstavek 188. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ v zvezi z enajstim odstavkom 429. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, drugi, tretji in četrti odstavek 188. člena ter 246. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ so, kolikor se nanašajo na javne uslužbenke kot ženske zavarovanke, ki še niso izpolnile enakih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, kot veljajo za moške zavarovance, v neskladju z Ustavo. Prvi odstavek 188. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ je bil, kolikor se je nanašal na javne uslužbenke kot ženske zavarovanke, ki še niso izpolnile enakih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, kot so veljali za moške zavarovance, v neskladju z Ustavo. Zakonodajalec mora ugotovljeno neskladje iz 1. točke izreka odpraviti v roku šestih mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljenega neskladja lahko javni uslužbenki zaradi predpisanih pogojev za upokojitev pogodba o zaposlitvi preneha veljati šele, ko izpolni enake pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, kot na podlagi izpodbijanih določb veljajo za moške zavarovance. Določbe Zakona za uravnoteženje javnih financ iz 1. in 2. točke izreka v preostalem delu niso oziroma niso bile v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Večja zaščita potrošnika

Irena Vovk, 9.1.2014

Kmetijstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 1/2014Predlog novele Zakona o kmetijstvu (ZKme-1B), ki ga je prvi delovni dan po novem letu, tj. 2. januarja, sprejela Vlada s ciljem večje zaščite potrošnika, pridelovalcev in predelovalcev kmetijskih pridelkov in živil, predvideva vzpostavitev instituta varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Človekove pravice pred Sodiščem EU

mag. Petra Ferk, 9.1.2014

Varstvo človekovih pravic

mag. Petra Ferk, Pravna praksa, 1/2014V okviru tradicionalnega decembrskega srečanja članov Slovenskega društva za evropsko pravo je bilo 18. decembra 2013 v prostorih PF Univerze v Ljubljani organizirano predavanje sodnika na Sodišču EU dr. Marka Ilešiča Človekove pravice pred Sodiščem EU, ki je bilo namenjeno obravnavi novejše sodne prakse Sodišča EU na področju človekovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Zakaj Microsoftov prevzem Skypa ne nasprotuje pravu EU

Zoran Skubic, 9.1.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 1/2014Splošno sodišče je pogosto neupravičeno v senci Sodišča EU, kar je posledica predvsem nehvaležnih pristojnosti, nesorazmernega pripada in tudi dejstva, da ga lahko slednje kot instanca "udari po prstih" tudi zaradi sojenja v nerazumnem roku. To pa še ne pomeni, da odločitve "splošnih" sodnikov niso pomembne, dostikrat celo prelomne. Tokrat so v luči Uredbe o dovoljenih koncentracijah in Smernic o horizontalnih koncentracijah presojali vprašanje Microsoftovega prevzema nadzora nad spletno komunikacijsko platformo družbe Skype. Pri tem so potrdili odločitvi Komisije, da je obravnavana združitev v skladu z notranjim trgom, saj ne pomeni bistvene omejitve konkurence ne na trgu spletnih komunikacij, namenjenih potrošnikom, ne na trgu pripadajočih poslovnih komunikacij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Elektronska pošta je neprimeren način komuniciranja med zagovornikom in pripornikom

Nika Skvarča, 9.1.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nika Skvarča, Pravna praksa, 1/2014Ob prebiranju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki se navezujejo na uporabo sodobnejših tehnologij, bralca preplavijo nespodobne misli o tem, da se tamkajšnji sodniki s tehnološkim napredkom nekako ne morejo sprijazniti. Z zanimivo argumentacijo zagovarjajo teze, da poleg elektronske pošte obstajajo tudi drugi, enako hitri in učinkoviti načini komuniciranja, kot so obiski, telefonski klici in poštne pošiljke. Slednji so namreč načini, ki jih finska zakonodaja predvideva kot načine komuniciranja med zagovornikom in njegovim varovancem, ki je v priporu. Med njimi torej ni (in še nekaj časa ne bo) elektronske pošte, saj po mnenju ESČP elektronska pošta ne omogoča zadostnega varovanja pravice do zasebnosti. Kaj pa če o slednjem načinu komuniciranja soglašata tako varovanec kot tudi zagovornik?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Petdeset let ustavnega sodstva v Sloveniji

dr. Ciril Ribičič, 9.1.2014

Ustavno sodišče

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 1/2014Nihče ni hotel opaziti, da je v teh dneh preteklo petdeset let od začetka delovanja ustavnega sodstva v Sloveniji. Pred pol stoletja je uvedba ustavnih sodišč v Jugoslaviji pomenila odstop od takratne doktrine o enotnosti oblasti in skupščinski vladavini: odtlej o ustavnosti zakonov ne more več presojati organ, ki zakone sprejema. Tudi zaradi obstoja ustavnih sodišč je postal Beograd mesto, v katerem je bilo ustanovljeno Mednarodno združenje za ustavno pravo (IACL), ki je v istem mestu pred časom zelo dostojno praznovalo trideseto obletnico. Ugledna mednarodna udeležba je bila tudi ob 50-letnici srbskega ustavnega sodišča, na kateri je med drugimi govoril predsednik Beneške komisije Gianni Buquicchio, in drugih ustavnih sodišč na območju nekdanje Jugoslavije, ki praznujejo svoje petdesetletnice. Tudi slovensko ustavno sodišče in Društvo za ustavno pravo sta bila na teh spominskih srečanjih zastopana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme - cesija

Avtor ni naveden, 9.1.2014

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2014Sodba in sklep III Ips 46/2010, 15. oktober 2013 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 703/2009) ZPP - 214. in 285. člen Materialno procesno vodstvo zadeva le pomembna dejstva in potrebna dokazila v zvezi s takimi dejstvi. Ni ga mogoče omejevati s sklicevanjem na pristranskost sodnika
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Temperatura na delovnem mestu

dr. Nana Weber, 9.1.2014

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 1/2014• Ali obstajajo kakšne zakonske ali podzakonske zahteve glede najvišje in najnižje dovoljene temperature na delovnem mestu v pisarnah? Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 45. členu nalaga dolžnost delodajalcu, da zagotavlja pogoje za varnost in zdravje
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Vpogled DURS-a v podatke o strankah

Irena Vovk, 9.1.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 1/2014V letih 2012 in 2013 je bila gospodarska družba predmet davčnega inšpekcijskega nadzora. Davčna uprava RS (DURS) v odločbi ni priznala dela dveh poslovodnih oseb, z utemeljitvijo, da družba DURS-u ni izkazala, da sta osebi za družbo opravljali delo. Družba je nato DURS-u predložila zbirni opis specifikacij za zahtevano obdobje za obe osebi, ne pa tudi natančnega opisa opravljenega dela, saj je po mnenju družbe vsebina dela, ki ga opravlja za stranke, tajna, razen v primeru ustreznega sodnega naloga. Ali je bilo tako ravnanje družbe pravilno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Več zavezujočih kolektivnih pogodb in jubilejna nagrada

dr. Nana Weber, 9.1.2014

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 1/2014Podjetje zavezujejo tri kolektivne pogodbe: Kolektivna pogodba za poklicne novinarje, Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti ter Kolektivna pogodba grafične dejavnosti. Vsaka od njih višino jubilejne nagrade določa drugače. • V kakšni višini se mora izplačati jubilejna nagrada za 30 let delovne dobe delavcu, ki sicer opravlja delo grafičnega tehnika?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Pedagoška in učna obveznost

Avtor ni naveden, 9.1.2014

Višje in visoko šolstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2014V Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) je v 120. členu uporabljen izraz "delovna in učna obveznost", v Zakonu o visokem šolstvu (ZVis) pa je v 63. členu uporabljen izraz "delovna in pedagoška obveznost". Zakaj tako razlikovanje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Naknadna finančna pomoč pri pridobitvi novih delnic

mag. Gregor Drnovšek, 9.1.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Gregor Drnovšek, Pravna praksa, 1/2014Delniška družba posodi denarni znesek posojilojemalcu, ki je nedavno pred tem pridobil njene delnice v okviru povečanja osnovnega kapitala in s tem postal njen delničar. Z družbo ni koncernsko povezan in ne deluje za njen račun. Posojilni pogoji so pošteni in običajni. Ali gre pri takem posojilu za prepovedano finančno pomoč pri pridobivanju delnic družbe?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - zdravstveno stanje delavca

Avtor ni naveden, 9.1.2014

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2014Sodba in sklep VIII Ips 167/2013, 30. september 2013 (v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljana Pdp 60/2013) ZDR - 6. in 88. člen Izpodbijana odpoved ni bila podana iz razloga nesposobnosti, pač pa zaradi tožničine trajne nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogo
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Nasprotje interesov članov nadzornega sveta zaradi konkurenčne prepovedi

Jan Matjaž, Bratina Miha, Ilić Uroš, 9.1.2014

Delovna razmerja, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matjaž Jan, Miha Bratina, mag. Uroš Ilić, Pravna praksa, 1/2014Člani nadzornega sveta gospodarske družbe v skladu z 41. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ne morejo opravljati nobene funkcije ali dela v konkurenčni družbi, razen če je v statutu določeno drugače. Glede na to, da morajo v skladu z 274. členom ZGD-1 ta dejstva razkriti skupščini že pred njihovo izvolitvijo, se postavlja vprašanje, kako ravnati, če jih skupščina kljub temu imenuje na funkcijo, in kakšne so posledice takega imenovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Aktualno iz zakonodaje

mag. Jasmina Cigrovski, 9.1.2014

Ostalo

mag. Jasmina Cigrovski, Pravna praksa, 1/2014Pregled slovenske zakonodaje Prekrški S 1. januarjem je začela veljati po hitrem postopku sprejeta novela Zakona o prekrških (ZP-1I), ki med drugim kot pristojna sodišča za odločanje o prekrških določa vsa višja sodišča v državi. Novost na področju določa
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Po dokapitalizaciji bank še makrobonitetni nadzor finančnih institucij

mag. Mojca Kunšek, 9.1.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 1/2014Konec minulega leta je začel veljati Zakon o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema (ZMbNFS), ki določa izvajanje makrobonitetnega nadzora v Republiki Sloveniji in opredeljuje naloge, nadzorne ukrepe in delovanje nadzornih organov na področju makrobonitetnega nadzora, ki bo zajemal nadzor stabilnosti finančnega sistema, tj. področja bančništva, zavarovalništva, trga finančnih instrumentov, investicijskih družb, družb za upravljanje in lizing družb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Razsojeno

Toni Tovornik, 9.1.2014

Ostalo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 1/2014Opozorilo na izpolnjevanje obveznosti Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbo, s katero je tožnik zahteval ugotovitev nezakonitosti odpovedi, obstoj delovnega razmerja in obračun izpadlih dohodkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 9.1.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 1/2014
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Vlaganje pritožb na ESČP po 1. januarju 2014

Maja Smrkolj, 9.1.2014

Varstvo človekovih pravic

Maja Smrkolj, Pravna praksa, 1/2014S prvim januarjem 2014 se začne uporabljati spremenjeni 47. člen Poslovnika Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki določa strožje zahteve glede formalnosti pri vlaganju pritožb na ESČP, na katere je treba opozoriti pritožnike in njihove zastopnike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Zadeva Pelati: Vrhovno sodišče RS pravu EU priznalo polno učinkovitost

Nika Hudej, 9.1.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nika Hudej, Pravna praksa, 1/2014Slovenska sodišča so po skoraj desetih letih članstva Slovenije v EU še vedno deležna kritike, da se premalo zavedajo svoje odgovornosti za izvajanje, uveljavitev in spoštovanje prava EU oziroma da so pri njegovi uporabi preveč zadržana. Marsikatera kritika je upravičena, saj so kljub številnim primerom, v katerih je zaradi čezmejnega elementa treba uporabiti pravo EU, odločitve, v katerih bi slovenska sodišča pokazala, da se zavedajo svojih dolžnosti v zvezi s pravilno uporabo prava EU, še vedno redke. V sodni praksi so pogosti primeri, v katerih sodišče bodisi brez obrazložitve ali pa z neupravičenim sklicevanjem na doktrino acte clair zavrne predlog strank za predložitev vprašanja za predhodno odločanje Sodišču EU. Vendar pa je v zadnjem času vsekakor mogoče opaziti, da dovzetnost rednih sodišč za vprašanja pravilne uporabe prava EU narašča, kar dokazuje tudi nedavno sprejeta odločitev Vrhovnega sodišča RS v zadevi X Ips 18/2013 z dne 19. septembra 2013, bolj znana kot zadeva Pelati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Neskladje ZPP z Ustavo zaradi odsotnosti posebne ureditve za obravnavanje tajnih podatkov

dr. Martina Šetinc Tekavc, 9.1.2014

Civilni sodni postopki

dr. Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 1/2014Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-134/10-28 z dne 24. oktobra 2013 odločilo o zahtevah za oceno ustavnosti Zakona o tajnih podatkih (ZTP) v zvezi z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP), ki jih je v letu 2010 vložilo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani zaradi težav, s katerimi se v nekaterih individualnih delovnih sporih, v katerih je tožena stranka Republika Slovenija, sooča zaradi kolizije določb ZPP z zahtevami tožene stranke po spoštovanju ZTP.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 1

Leto objave

< Vsi
2014(43)
> Januar(43)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČD ĐEF G H I J K LM NOP QR S Š T UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov