O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 43)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Temperatura na delovnem mestu

dr. Nana Weber, 9.1.2014

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 1/2014• Ali obstajajo kakšne zakonske ali podzakonske zahteve glede najvišje in najnižje dovoljene temperature na delovnem mestu v pisarnah? Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 45. členu nalaga dolžnost delodajalcu, da zagotavlja pogoje za varnost in zdravje
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Naknadna finančna pomoč pri pridobitvi novih delnic

mag. Gregor Drnovšek, 9.1.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Gregor Drnovšek, Pravna praksa, 1/2014Delniška družba posodi denarni znesek posojilojemalcu, ki je nedavno pred tem pridobil njene delnice v okviru povečanja osnovnega kapitala in s tem postal njen delničar. Z družbo ni koncernsko povezan in ne deluje za njen račun. Posojilni pogoji so pošteni in običajni. Ali gre pri takem posojilu za prepovedano finančno pomoč pri pridobivanju delnic družbe?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Pedagoška in učna obveznost

Avtor ni naveden, 9.1.2014

Višje in visoko šolstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2014V Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) je v 120. členu uporabljen izraz "delovna in učna obveznost", v Zakonu o visokem šolstvu (ZVis) pa je v 63. členu uporabljen izraz "delovna in pedagoška obveznost". Zakaj tako razlikovanje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Vlaganje pritožb na ESČP po 1. januarju 2014

Maja Smrkolj, 9.1.2014

Varstvo človekovih pravic

Maja Smrkolj, Pravna praksa, 1/2014S prvim januarjem 2014 se začne uporabljati spremenjeni 47. člen Poslovnika Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki določa strožje zahteve glede formalnosti pri vlaganju pritožb na ESČP, na katere je treba opozoriti pritožnike in njihove zastopnike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Več zavezujočih kolektivnih pogodb in jubilejna nagrada

dr. Nana Weber, 9.1.2014

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 1/2014Podjetje zavezujejo tri kolektivne pogodbe: Kolektivna pogodba za poklicne novinarje, Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti ter Kolektivna pogodba grafične dejavnosti. Vsaka od njih višino jubilejne nagrade določa drugače. • V kakšni višini se mora izplačati jubilejna nagrada za 30 let delovne dobe delavcu, ki sicer opravlja delo grafičnega tehnika?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme - cesija

Avtor ni naveden, 9.1.2014

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2014Sodba in sklep III Ips 46/2010, 15. oktober 2013 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 703/2009) ZPP - 214. in 285. člen Materialno procesno vodstvo zadeva le pomembna dejstva in potrebna dokazila v zvezi s takimi dejstvi. Ni ga mogoče omejevati s sklicevanjem na pristranskost sodnika
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Razsojeno

Toni Tovornik, 9.1.2014

Ostalo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 1/2014Opozorilo na izpolnjevanje obveznosti Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbo, s katero je tožnik zahteval ugotovitev nezakonitosti odpovedi, obstoj delovnega razmerja in obračun izpadlih dohodkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Nasprotje interesov članov nadzornega sveta zaradi konkurenčne prepovedi

Jan Matjaž, Bratina Miha, Ilić Uroš, 9.1.2014

Delovna razmerja, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matjaž Jan, Miha Bratina, mag. Uroš Ilić, Pravna praksa, 1/2014Člani nadzornega sveta gospodarske družbe v skladu z 41. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ne morejo opravljati nobene funkcije ali dela v konkurenčni družbi, razen če je v statutu določeno drugače. Glede na to, da morajo v skladu z 274. členom ZGD-1 ta dejstva razkriti skupščini že pred njihovo izvolitvijo, se postavlja vprašanje, kako ravnati, če jih skupščina kljub temu imenuje na funkcijo, in kakšne so posledice takega imenovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - zdravstveno stanje delavca

Avtor ni naveden, 9.1.2014

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2014Sodba in sklep VIII Ips 167/2013, 30. september 2013 (v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljana Pdp 60/2013) ZDR - 6. in 88. člen Izpodbijana odpoved ni bila podana iz razloga nesposobnosti, pač pa zaradi tožničine trajne nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogo
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Vpogled DURS-a v podatke o strankah

Irena Vovk, 9.1.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 1/2014V letih 2012 in 2013 je bila gospodarska družba predmet davčnega inšpekcijskega nadzora. Davčna uprava RS (DURS) v odločbi ni priznala dela dveh poslovodnih oseb, z utemeljitvijo, da družba DURS-u ni izkazala, da sta osebi za družbo opravljali delo. Družba je nato DURS-u predložila zbirni opis specifikacij za zahtevano obdobje za obe osebi, ne pa tudi natančnega opisa opravljenega dela, saj je po mnenju družbe vsebina dela, ki ga opravlja za stranke, tajna, razen v primeru ustreznega sodnega naloga. Ali je bilo tako ravnanje družbe pravilno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Po dokapitalizaciji bank še makrobonitetni nadzor finančnih institucij

mag. Mojca Kunšek, 9.1.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 1/2014Konec minulega leta je začel veljati Zakon o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema (ZMbNFS), ki določa izvajanje makrobonitetnega nadzora v Republiki Sloveniji in opredeljuje naloge, nadzorne ukrepe in delovanje nadzornih organov na področju makrobonitetnega nadzora, ki bo zajemal nadzor stabilnosti finančnega sistema, tj. področja bančništva, zavarovalništva, trga finančnih instrumentov, investicijskih družb, družb za upravljanje in lizing družb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Vsebina PP št.1/2014

Avtor ni naveden, 9.1.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2014stran 3 UVODNIK dr. Jernej Podlipnik (Pre)pogostemu spreminjanju davčnih predpisov naj sledi ustanovitev davčnega sodišča stran 6 EVROPSKO PRAVO Nika Hudej Zadeva Pelati: Vrhovno sodišče RS pravu EU priznalo polno učinkovit
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Neskladje ZPP z Ustavo zaradi odsotnosti posebne ureditve za obravnavanje tajnih podatkov

dr. Martina Šetinc Tekavc, 9.1.2014

Civilni sodni postopki

dr. Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 1/2014Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-134/10-28 z dne 24. oktobra 2013 odločilo o zahtevah za oceno ustavnosti Zakona o tajnih podatkih (ZTP) v zvezi z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP), ki jih je v letu 2010 vložilo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani zaradi težav, s katerimi se v nekaterih individualnih delovnih sporih, v katerih je tožena stranka Republika Slovenija, sooča zaradi kolizije določb ZPP z zahtevami tožene stranke po spoštovanju ZTP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Zadeva Pelati: Vrhovno sodišče RS pravu EU priznalo polno učinkovitost

Nika Hudej, 9.1.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nika Hudej, Pravna praksa, 1/2014Slovenska sodišča so po skoraj desetih letih članstva Slovenije v EU še vedno deležna kritike, da se premalo zavedajo svoje odgovornosti za izvajanje, uveljavitev in spoštovanje prava EU oziroma da so pri njegovi uporabi preveč zadržana. Marsikatera kritika je upravičena, saj so kljub številnim primerom, v katerih je zaradi čezmejnega elementa treba uporabiti pravo EU, odločitve, v katerih bi slovenska sodišča pokazala, da se zavedajo svojih dolžnosti v zvezi s pravilno uporabo prava EU, še vedno redke. V sodni praksi so pogosti primeri, v katerih sodišče bodisi brez obrazložitve ali pa z neupravičenim sklicevanjem na doktrino acte clair zavrne predlog strank za predložitev vprašanja za predhodno odločanje Sodišču EU. Vendar pa je v zadnjem času vsekakor mogoče opaziti, da dovzetnost rednih sodišč za vprašanja pravilne uporabe prava EU narašča, kar dokazuje tudi nedavno sprejeta odločitev Vrhovnega sodišča RS v zadevi X Ips 18/2013 z dne 19. septembra 2013, bolj znana kot zadeva Pelati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

(Pre)pogostemu spreminjanju davčnih predpisov naj sledi ustanovitev davčnega sodišča

dr. Jernej Podlipnik, 9.1.2014

Poravnava davkov in prispevkov

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 1/2014S 1. januarjem 2014 je začelo veljati oziroma se je začelo uporabljati cel kup novih davčnih pravil. Država poskuša s spremembami predvsem povečati priliv v javne blagajne. Nič novega, tako je že nekaj zadnjih let in ob kroničnem pomanjkanju sredstev za javno financiranje se zdi to logično. Vsakoletne spremembe cele vrste davčnih določb, pri čemer so te spremembe pogosto sprejete in objavljene pet pred dvanajsto in v časovni stiski, zaradi česar so včasih strokovno nedodelane, marsikdaj povzročajo težave tako zavezancem za davek kot tudi davčnim organom in sodiščem, ki neposredno odločajo o pravicah in obveznostih zavezancev oziroma preverjajo zakonitost teh odločitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Večja zaščita potrošnika

Irena Vovk, 9.1.2014

Kmetijstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 1/2014Predlog novele Zakona o kmetijstvu (ZKme-1B), ki ga je prvi delovni dan po novem letu, tj. 2. januarja, sprejela Vlada s ciljem večje zaščite potrošnika, pridelovalcev in predelovalcev kmetijskih pridelkov in živil, predvideva vzpostavitev instituta varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 9.1.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/20147. januar predlog energetskega zakona. 6. januar - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu; - predlog resolucije o zaščiti kranjske čebele. 3. januar - predlog zakona o zdravilih; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah poslan
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Ali so določbe ZJN-2 kogentne?

Avtor ni naveden, 9.1.2014

PRORAČUN

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2014Državna revizijska komisija v svojih sklepih vztrajno pojasnjuje, da določila javnega razpisa in vsebine razpisne dokumentacije po roku za oddajo ponudb postanejo aksiom, zaradi česar jih je treba razlagati tako, kot so zapisana v razpisni dokumentaciji. Pri uporabi določb Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) se tako postavlja vprašanje, kakšna je pravna narava posameznih določb. Ali so te kogentne, kar bi pomenilo, da naročniki ne smejo širiti njihove uporabe, ali pa so dispozitivne in lahko naročniki določbe poljubno prilagajajo svojim potrebam? Zmeda je toliko večja zato, ker je treba določbe razpisne dokumentacije, za katere ponudniki ne želijo, da postanejo aksiom, izpodbiti v revizijskem zahtevku, vloženem pred rokom za oddajo ponudb, ko je zelo težko izkazati aktivno legitimacijo, predvsem možnost nastanka škode. V praksi tako nastajajo absurdne situacije: čeprav ZJN-2 jasno določa, kaj je formalno nepopolna ponudba, lahko določba, ki jo naročnik vključi v razpisno dokumentacijo, povzroči, da je ponudba izločena zaradi nebistvene pomanjkljivosti. Pred rokom za oddajo ponudbe ponudnik nima nikakršnega interesa, da bi take določbe naročnika izpodbijal, ko pa interes zaradi storjene napake obstaja, je za izpodbijanje določbe načeloma prepozno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Petdeset let ustavnega sodstva v Sloveniji

dr. Ciril Ribičič, 9.1.2014

Ustavno sodišče

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 1/2014Nihče ni hotel opaziti, da je v teh dneh preteklo petdeset let od začetka delovanja ustavnega sodstva v Sloveniji. Pred pol stoletja je uvedba ustavnih sodišč v Jugoslaviji pomenila odstop od takratne doktrine o enotnosti oblasti in skupščinski vladavini: odtlej o ustavnosti zakonov ne more več presojati organ, ki zakone sprejema. Tudi zaradi obstoja ustavnih sodišč je postal Beograd mesto, v katerem je bilo ustanovljeno Mednarodno združenje za ustavno pravo (IACL), ki je v istem mestu pred časom zelo dostojno praznovalo trideseto obletnico. Ugledna mednarodna udeležba je bila tudi ob 50-letnici srbskega ustavnega sodišča, na kateri je med drugimi govoril predsednik Beneške komisije Gianni Buquicchio, in drugih ustavnih sodišč na območju nekdanje Jugoslavije, ki praznujejo svoje petdesetletnice. Tudi slovensko ustavno sodišče in Društvo za ustavno pravo sta bila na teh spominskih srečanjih zastopana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 9.1.2014

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 1/201411. januar 1992 - Odločitev o mejah Arbitražna komisija Mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji, t. i. Badinterjeva komisija, je v mnenju ocenila, da so meje nekdanjih jugoslovanskih republik meje novonastalih držav na območju nekdanje Jugoslavije. 12. januar 1665 - Pierre S. de F
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

razpisi

Avtor ni naveden, 9.1.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2014Ur. l. RS, št. 109/13 1. Predsednik Višjega sodišča v Celju; - Sodni svet RS; rok je 22. januar. 2. Podpredsednik Višjega sodišča v Celju; - Sodni svet RS; rok je 22. januar. 3. Predsednik Višjega sodišča v Mariboru; - Sodni svet RS; rok je 22. januar. 4. Predsedni
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 9.1.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2014je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD-E) (Ur. l. RS, št. 110/13) - veljati začne 11. januarja. <
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Vlada RS

Avtor ni naveden, 9.1.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2014Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 39. seji (2. januar 2014): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu; - predlog zakona o dopolnitvi Zakona o vojnih invalidih; - novela zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament; - predloga E
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Človekove pravice pred Sodiščem EU

mag. Petra Ferk, 9.1.2014

Varstvo človekovih pravic

mag. Petra Ferk, Pravna praksa, 1/2014V okviru tradicionalnega decembrskega srečanja članov Slovenskega društva za evropsko pravo je bilo 18. decembra 2013 v prostorih PF Univerze v Ljubljani organizirano predavanje sodnika na Sodišču EU dr. Marka Ilešiča Človekove pravice pred Sodiščem EU, ki je bilo namenjeno obravnavi novejše sodne prakse Sodišča EU na področju človekovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Elektronska pošta je neprimeren način komuniciranja med zagovornikom in pripornikom

Nika Skvarča, 9.1.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nika Skvarča, Pravna praksa, 1/2014Ob prebiranju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki se navezujejo na uporabo sodobnejših tehnologij, bralca preplavijo nespodobne misli o tem, da se tamkajšnji sodniki s tehnološkim napredkom nekako ne morejo sprijazniti. Z zanimivo argumentacijo zagovarjajo teze, da poleg elektronske pošte obstajajo tudi drugi, enako hitri in učinkoviti načini komuniciranja, kot so obiski, telefonski klici in poštne pošiljke. Slednji so namreč načini, ki jih finska zakonodaja predvideva kot načine komuniciranja med zagovornikom in njegovim varovancem, ki je v priporu. Med njimi torej ni (in še nekaj časa ne bo) elektronske pošte, saj po mnenju ESČP elektronska pošta ne omogoča zadostnega varovanja pravice do zasebnosti. Kaj pa če o slednjem načinu komuniciranja soglašata tako varovanec kot tudi zagovornik?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 1

Leto objave

< Vsi
2014(43)
> Januar(43)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČD ĐEF G H I J K LM NOP QR S Š T UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov