O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 35)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Meja dopustnega nadzora uporabe interneta in elektronske pošte na delovnem mestu

Lidija Zupančič, 8.1.2015

Delovna razmerja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Lidija Zupančič, Pravna praksa, 1/2015Razvoj tehnologije poleg hitrejšega in učinkovitejšega opravljanja dela prinaša tudi nove načine nadzorovanja delavcev. Ima delodajalec zaradi lastninske pravice nad računalnikom pravico do vpogleda v podatke o obiskanih spletnih straneh? Se lahko seznani z vsebino katerekoli elektronske pošte, če je bila ta poslana z računalniške enote, ki je v lasti delodajalca?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Predpraznični dnevnik

dr. Marijan Pavčnik, 8.1.2015

Ostalo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 1/2015 Tretji del: od 15. do 24. decembra 2014 15. 12. 2014 Dan, dva pred odhodom v Beograd smo na fakulteti prejeli nasvet spoštovanih profesorjev Ljuba Bavcona in Cirila Ribičiča, naj študente ustrezno opozorimo na obletnico sprejetja Splošne deklaracije čl
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Tudi človeški zarodek je lahko patentiran kot izum na podlagi prava EU

Zoran Skubic, 8.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 1/2015Tendence po uporabi človeškega tkiva v industrijske in "tržne" namene so stare najmanj toliko kot ugotovitev, da je mogoče posamezno telo uporabiti tudi kot kompendij "rezervnih delov" za zdravljenje sicer neozdravljivih bolezni ali stanj drugih posameznikov. Komercialno izkoriščanje in "tržno obnašanje" namreč načeloma ne poznata morale. Produkt je produkt, surovina pač - surovina. Zato je naloga prava, da določi meje, upoštevajoč sorazmerno vse relevantne interese, tendence, pravice, dolžnosti in koristi. Seveda na primeren način tudi etiko in moralo. Včasih (pogosto) pa se zaplete že pri sami definiciji. Tako je lahko vprašanje že, kaj je pravzaprav življenje. Nikjer se mnenja posameznih strok ne krešejo bolj kot prav pri vprašanju človeškega zarodka. Kdaj je zarodek življenje, je še vedno nerešena dilema. Nedavna odločitev Sodišča (EU) pa k temu dodaja, da tkiva, ki se organsko ne more razviti v človeka, v luči Direktive 98/44/ES o pravnem varstvu biotehnoloških izumov ni mogoče šteti za "zarodek", zato ga je mogoče celo patentirati kot izum.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Razpisi

Avtor ni naveden, 8.1.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2015 Ur. l. RS, št. 92/14 1. Podpredsednik Okrožnega sodišča v Novi Gorici - Sodni svet; rok je 19. januar. 2. Predsednik Okrajnega sodišča na Ptuju - Sodni svet; rok je 19. januar. Ur. l. RS, št. 98/14 3. Direktor - Komunala Novo mesto;
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Evropa kot misel, Evropa kot kamen?

Tomaž Pavčnik, 8.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 1/2015Prvega januarja 1986 sta se Evropski uniji pridružili Španija in Portugalska. Istega leta je v izvirniku izšel Saramagov roman Kameni splav (A jangada de pedra), ki ga od minulega leta naposled lahko beremo tudi v slovenskem prevodu. V njem je zdaj že pokojni nobelovec (tako kot v Eseju o slepoti) uporabil znan in učinkovit literarni prijem. V izhodišče stvarnega sveta vneseš eno samo, a neizmerno pomembno fikcijsko predpostavko. To omogoča, da se roman nato razvija v skladu z nam znanimi, torej resničnimi naravoslovnimi in družboslovnimi zakonitostmi, a je učinek tako za avtorja kot tudi za bralca umetniško prvovrsten. Zadene nas njegova odpiljena fikcijska prvina, hkrati pa nam močneje, a povsem verodostojno govori o sodobnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

En diplomant na kvadratni kilometer

dr. Jože Mencinger, 8.1.2015

Višje in visoko šolstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 1/2015Povod za pisanje tokratne kolumne je ena bolj nenavadnih, a duhovitih uporab statistike na proslavi Dneva državnosti in enotnosti, to je, da imamo v Sloveniji enega diplomanta na kvadratni kilometer. Večina poslušalcev jo je preslišala, najbrž pa jim tudi ni pomagala vedeti, koliko diplomantov imamo. A koliko jih je na kvadratni kilometer drugje? V Veliki Britaniji 3,1, v Nemčiji 1,5, na Švedskem 0,18, na Finskem 0,16, v Avstriji 0,82, v Grčiji 0,51 in v Estoniji 2,55. Da ti podatki ne povedo ničesar o izobraževanju, je vsakomur jasno, a takih statističnih primerjav je v medijih vsak dan polno. Posebno veselje imajo novinarji s kakšnimi lestvicami konkurenčnosti ali ekonomske svobode. Kako so narejene, nikogar ne zanima, za poročanje je pomembno le, da smo slabi ali da smo spet izgubili nekaj mest.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Pravna praznina

Nataša Skubic, 8.1.2015

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 1/2015Predmet pravne praznine so tista družbena razmerja, ki jih zakon ali drug pravni predpis ne ureja, a so tako pomembna, da morajo biti pravno urejena. Začetna pravna praznina nastane ob izdaji zakona ali drugega formalnega pravnega vira, ko postavodajalec spregleda tista družbena razmerja, ki bi sicer morala biti pravno urejena, v primeru naknadne pravne praznine pa se takšna neurejenost pojavi šele tedaj, ko je formalni pravni vir že oblikovan. Za pravne praznine gre tudi tedaj, ko so nekateri pravni instituti le delno pravno urejeni (M. Pavčnik, Teorija prava (2. izd.), Cankarjeva založba, Ljubljana, 2001).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Mikrobiz

Irena Vovk, 8.1.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 1/2015Dvojezični spletni portal Mikrobiz.net na enem mestu, predvsem pa brezplačno ponuja vse potrebne informacije in orodja za ustanavljanje in vodenje manjšega podjetja v Sloveniji ali Italiji. Portal gradijo trije moduli: baza znanja, orodja za učinkovito poslovno načrtovanje in spletno sejmišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

S tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 8.1.2015

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 1/2015 The EEA and the EFTA - Court Decentred Integration (Hart Publishing in Sodišče EFTA, Oxford, 2014, 544 strani) Evropski gospodarski prostor (EGP) je bil ustanovljen leta 1994 z namenom, da bi določbe Evropske unije o njenem no
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Vlada RS

Avtor ni naveden, 8.1.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2015 Sklepa, ki ju je Vlada RS sprejela na 15. redni seji (22. december 2014): - izhodišča za pripravo predloga rebalansa proračuna države za leto 2015; - Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Razveljavitev ureditve uklonilnega zapora

Avtor ni naveden, 8.1.2015

Kazenski postopek, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2015Prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 19. člena, sedmi odstavek 19. člena, kolikor se nanaša na izvršitev uklonilnega zapora, ter 202.b člen Zakona o prekrških se razveljavijo. Postopki odločanja o uklonilnem zaporu, ki do dneva objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije še niso bili končani, se ustavijo. V zadevah, v katerih je bil postopek odločanja o uklonilnem zaporu do navedenega dne končan, se uklonilni zapor ne izvrši oziroma se njegovo izvrševanje ustavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Skrajšani postopek v kazenski zadevi Patria (III.)

Marko Stupica, 8.1.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Marko Stupica, Pravna praksa, 1/2015Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije je v javni izjavi Potrditev, da je tožilstvo uspešno pri pregonu najzahtevnejših kaznivih dejanj 7. novembra 2014 navedlo, da potrditev obsodilne sodbe v primeru Patria tudi na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije dokazuje, da je tožilstvo uspešno pri pregonu najzahtevnejših kaznivih dejanj. Dokazovanje in preganjanje korupcije namreč spadata med najzahtevnejše kazenske postopke tožilstva, potrditev pravnomočne obsodilne sodbe v tem dolgotrajnem, zahtevnem in odmevnem primeru pa je dokaz, da je tožilstvo dobro opravilo svoje delo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Ali je ostarela mati jedro družine njene odrasle hčerke?

Nika Skvarča, 8.1.2015

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 1/2015Včasih se razumnost strasbourških sodnikov prelevi v nekaj, kar je najlažje opisati z besedo formalizem. Res je sicer, da je dajanje vsebine abstraktnim pravnim izrazom vse prej kot preprosto delo. Toda ko se med presojanjem naleti na ovire, je zatekanje k obliki (in s tem zanemarjanje vsebine) precej vprašljiv izhod v sili. V predstavljeni zadevi se je sedmerici sodnikov zataknilo pri opredelitvi pojmov, kot so "običajne čustvene vezi", "jedro družine" in "družinsko življenje". Tako po mnenju večine sodnikov ostarele matere ni mogoče šteti za jedro družine njene odrasle hčerke, za njuno razmerje se tudi ne bi dalo reči, da presega običajne čustvene vezi, kar torej pomeni, da njunega odnosa ni mogoče subsumirati pod pojem družinskega življenja. Zato jo z veliko formalizma pošiljajo nazaj tja, od koder je betežna gospa Senchishak prišla - v Rusijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Ministrovih sto dni

Irena Vovk, 8.1.2015

Uprava

Irena Vovk, Pravna praksa, 1/2015S pripravo treh novel s področja sodniške in tožilske zakonodaje (Zakon o sodiščih, Zakon o sodniški službi, Zakon o državnem tožilstvu) so bila implementirana priporočila, ki jih je Sloveniji pred dvema letoma dala Skupina držav proti korupciji Sveta Evrope (GRECO) na področju omejevanja korupcijskih tveganj, krepitve integritete in etike v pravosodju, je med dosežki Ministrstva za pravosodje omenjeno v dokumentu, ki so ga ob sto dneh Vlade dr. Mira Cerarja pripravili v vladnem uradu za komuniciranje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Imenovanje sodnikov mednarodnih sodišč v državah v praksi - zakaj bi bila vendarle dobrodošla novela ZPKSMS

mag. Simona Drenik, 8.1.2015

Uprava

mag. Simona Drenik, Pravna praksa, 1/2015Novi krog strokovne razprave glede vsebine in namena Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč (ZPKSMS), ki ga je v Pravni praksi št. 46/2014 začel kolega Zoran Skubic, je zelo dobrodošel. V tem času se je že iztekel zadnji (dvojni) razpis po ZPKSMS, po končanju obeh postopkov pa bi številna opozorila glede potrebnih sprememb tega zakona vendarle veljalo vzeti resno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 8.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 1/2015Luksemburška kronika
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Prednost pravice do poznavanja lastnega izvora pred pravico pokojnika do pietete

dr. Judita Dolžan, 8.1.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Človekove pravice

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 1/2015Tako kot pred njim že Ustavno sodišče ZRN se je tudi Vrhovno sodišče Zvezne Republike Nemčije (Bundesgerichtshof - BGH) postavilo v bran pravici otroka do poznavanja lastnega izvora, ki je v zadnjih letih v sodni praksi vse bolj v ospredju. Vrhovno sodišče ZRN je namreč odločilo, da ima pravica otroka do poznavanja lastnega izvora načeloma prednost pred pravico pokojnika do posmrtnega varstva osebnosti v primeru, ko je za opravo testa očetovstva treba izkopati posmrtne ostanke pokojnega očeta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Od 16. decembra do 5. januarja

Irena Vovk, 8.1.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 1/2015 Torek, 16. 12. Dobre prakse v sodstvu. Na V. konferenci dobrih praks v sodstvu, ki je v organizaciji Službe za razvoj sodne uprave pri Vrhovnem sodišču RS potekala na Brdu pri Kranju, so svoje projekte predstavila okrajna sodišča v Piranu, Ljubljani, Mariboru in Slov
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Odgovornost države zaradi opustitve dolžnega ravnanja uprave - neizdaje upravnega akta v razumnem roku

mag. Tea Melart, 8.1.2015

Upravni postopek in upravne takse, Obligacije

mag. Tea Melart, Pravna praksa, 1/2015Pri svojem delu se pogosto srečujem s problematiko nespoštovanja instrukcijskih rokov pri odločanju upravnih organov. Nespoštovanje rokov za odločanje je postalo praksa mnogih upravnih organov. Razlogi za to so različni. Problematika je aktualna in zadeva različna upravna področja. Ker je zaradi pomanjkljive učinkovitosti uprave posameznik v razmerju do države neredko nemočen, kaže tej problematiki nameniti več pozornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Pridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem v povezavi z obstoječo infrastrukturo gospodarskih javnih služb po EZ-1

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 8.1.2015

Lastnina in druge stvarne pravice

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 1/2015Energetski zakon (EZ-1), ki je začel veljati 22. marca 2014, je v pravni red (končno) vnesel določbe glede pridobitve služnosti v javno korist na nepremičninah, na katerih se že dlje časa nahaja infrastruktura, ki je potrebna za izvajanje gospodarskih javnih služb, če so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje služnosti. Z uveljavitvijo teh določb je zakon zapolnil pravno praznino in uredil problematično področje, ki v razveljavljenem Energetskem zakonu (EZ) ni bilo ustrezno urejeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 8.1.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2015 19. december - predlog zakona o bančništvu; - predlog zakona o spremembi Zakona o varstvu potrošnikov; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. 18. december - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zak
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Splošna teorija prava in marksizem

dr. Albin Igličar, 8.1.2015

Kultura in umetnost

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 1/2015V zadnjem času se ob krizi sodobnega kapitalističnega sveta vnovič povečuje zanimanje za marksistično analizo njegovih protislovij. Oživljenemu interesu za marksistično pojasnjevanje zgradbe in razvoja družbe sledi tudi v slovenščino prevedena knjiga Evgenija Pašukanisa Splošna teorija prava in marksizem (Sophia, Ljubljana 2014), v zelo dobrem prevodu Marka Kržana. Pašukanis je to delo napisal leta 1923 kot uslužbenec sovjetskega diplomatskega predstavništva v Berlinu. Zaradi svojih idej o družbeni funkciji prava, pojasnjenih tudi v tej knjigi, je nato izginil v Stalinovih čistkah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Glagoli s se in si

dr. Nataša Hribar, 8.1.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 1/2015Že zelo dolgo me bega vprašanje, ki so mi ga postavile kolegice na tečajih: kako pisati povedi, ki vsebujejo po dva povratna glagola. Preden se lotim razlage, vam ponujam nekaj primerov. Glagola, zapisana v oklepaju, vstavite v poved; prvi glagol postavite v preteklik, drugega pa pustite v nedoločniku. Pri tem bodite pozorni na to, ali boste prosti morfem se/si uporabili dvakrat ali samo enkrat oziroma ali boste tam, kjer en glagol vsebuje se, drugi pa si, uporabili oba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Ročna zavora Sodišča EU pri pristopanju EU k EKČP

dr. Janja Hojnik, 8.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 1/2015Sodišče EU je nedavno v postopku pristopanja EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP) na presenečenje mnogih vnovič potegnilo ročno zavoro. Večino razlogov za zavrnitev osnutka sporazuma o pristopu prevevajo argumenti avtonomnosti prava EU, zaradi katere bi EU po oceni Sodišča morala imeti bolj specifičen položaj med pogodbenicami EKČP, kot ga predvideva osnutek sporazuma. A zelo negotovo je, ali bi v tako specifičen položaj EU privolile tiste članice Sveta Evrope, ki niso tudi članice EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Evropa

Irena Vovk, 8.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 1/2015 Torek, 16. 12. Stroški dela. Po podatkih Eurostata so povprečni stroški dela na uro v celotnem gospodarstvu (razen kmetijstva in javne uprave) leta 2012 v vsej EU znašali 24,2 evra, v evrskem območju pa 29,3 evra. Med državami članicami so velike razlike, od 3,4 evra v Bolg
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 1

Leto objave

< Vsi
2015(35)
> Januar(35)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČ D ĐEF GH I JKLM N OP QRS Š TUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov