O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 43)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Pravno uokvirjanje množičnega financiranja

Setnikar Nejc, Šutanovac Lena, 27.10.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nejc Setnikar, Lena Šutanovac, Pravna praksa, 41-42/2016Množično financiranje (ang. crowdfunding) je alternativni način financiranja projektov, ki uporabniku omogoča, da s pomočjo organizacijske platforme na spletu od množice ljudi z majhnimi vložki zbere finančna sredstva. Uporablja se za financiranje podjetniških idej start-up, raznovrstnih umetniških del in tudi nedobičkonosnih dobrodelnih projektov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Katero ekonomsko znanost naj bi pravniki upoštevali?

dr. Franjo Štiblar, 27.10.2016

Pravoznanstvo

dr. Franjo Štiblar, Pravna praksa, 41-42/2016Obstaja nasprotje med prevladujočo ortodoksno neoklasično in holistično heterodoksno ekonomsko znanostjo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Uničevanje verske in kulturne dediščine je mednarodni zločin

Igor Vuksanović, 27.10.2016

Kaznovalno pravo

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 41-42/2016Junija in julija 2012 so bojevniki militantne islamistične skupine Ansar Dine napadli in uničili ali močno poškodovali vrsto pomembnih spomenikov kulturne in religiozne dediščine (mošej, mavzolejev, grobnic) v mestu Timbuktu v Republiki Mali. Ahmad Al Faqi Al Mahdi je bil pomembna figura v gibanju Ansar Dine in celo vodja Hisbaha, telesa, zadolženega za varstvo javne morale. Prav tako je sodeloval pri delu Islamskega sodišča v Timbuktuju. Septembra 2015 je bil Al Mahdi predan Mednarodnemu kazenskemu sodišču (Sodišče) v Haagu, ki na podlagi Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (Rimski statut) izvršuje jurisdikcijo nad storilci najtežjih mednarodnih hudodelstev. 24. marca 2016 je predobravnavni senat Sodišča potrdil obtožnico zoper Al Mahdija zaradi vojnega hudodelstva uničevanja zgodovinskih in verskih spomenikov ter ga predal obravnavnemu senatu zaradi sojenja. Glavna obravnava je potekala med 22. in 24. avgustom 2016. Al Mahdi je že 18. februarja 2016 s tožilstvom sklenil dogovor o priznanju krivde, 22. avgusta 2016 pa je tudi formalno priznal krivdo pred obravnavnim senatom Sodišča. Dne 27. avgusta 2016 je Sodišče zoper Al Mahdija izdalo obsodilno sodbo in ga obsodilo na devetletno zaporno kazen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 27.10.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2016 28. oktober 1860 - Hugo Preuss Rodil se je nemški pravni strokovnjak in politik Hugo Preuss, eden glavnih avtorjev ustave weimarske republike. 30. oktober 1910 - Oče Rdečega križa Umrl je švicarski humanist in idejni tvorec Rdečega križa Jean
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Institucije

Jan Zobec, 27.10.2016

Uprava

Jan Zobec, Pravna praksa, 41-42/2016Odkar je človek, obstajajo institucije. Nič sistemsko velikega in nič prelomnega se v človeški družbi in v zgodovini ne zgodi brez institucij - in tudi nič sistemsko slabega in zlega se ne zgodi brez njih. Od nekdaj se je človek, gnan z željo po, recimo temu, napredku in ciljih, večjih od njegovih zmožnosti, ali pa le po iskanju varnosti, zadovoljitvi emocionalnih potreb ali celo zgolj temeljnih ekonomskih pogojev preživetja, povezoval in oblikoval ter ustvarjal institucije. Kot politična žival namreč že nagonsko čuti, da je cilje, ki gredo onkraj njega samega, njegove majhnosti, omejenosti, zmotljivosti in minljivosti, zmožen doseči samo prek institucij. Zato ima profesor Avbelj še kako prav, ko se vselej vrača k znameniti misli enega od ustanovnih očetov Evropske unije Jeana Monneta, da ni nič mogoče brez ljudi, vendar da so trajne samo institucije. Ali, kot bi rekli, ljudje pridejo in odidejo, institucije so večne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Nerazumna odločitev Tržnega inšpektorata RS

Igor Vuksanović, 27.10.2016

Splošno o vzgoji in izobraževanju

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 41-42/2016Pri strokovnem komentiranju odločitev državnih organov je k zadevi najbolje pristopiti s hladno glavo in se izogibati slabšalnim oznakam. Ko sem bral o zadnji odločbi Tržnega inšpektorata RS, sem moral samega sebe z velikim naporom spomniti na to pravilo. Tržni inšpektorat je namreč organizacijo tridnevne ekskurzije na Dunaj v režiji Osnovne šole Prežihovega Voranca označil za "opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev na črno" in je to ravnanje šoli prepovedal. Iz članka izhaja, da je ravnal na podlagi anonimne prijave, pri čemer ni težko uganiti, da je ta prišla iz sfere turističnih agencij, ki želijo monetizirati (dobičkonosno spraviti v tržno sfero z njenimi pravili) opravila, ravnanja in dejanja, ki so se tradicionalno smatrala za del osnovnošolske ekskurzije, torej del opravljanja javne službe, ki jo opravlja neki - javni ali zasebni - zavod. Žal je Tržni inšpektorat tu ravnal kot podaljšana roka precej pritlehnih podjetniških interesov, ne pa kot varuh javnega interesa in javnega dobrega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Odprava dosmrtnega zapora

dr. Aleš Završnik, 27.10.2016

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 41-42/2016Po človeški, recimo emocionalni, plati je nemogoče sočustvovati s storilci hudodelstev. Posegi v "življenje in telo" se nam upirajo ne le na "racionalni" ravni, temveč iz naših teles refleksno izvabljajo gnus in odpor. Pogled na razmesarjeno telo je nekaj, kar šokira, dobesedno nas še pred mislijo preplavijo emocije in gnus. Preusmerjanje razprave o dosmrtnem zaporu na razmesarjena telesa je zato argumentativna manipulacija - od (racionalne) razprave o naravi kazni, ki govori v prvi vrsti o naravi politične skupnosti, v kakršni želimo živeti, se preusmerja k razpravi, ki jo pretresajo gnus in "primordialne" telesne reakcije. Korektno bi zato bilo od tistih, ki že sledijo takšni argumentaciji, da jo izpeljejo vsaj do konca: zakaj zagovorniki dosmrtnega zapora omahujejo v svoji pravičnostni logiki in ne gredo do smrtne kazni in še naprej?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Nevarnosti sodne samouprave v tranzicijskih družbah

dr. Jorg Sladič, 27.10.2016

Kultura in umetnost

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 41-42/2016Očitno je, da je slovensko sodstvo v krizi. Ni treba odgovoriti, kdaj se je ta začela, dejstvo je, da kriza obstaja že vsaj 30 let. Erozija ugleda je povezana z njegovo podrejeno vlogo pred novo ustavo v letu 1991. Po novi ustavi pa sodstvo ni bilo sposobno pridobiti ugleda, ki ga ima na primer v Italiji (pa gre za državo z disfunkcionalnim sodstvom). Kaj slovenski sodniki delajo tako drugače, da je do te krize prišlo? Morda bo v pomoč knjiga češkega pravnika Davida Kosařa z naslovom Perils of Judicial Self-Government in Transitional Societies (Cambridge University Press, 2016, 470 strani), v kateri je analiziral sodne svete na Češkem in Slovaškem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Simpozij za pravno in socialno filozofijo

Patricij Maček, 27.10.2016

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 41-42/2016O pravnih, socioloških in filozofskih vprašanjih je na Simpoziju za pravno in socialno filozofijo, ki sta ga 28. septembra na PF Univerze v Ljubljani organizirala Društvo za pravno in socialno filozofijo ter Katedra za teorijo in sociologijo prava PF Univerze v Ljubljani, razpravljalo enajst referentov. Vsak izmed njih je predstavil tematiko, ki ji posveča posebno pozornost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Pravo in z njim pravniki - nujno zlo v družbi?

dr. Marko Ilešič, 27.10.2016

Pravoznanstvo

dr. Marko Ilešič, Pravna praksa, 41-42/2016Potem ko smo ugotovili, da brez pravne vede sodobna družba enostavno ne more funkcionirati, se vprašajmo enako za ljudi: smo nujno potrebni in ali smo zlo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Modus autem est optimus decus ipsum tenere nec progredi longius

dr. Janez Kranjc, 27.10.2016

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 41-42/2016Misel je vzeta iz Ciceronovega filozofskega spisa o dolžnostih (De off. 1, 141). Slovensko bi se glasila Najboljši način pa je, da ohranimo sámo dostojnost, in ne gremo dlje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 27.10.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2016 14. oktober - predlog priporočila v zvezi s poplačilom nadomestila rimskokatoliški cerkvi iz naslova dolgotrajnosti denacionalizacijskih postopkov in ostalih njihovih terjatev. 20. oktober - letno poročilo upravljanja kapitalskih naložb RS in SDH za leto 20
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Zloraba položaja, milijoni in milijarde

dr. Jože Mencinger, 27.10.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 41-42/2016Člen 240 Kazenskega zakonika je zdaj morda najbolj uporabljan člen, zdi se tudi, da je uporaben za karkoli in za vse čase. Pravniki z njim očitno nimajo problemov, meni pa se zdi, da bi moral biti prvi odstavek tega člena:
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Mobing na delovnem mestu

mag. Suzana Pisnik, 27.10.2016

Delovna razmerja, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 41-42/2016Dostojanstvo je univerzalna vrednota. Ustava RS v 34. členu zagotavlja posamezniku pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Odnosi med delavci znotraj posameznega delovnega okolja predstavljajo enega izmed tistih dejavnikov, ki krojijo našo družbo ter naš obstoj v njej, saj so dobri odnosi na delovnem mestu ključnega pomena za uspešnost organizacije. Pri tem so ključne vrednote, ki močno vplivajo na splošno vzdušje v posamezni organizaciji, in komunikacija znotraj delovne skupine, ki se lahko najbolje razvije v obliki neformalnih druženj zaposlenih, na primer na raznih delavnicah, športnih prireditvah in podobno. Na tak način se lahko oblikuje sproščeno delovno okolje, pojavi se večja solidarnost med delavci, pa tudi konflikti in problemi se rešijo hitreje. V nasprotnem primeru sta lahko integriteta in vrednost delavca ogroženi že v tistem trenutku, ko posameznik začuti bolečino ponižanja. Tudi na delovnem mestu. Govorim namreč o šikaniranju (mobingu) delavcev na delovnem mestu, ki je vse bolj razširjena oblika psihičnega nasilja na delovnem mestu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Je ponudnik brezplačnega dostopa do brezžičnega spleta odgovoren za kršitve avtorskih pravic, ki jih stori uporabnik?

Zoran Skubic, 27.10.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 41-42/2016Razvoj modernih tehnologij v zadnjih desetletjih je vse bolj in bolj odvisen od dostopnosti in razvejanosti informacijske infrastrukture. Slednja temelji na vse obsežnejšem in hitrejšem prenosu podatkov različnih digitalnih formatov, ki je prežel skoraj vse pore našega življenja. Že pri vsakdanjem obisku restavracije, pivnice ali kavarne je naročilo praviloma pospremljeno s poizvedbo, ali je morda zagotovljen brezplačni dostop do brezžičnega spleta (tj. omrežja Wi-Fi). Toda kaj se zgodi, če uporabnik tovrsten javni dostop zlorabi za kršenje avtorskih pravic (na primer nezakonite prenose zaščitenih vsebin)? Je prodajalec ali ponudnik, ki pri svojem poslovanju javno zagotavlja odprt in brezplačen dostop do omrežja Wi-Fi, v luči Direktive o elektronskem poslovanju odgovoren za tovrstne zlorabe s strani tretjih oseb? Če je odgovor da, mu je moč oblastno naložiti obveznost, da vsakršen dostop do svojega omrežja zaščiti z geslom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Zavarovanje dokazov pri kršitvah pravic intelektualne lastnine

dr. Eneja Drobež, 27.10.2016

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 41-42/2016Zavarovanje dokazov pri kršitvah pravic intelektualne lastnine določata 171. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in 124. člen Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1). Sodišče po teh členih izda sklep za zavarovanje dokazov, če upravičenec predloži razumno dosegljive dokaze o tem, da: je imetnik določene pravice, je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena, in bodo dokazi o kršitvi uničeni ali jih pozneje ne bi bilo mogoče izvesti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Ustavitev izvrševanja ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu

Ivan Šelih, 27.10.2016

Kazenski postopek

Ivan Šelih, Pravna praksa, 41-42/2016Med obravnavanimi zadevami pri Varuhu človekovih pravic (Varuh) je bila tudi pobuda enega od centrov za socialno delo (CSD). Ta je izpostavljal, da je kot skrbnik osebe, ki je bila nastanjena v Enoti za forenzično psihiatrijo Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, prejel sklep sodišča o ustavitvi izvrševanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu šele, ko je zanj sam zaprosil, vendar pa ni bil poklican k sodelovanju v tem sodnem postopku. Čeprav je sodišče s sklepom ustavilo izvrševanje ukrepa, ni bila zagotovljena namestitev osebe v drugo primerno ustanovo, in to kljub ugotovitvi izvedenke, da je potrebna namestitev osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda. Tako je oseba, za katero je skrbel, čez noč ostala brez ustrezne namestitve, ne da bi imela (po skrbniku) sploh možnost obrambe. V postopku pred ustavitvijo izvrševanja ukrepa o tem njen skrbnik ni bil obveščen, prav tako ni bilo pridobljeno njegovo stališče. Ker ga sodišče ni povabilo k sodelovanju, center kot skrbnik ni imel niti možnosti poskrbeti za ustrezno namestitev osebe oziroma pravočasno izvesti ustrezne postopke v ta namen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Povratnosvojilni zaimek

dr. Nataša Hribar, 27.10.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 41-42/2016Tokrat začnimo s primerom: Za tehnično pomoč pri izdelavi diplomske naloge se zahvaljujem očetu Francu, bratu Nejcu in mojemu/svojemu Davidu. Katero obliko svojilnega zaimka bi izbrali: moj ali svoj?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Vsebina PP št.41-42/2016

Avtor ni naveden, 27.10.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/20163 UVODNIK Jan Zobec Institucije 6 PRAVO IN PRAVNIKI dr. Marko Ilešič Pravo in z njim pravniki - nujno zlo v družbi? 7-8 ŠOLSTVO Igor Vuksanović Nerazumna odločitev Tržnega inšpektorata RS 9-10 PRAVO IN EKONOMIJA dr. Franjo Š
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Od 11. do 24. oktobra

Irena Vovk, 27.10.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 41-42/2016 Petek, 14. 10. Evropsko javno tožilstvo. Pravosodni ministri EU, med njimi tudi mag. Goran Klemenčič, so obravnavali predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije. Ta direktiva bo med drugim določala tudi pris
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Predlog za predhodno obravnavo zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami

dr. Jasna Murgel, 27.10.2016

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

dr. Jasna Murgel, Pravna praksa, 41-42/2016Kot mama dvojčkov s posebnimi potrebami in pravnica z izkušnjami pri obravnavi pravic takšnih otrok sem po vstopu v politiko ugotovila, da lahko naredim še veliko več za boljšo in učinkovitejšo obravnavo otrok s posebnimi potrebami, njihovih staršev in sorojencev. Od nastopa mandata sem se intenzivno ukvarjala s tem, da zakonu o zgodnji obravnavi, katerega zasnovo sta pred več kot desetletjem pripravili Zveza društev za cerebralno paralizo Sonček in Zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Sožitje, utrem pot v parlamentarni postopek. Priprava zasnove za sprejetje novega zakona je junija letos obrodila prve vidne sadove z vložitvijo predloga za predhodno obravnavo zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami v parlamentarni postopek. Predlog je podpisalo 68 poslancev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Pridobitev osebnih podatkov o statusu študenta prek odvetnika

Irena Vovk, 27.10.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 41-42/2016Ali sme fakulteta, članica Univerze v Ljubljani, odvetniku v skladu z 10. členom Zakona o odvetništvu (ZOdv) posredovati podatke o statusu njihovega študenta v študijskih letih 2015/2016 in 2016/2017, ki jih odvetnik potrebuje za stranko, tj. očeta študenta, ki je dolžan plačevati preživnino za sina, če se ta redno šola?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Zamuda roka za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti

Avtor ni naveden, 27.10.2016

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2016Pravilna razlaga prvega odstavka 119. člena ZUTD je takšna, da posledica zamude 30-dnevnega roka za prijavo pri Zavodu RS za zaposlovanje ni prenehanje pravice do denarnega nadomestila, temveč je milejša, t.j. da se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša v skladu z drugim stavkom prvega odstavka 119. člena ZUTD.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Evropa

Irena Vovk, 27.10.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 41-42/2016 Torek, 11. 10. Izzivi za zdravstvo. Poročilo o sistemih zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe ter o njihovi fiskalni vzdržnosti se osredotoča na glavne izzive za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo v EU ter na načine za zagotavljanje kakovostnih storitev ob hkratni fiskal
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 27.10.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2016 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških - ZP-1J (Ur. l. RS, št. 31/16) - veljati začne 7. novembra 2016, razen prvega stavka drugega odstavka novega 20. člena zakona, ki se začne uporabljati dve leti (tj. 6. no
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 41-42

Leto objave

< Vsi
2016(43)
> Oktober(43)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČD ĐEFGH I J K L M NOP QRS Š TUV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov