O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 43)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Vsebina PP št.41-42/2016

Avtor ni naveden, 27.10.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/20163 UVODNIK Jan Zobec Institucije 6 PRAVO IN PRAVNIKI dr. Marko Ilešič Pravo in z njim pravniki - nujno zlo v družbi? 7-8 ŠOLSTVO Igor Vuksanović Nerazumna odločitev Tržnega inšpektorata RS 9-10 PRAVO IN EKONOMIJA dr. Franjo Š
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Pravni napovednik

Irena Vovk, 27.10.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 41-42/2016Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 27.10.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 41-42/2016 Sodbe Sodišča 11. oktober Vstavi izbrisano tabelo 12. oktober Vstavi izbrisano tabelo 13. oktober Vstavi i
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Dnevi slovenskih pravnikov 2016 (1.)

Scortegagna Kavčnik Nina, Maček Patricij, Lulić Anita, 27.10.2016

Ostalo

Nina Scortegagna-Kavčnik, Patricij Maček, Anita Lulić, Pravna praksa, 41-42/2016Že 42. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki je letos vnovič potekalo tri dni, 13., 14. in 15. oktobra 2016, v Portorožu v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in družbe IUS SOFTWARE (GV Založba), je privabilo približno 350 udeležencev. Letos je bilo v okviru Dni organiziranih deset sekcij in dve okrogli mizi, na katerih je o aktualnih pravnih temah spregovorilo kar 60 predavateljev. V nadaljevanju povzemamo bistvene poudarke vseh sekcij in obeh okroglih miz. Prva, ki jo je vodil dr. Franjo Štiblar, se je ukvarjala s (kazensko) odgovornostjo bankirjev za slabe bančne kredite, druga, ki jo je vodil dr. Andraž Teršek, pa s pravno neodgovornostjo odločevalcev za svoje odločitve, med drugim tudi sodnic in sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Nov veter v slovenski kaznovalni politiki? Dva poudarka iz predloga novele KZ-1E

Mojca M. Plesničar, 27.10.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Mojca M.Plesničar, Pravna praksa, 41-42/2016Novela KZ-1E prinaša nekaj pomembnih novosti, ki bi lahko slovensko kaznovalno politiko preusmerile od trenutnega trenda naraščajoče punitivnosti k tradicionalno bolj umirjenemu slovenskemu kaznovanju, s katerim se v tujini še vedno radi ponašamo. Čeprav se namen kaznovanja in najvišja zagrožena kazen morebiti zdita le načelni in v praksi manj pomembni vprašanji, se je v preteklosti tako v tujini kot tudi pri nas izkazalo, da prav ta vprašanja dajejo ton in usmeritev celotnemu sistemu. Vemo, da se kaznovalna politika ustvarja na treh ravneh - zakonodajni, sodni in upravni -, a prav zakonodajna je tista, ki lahko začrta smer in omejitve ostalima dvema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Pravno uokvirjanje množičnega financiranja

Setnikar Nejc, Šutanovac Lena, 27.10.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nejc Setnikar, Lena Šutanovac, Pravna praksa, 41-42/2016Množično financiranje (ang. crowdfunding) je alternativni način financiranja projektov, ki uporabniku omogoča, da s pomočjo organizacijske platforme na spletu od množice ljudi z majhnimi vložki zbere finančna sredstva. Uporablja se za financiranje podjetniških idej start-up, raznovrstnih umetniških del in tudi nedobičkonosnih dobrodelnih projektov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Institucije

Jan Zobec, 27.10.2016

Uprava

Jan Zobec, Pravna praksa, 41-42/2016Odkar je človek, obstajajo institucije. Nič sistemsko velikega in nič prelomnega se v človeški družbi in v zgodovini ne zgodi brez institucij - in tudi nič sistemsko slabega in zlega se ne zgodi brez njih. Od nekdaj se je človek, gnan z željo po, recimo temu, napredku in ciljih, večjih od njegovih zmožnosti, ali pa le po iskanju varnosti, zadovoljitvi emocionalnih potreb ali celo zgolj temeljnih ekonomskih pogojev preživetja, povezoval in oblikoval ter ustvarjal institucije. Kot politična žival namreč že nagonsko čuti, da je cilje, ki gredo onkraj njega samega, njegove majhnosti, omejenosti, zmotljivosti in minljivosti, zmožen doseči samo prek institucij. Zato ima profesor Avbelj še kako prav, ko se vselej vrača k znameniti misli enega od ustanovnih očetov Evropske unije Jeana Monneta, da ni nič mogoče brez ljudi, vendar da so trajne samo institucije. Ali, kot bi rekli, ljudje pridejo in odidejo, institucije so večne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Katero ekonomsko znanost naj bi pravniki upoštevali?

dr. Franjo Štiblar, 27.10.2016

Pravoznanstvo

dr. Franjo Štiblar, Pravna praksa, 41-42/2016Obstaja nasprotje med prevladujočo ortodoksno neoklasično in holistično heterodoksno ekonomsko znanostjo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 27.10.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2016Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Razpisi

Avtor ni naveden, 27.10.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2016 Ur. l. RS, št. 61/16 1. Poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za štiri sodnike ustavnega sodišča - Urad predsednika Republike Slovenije; rok je 10. november. Ur. l. RS, št. 62/16 2. Predsednik Okrajnega sodišča v Ljubljani - Sodni svet
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Ali potek mandata vodilnega delavca pomeni prenehanje delovnega razmerja?

Janja Cigoj, 27.10.2016

Delovna razmerja

Janja Cigoj, Pravna praksa, 41-42/2016Iz različnih razlogov se delodajalci odločajo, da zaposlijo vodilne delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki je vezana na podelitev mandata. Običajno je to stimulativni razlog, saj naj bi bili delavci, ki so vezani na podelitev mandata, bolj ambiciozni in zavzeti za ohranjanje delovnega položaja kot delavci, ki so zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas brez mandata. Mandatne pogodbe lahko uvrstimo v sklop t. i. tveganih oblik zaposlitve, glede katerih kritiki varnih oblik zaposlitev menijo, da so zaposleni na tovrstni podlagi bolj motivirani za večjo produktivnost, saj mora poslovodstvo na podlagi njihovega preteklega dela oceniti, ali se jim podeli nov mandat ali ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Problematika muslimanskih naglavnih pokrival in udeležba v sodnih postopkih

Lina Burkelc Juras, 27.10.2016

Človekove pravice

Lina Burkelc-Juras, Pravna praksa, 41-42/2016Različne kulture se v sodobnem svetu vedno bolj prepletajo. Četudi to na ulicah naših mest morda še ni tako opazno, že pogled čez mejo v sosednjo Avstrijo potrdi, da se v našem pretežno katoliškem okolju pojavlja tudi vedno več pripadnikov različnih ločin muslimanske vere, ki svojo versko pripadnost izražajo tudi z nošnjo tipičnih oblačil. V medijih je pogosteje zaznati tudi novice o prepovedih nošnje različnih oblik naglavnih pokrival, značilnih za pripadnice muslimanske vere, in o primerih, ko je bilo od njih zahtevano, da svoje pokrivalo snamejo. Največkrat sta omenjeni burka, ki pokriva celo telo, glavo in tudi celoten obraz, ter nikab, ki prav tako pokriva celo telo, glavo in obraz, vendar ima na obrazu odprto režo za oči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Obveznosti države članice pred izročitvijo državljanov druge države članice tretji državi

Alenka Antloga, 27.10.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 41-42/2016Sodišče Evropske unije (SEU) je na predhodna vprašanja Vrhovnega sodišča Latvije (predložitveno sodišče) odločilo, da je treba 18. in 21. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) razlagati tako, da mora država članica Unije, v kateri se nahaja državljan druge države članice Unije, pred izročitvijo tretji državi, s katero je sklenila sporazum o izročitvi, o tem obvestiti državo članico Unije, pripadnik katere je ta državljan, in tej državi na njeno prošnjo predati državljana v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (Okvirni sklep 2002/584), če je ta država tudi pristojna, da uvede kazenski postopek za kazniva dejanja, izvršena zunaj njenega ozemlja. Pred izročitvijo tretji državi pa mora preveriti, ali z izročitvijo ne bodo kršene pravice iz 19. člena Listine EU o temeljnih pravicah (LTP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Ustavitev izvrševanja ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu

Ivan Šelih, 27.10.2016

Kazenski postopek

Ivan Šelih, Pravna praksa, 41-42/2016Med obravnavanimi zadevami pri Varuhu človekovih pravic (Varuh) je bila tudi pobuda enega od centrov za socialno delo (CSD). Ta je izpostavljal, da je kot skrbnik osebe, ki je bila nastanjena v Enoti za forenzično psihiatrijo Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, prejel sklep sodišča o ustavitvi izvrševanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu šele, ko je zanj sam zaprosil, vendar pa ni bil poklican k sodelovanju v tem sodnem postopku. Čeprav je sodišče s sklepom ustavilo izvrševanje ukrepa, ni bila zagotovljena namestitev osebe v drugo primerno ustanovo, in to kljub ugotovitvi izvedenke, da je potrebna namestitev osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda. Tako je oseba, za katero je skrbel, čez noč ostala brez ustrezne namestitve, ne da bi imela (po skrbniku) sploh možnost obrambe. V postopku pred ustavitvijo izvrševanja ukrepa o tem njen skrbnik ni bil obveščen, prav tako ni bilo pridobljeno njegovo stališče. Ker ga sodišče ni povabilo k sodelovanju, center kot skrbnik ni imel niti možnosti poskrbeti za ustrezno namestitev osebe oziroma pravočasno izvesti ustrezne postopke v ta namen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Zamuda roka za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti

Avtor ni naveden, 27.10.2016

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2016Pravilna razlaga prvega odstavka 119. člena ZUTD je takšna, da posledica zamude 30-dnevnega roka za prijavo pri Zavodu RS za zaposlovanje ni prenehanje pravice do denarnega nadomestila, temveč je milejša, t.j. da se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša v skladu z drugim stavkom prvega odstavka 119. člena ZUTD.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Je ponudnik brezplačnega dostopa do brezžičnega spleta odgovoren za kršitve avtorskih pravic, ki jih stori uporabnik?

Zoran Skubic, 27.10.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 41-42/2016Razvoj modernih tehnologij v zadnjih desetletjih je vse bolj in bolj odvisen od dostopnosti in razvejanosti informacijske infrastrukture. Slednja temelji na vse obsežnejšem in hitrejšem prenosu podatkov različnih digitalnih formatov, ki je prežel skoraj vse pore našega življenja. Že pri vsakdanjem obisku restavracije, pivnice ali kavarne je naročilo praviloma pospremljeno s poizvedbo, ali je morda zagotovljen brezplačni dostop do brezžičnega spleta (tj. omrežja Wi-Fi). Toda kaj se zgodi, če uporabnik tovrsten javni dostop zlorabi za kršenje avtorskih pravic (na primer nezakonite prenose zaščitenih vsebin)? Je prodajalec ali ponudnik, ki pri svojem poslovanju javno zagotavlja odprt in brezplačen dostop do omrežja Wi-Fi, v luči Direktive o elektronskem poslovanju odgovoren za tovrstne zlorabe s strani tretjih oseb? Če je odgovor da, mu je moč oblastno naložiti obveznost, da vsakršen dostop do svojega omrežja zaščiti z geslom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Poplačilo zapustnikovih kreditov

dr. Nana Weber, 27.10.2016

Dedovanje

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 41-42/2016Oče in mati sta se ločila, oče se je odselil k drugi ženski. Stikov z njim nimam, vem pa, da ima več kreditov za plačila stroškov sodišč in odvetnice zaradi urejanja razmerij z mojo materjo. Predvsem stroški odvetnika so visoki, on pa ima zelo majhno pokojnino, približno 500 evrov, drugih prihrankov nima.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Fran - slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Irena Vovk, 27.10.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 41-42/2016Portal Fran, ki združuje slovarje, slovenistične jezikovne vire in portale, ki so nastali ali še nastajajo naInštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ter slovarje, ki so v okviru dela na tem inštitutu dobili digitalno obliko, je po dveh letih delovanja presegel 11 milijonov obiskov. Portal od druge polovice oktobra deluje v prenovljeni različici 4.0. Združuje kar 31 slovarjev, slovenistične jezikovne vire in ostale portale Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, omogoča pa tudi iskanje po drugih izbranih slovenskih jezikovnih korpusih. Kot je povedal Kozma Ahačič, idejni oče in urednik spletnega jezikovnega portala Fran, je največja novost portala, da mu je dodan novi Slovar slovenskega knjižnega jezika - SSKJ 3, posodobljena pa je tudi jezikovna svetovalnica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Evropa

Irena Vovk, 27.10.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 41-42/2016 Torek, 11. 10. Izzivi za zdravstvo. Poročilo o sistemih zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe ter o njihovi fiskalni vzdržnosti se osredotoča na glavne izzive za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo v EU ter na načine za zagotavljanje kakovostnih storitev ob hkratni fiskal
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Nevarnosti sodne samouprave v tranzicijskih družbah

dr. Jorg Sladič, 27.10.2016

Kultura in umetnost

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 41-42/2016Očitno je, da je slovensko sodstvo v krizi. Ni treba odgovoriti, kdaj se je ta začela, dejstvo je, da kriza obstaja že vsaj 30 let. Erozija ugleda je povezana z njegovo podrejeno vlogo pred novo ustavo v letu 1991. Po novi ustavi pa sodstvo ni bilo sposobno pridobiti ugleda, ki ga ima na primer v Italiji (pa gre za državo z disfunkcionalnim sodstvom). Kaj slovenski sodniki delajo tako drugače, da je do te krize prišlo? Morda bo v pomoč knjiga češkega pravnika Davida Kosařa z naslovom Perils of Judicial Self-Government in Transitional Societies (Cambridge University Press, 2016, 470 strani), v kateri je analiziral sodne svete na Češkem in Slovaškem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Kaznovanju udeleženca postopka zaradi žalitve

Avtor ni naveden, 27.10.2016

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2016Tretja poved prvega odstavka 78. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se razveljavi, kolikor se nanaša na primere, ko je domnevno žaljiva izjava usmerjena osebno zoper sodnika oziroma senat, pred katerim je bila dana oziroma ki je pristojen odločiti o vlogi, ki jo vsebuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Od 11. do 24. oktobra

Irena Vovk, 27.10.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 41-42/2016 Petek, 14. 10. Evropsko javno tožilstvo. Pravosodni ministri EU, med njimi tudi mag. Goran Klemenčič, so obravnavali predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije. Ta direktiva bo med drugim določala tudi pris
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Odpoved v času bolniške odsotnosti

Miha Šercer, 27.10.2016

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 41-42/2016V podjetju zmanjšujejo stroške in sprejeta je bila odločitev, da odpovedo delovno razmerje delavcu, ki je že nekaj časa bolniško odsoten.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 27.10.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41-42/2016 14. oktober - predlog priporočila v zvezi s poplačilom nadomestila rimskokatoliški cerkvi iz naslova dolgotrajnosti denacionalizacijskih postopkov in ostalih njihovih terjatev. 20. oktober - letno poročilo upravljanja kapitalskih naložb RS in SDH za leto 20
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Modus autem est optimus decus ipsum tenere nec progredi longius

dr. Janez Kranjc, 27.10.2016

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 41-42/2016Misel je vzeta iz Ciceronovega filozofskega spisa o dolžnostih (De off. 1, 141). Slovensko bi se glasila Najboljši način pa je, da ohranimo sámo dostojnost, in ne gremo dlje.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 41-42

Leto objave

< Vsi
2016(43)
> Oktober(43)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČD ĐEFGH I J K L M NOP QRS Š TUV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov