Literatura

Stran 1 / 2 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 37)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2016⁄19	Je res prilagajanje obrambnega in varnostnega podsistema države varnostnim razmeram edina grožnja človekovim pravicam? mag. Bećir Kečanović, 12.5.2016 Človekove pravice
	mag. Bećir Kečanović, Pravna praksa, 19/2016Pri urejanju pooblastil varnostnih in obrambnih organov države ne gre za vprašanje, ali človekove pravice varovati ali ne, ampak za način, kako to doseči v skladu s temeljnimi načeli vladavine prava in pravne države. Pri tem pa je treba upoštevati še varnostne razmere.
Pravna praksa, 2016⁄19	Odvetniška ustavnost dr. Igor Vuksanovič, 12.5.2016 Kultura in umetnost
	dr. Igor Vuksanovič, Pravna praksa, 19/2016Z dr. Andražem Terškom se lahko o posameznih pravnih vprašanjih strinjate ali pač ne; a nekega priznanja mu ne morete odreči. Zanos, vnema in pristna vera v globoko relevantnost ustavnopravnih vprašanj, o katerih rad javno polemizira ta slovenski "ustavnik" (če se ne motim, je prav dr. Teršek populariziral ta pojem v slovenskem pravnem izrazju), so nedvomno nalezljivi. In prav zato utegnejo njegovi nastopi vzbuditi zanimanje pravnega laika, ki bi verjetno sicer zakinkal, ko bi veliki ekran (časopisno stran) z monotonim, enoličnim glasom (besedilom) zavzel kateri drug, z doktorsko titulo oborožen talkinghead. Drugače povedano, avtor dela Odvetniška ustavnost (Univerzitetna založba Annales, Koper 2016, 160 strani) je živo zanikanje teze, da mora pravnik z leti kumuliranih izkušenj postajati vse bolj ciničen, nejevoljen in čustveno odmaknjen od korenin svojega poklica. Ki so v promoviranju in obrambi posameznikove svobode.
Pravna praksa, 2016⁄19	Regres za letni dopust (2.) mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 12.5.2016 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 19/2016V prejšnji številki Pravne prakse smo si pogledali nekaj najpogostejših vprašanj delodajalcev glede regresa. Tokrat si poglejmo odgovore na še nekatera zahtevnejša vprašanja, na katera odgovorov ne dobimo tako zlahka samo iz Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Pravna praksa, 2016⁄19	Vsebina PP št.19/2016 Avtor ni naveden, 12.5.2016 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/20163 UVODNIK dr. Saša Zagorc Glas vpijočega v puščavi 6-9 USTAVNO PRAVO dr. Franc Grad Ustava in retroaktivnost pravnih predpisov 10-13 PRAVDNI POSTOPEK Laura Šiftar Elektronsko vročanje v pravdnem postopku v luči najnovejše odločitve Višjega
Pravna praksa, 2016⁄19	Sprememba vere v azilnem postopku dr. Nana Weber, 12.5.2016 Varstvo človekovih pravic
	dr. Nana Weber, Pravna praksa, 19/2016Prosilci za mednarodno zaščito muslimanske vere po prihodu v drugo državo pogosto spremenijo vero v krščansko, s čimer (med drugim) utemeljujejo svojo prošnjo. ZMZ-1 omogoča, da prosilec s tako trditvijo v postopku uspe, vendar v praksi upravni organi ugoditvam iz tega razloga niso naklonjeni. Predstavljena sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) kaže pomemben premik, saj je ESČP zavzelo stališče, da vrnitev pritožnika v izvorno državo brez celovite presoje okoliščin spremembe vere (tudi če so dokazi predloženi po končanem nacionalnem postopku) pomeni kršitev pravice do življenja in prepovedi mučenja iz Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Pravna praksa, 2016⁄19	Davčna izvršba glede obveznosti, nastale po začetku postopka prisilne poravnave Avtor ni naveden, 12.5.2016 Poravnava davkov in prispevkov
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2016Določbo 131. člena ZFPPIPP je treba razlagati tako, da od splošnega pravila o nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja kot pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave ni nobene izjeme. Položaji iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP, za katere se prepoved začetka novega postopka izvršbe oziroma zavarovanja ne uporablja, pa lahko nastanejo samo v stečajnem postopku.
Pravna praksa, 2016⁄19	Napačen obrazec in pisna pojasnila v postopku sprejema v slovensko državljanstvo Avtor ni naveden, 12.5.2016 Človekove pravice
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2016Varuh je obravnaval pobudo glede sprejema v slovensko državljanstvo na podlagi nacionalnega interesa RS. Pobudnik je namreč navedel, da je vložil prošnjo za sprejem v slovensko državljanstvo, ki pa ji ni bilo ugodeno, saj ni izpolnjeval pogoja petletnega aktivnega delovanja v slovenskem društvu.
Pravna praksa, 2016⁄19	Dostop občinskega svetnika do zbirk osebnih podatkov redarstva Irena Vovk, 12.5.2016 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2016Ali je občinski svetnik pristojen za spremljanje redarjev pri izvajanju redarskega nadzora mirujočega prometa v občini?
Pravna praksa, 2016⁄19	Normativni program Vlade RS Avtor ni naveden, 12.5.2016 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2016Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016
Pravna praksa, 2016⁄19	Vacatio legis je (ali bo) mimo Avtor ni naveden, 12.5.2016 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2016 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembi Zakona o Prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb - ZPShPID-D (Ur. l. RS, št. 32/16) - veljati začne 21. maja. 2. Zakon o spremembah in
Pravna praksa, 2016⁄19	Vlada RS Avtor ni naveden, 12.5.2016 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2016 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 86. redni seji (5. maj 2016): - Poročilo o razvoju 2016; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti; - Dogovor med Vlado RS in Mestno občino Ljubljana v skladu s 5. členom Zakona o
Pravna praksa, 2016⁄19	ZDIJZ-E Irena Vovk, 12.5.2016 Uprava
	Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2016Novela Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E) je sicer začela veljati že 8. januarja 2016, uporabljati pa se je začela šele štiri mesece po uveljavitvi, tj. 8. maja 2016.
Pravna praksa, 2016⁄19	Od 3. do 9. maja Irena Vovk, 12.5.2016 Ostalo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2016 Torek, 3. 5. Tožilstvo. "V okoliščinah, ki niso bile vedno lahke in preproste, so slovenski tožilci lani opravili dobro delo," je v uvodu letnega poročila državnega tožilstva za leto 2015 zapisal generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer. Tožilstva so lani prejela približn
Pravna praksa, 2016⁄19	Prevzemanje - pisati skupaj ali narazen? dr. Nataša Hribar, 12.5.2016 Ostalo
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 19/2016Na pisanje skupaj oziroma narazen zelo pogosto vpliva splošna raba, zlasti pri prevzetih besedah oziroma besednih zvezah pa je pomemben tudi vpliv tujih jezikov. Postopki tvorjenja novega poimenovalnega gradiva, torej novih besed in besednih zvez, se od jezika do jezika razlikujejo. Nemščina, kot vemo, besede zelo rada zlaga drugo ob drugo, in tako včasih nastanejo enobesedne zloženke, dolge kot cele povedi. Slovenščina zlaganje kot besedotvorni postopek pozna, a imamo v našem slovarju precej manj zloženk kot nemščina. Tudi angleščina pozna različne načine tvorjenja novih poimenovanj; o njenih vplivih na slovenščino bomo spregovorili v tokratnem kotičku.
Pravna praksa, 2016⁄19	Luksemburška kronika Irena Vovk, 12.5.2016 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2016Sodbe Sodišča
Pravna praksa, 2016⁄19	Glas vpijočega v puščavi dr. Saša Zagorc, 12.5.2016 Pravoznanstvo
	dr. Saša Zagorc, Pravna praksa, 19/2016Zapleti z zakonodajnim referendumom, tako s predhodnim in naknadnim kot tudi s pobudami in zahtevami, imajo že več kot dvajsetletno brado, a v trenutnem dogajanju glede zlorabe referendumske pobude in razlogih zanjo bi težko našli boljšo referenco od Hirschmanove Exit, Voice, and Loyalty iz leta 1970. Njegova osnovna misel je enostavna, in sicer imajo člani neke skupnosti na voljo predvsem dva možna odziva, če menijo, da skupnost ne zagotavlja več zadostnih koristi oziroma kakovosti za posameznika. Sklicujoč se na Rousseauja, Hirschman pravi, da lahko posameznik bodisi izstopi (exit) iz skupnosti bodisi izrazi nezadovoljstvo (voice) z namenom izboljšati ali popraviti trenutno stanje. Dnevni delovni migranti so za svoje ekonomsko preživetje doslej že sledili strategiji izhoda, a ne v celoti, saj ekonomske aktivnosti izvajajo v tujini, predvsem Avstriji, preostale pa pretežno v Sloveniji. Zaradi neuspešnega prepričevanja državnih oblasti glede upoštevanja njihovega specifičnega davčno-ekonomskega položaja so zdaj povzdignili glas.
Pravna praksa, 2016⁄19	2013 dr. Jože Mencinger, 12.5.2016 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 19/2016Čemu ukvarjanje z letom 2013? To leto bo zapisano v gospodarsko zgodovino Slovenije kot eno najbolj nenavadnih zaradi dogajanj, ki jih lahko strnemo v eno vprašanje. Povsod si oblasti - denarne, izvršne in zakonodajne - prizadevajo reševati svoje banke in podjetja ter ščititi svoje državljane. Zakaj naše oblasti - denarna, izvršna in zakonodajna - raje uničujejo banke, razprodajajo podjetja in domačim vlagateljem jemljejo prihranke?
Pravna praksa, 2016⁄19	Urejanje prostora - nedopusten poseg v lastninsko pravico Avtor ni naveden, 12.5.2016 Urejanje prostora
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2016Člen 5 Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Laško, kolikor kategorizira javno pot "Vorina-Funkl" v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 116/0, 117/0, 119/0, 125/3 in 126/1, vse k. o. Obrežje, se razveljavi.
Pravna praksa, 2016⁄19	Elektronsko vročanje v pravdnem postopku v luči najnovejše odločitve Višjega sodišča v Ljubljani Laura Šiftar, 12.5.2016 Civilni sodni postopki
	Laura Šiftar, Pravna praksa, 19/2016Pravilno vročanje je, čeprav gre na prvi pogled za vsakdanje in rutinsko procesno opravilo, ključno z vidika zagotavljanja številnih zakonskih in ustavnih pravic pravdnih strank. Ker sodne prakse glede razlage določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP) glede elektronskega vročanja skorajda ni, je zelo pomembna nedavna odločba Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi I Ip 324/2016 z dne 9. marca 2016, ki jo je to sodišče izdalo v zvezi s pritožbo naše odvetniške družbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu v zadevi VL 75318/2015 z dne 2. decembra 2015. S to odločbo Višje sodišče daje odgovore na nekatera pomembna vprašanja elektronskega vročanja v pravdnem postopku, ki jih podrobneje pojasnjujem v tem prispevku.
Pravna praksa, 2016⁄19	Zaznamovalo nas je Avtor ni naveden, 12.5.2016 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2016 14. maj 1316 - Karel IV. Luksemburški Rodil se je rimski cesar in češki kralj Karel IV. Luksemburški, ki je leta 1356 z zlato bulo uredil ustavne norme cesarstva, volitve cesarjev ter določil položaj Češke kot suverene države nasproti cesarstvu. 1938 - Integralna nevtr
Pravna praksa, 2016⁄19	S tujih knjižnih polic Irena Vovk, 12.5.2016 Kultura in umetnost
	Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2016 European Family Law Jens M. Scherpe (ur.) (Edward Elgar Publishing, 4 deli, 2016, 1.408 strani) Področje evropskega družinskega prava je razdeljeno v štiri knjižne izdaje, in sicer Vpliv institucij in organizacij na evropsko
Pravna praksa, 2016⁄19	Napoteni delavci Irena Vovk, 12.5.2016 Ostalo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2016Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) je v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vzpostavil spletno mesto, ki je nacionalna spletna informacijska platforma, namenjena delodajalcem, delavcem in pristojnim javnim uslužbencem s področja napotitve na delo v okviru opravljanja storitev v državah EU.
Pravna praksa, 2016⁄19	Pravni napovednik Irena Vovk, 12.5.2016 Ostalo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2016Pravni napovednik
Pravna praksa, 2016⁄19	Ne cuique facile dexteram porrigas Janez Kranjc, 12.5.2016 Ostalo
	Janez Kranjc, Pravna praksa, 19/2016Avtor reka je grški filozof Pitagora. Latinske verzije navajajo različni avtorji, med drugim Erazem Rotterdamski (Adagia, ?, ?, 2 (4)) in Franciscus Bernio v svojem delu Moralne skrivnosti (Arcana Moralia, Symbolum XXVI), v katerem je zbral in komentiral Pitagorove moralne izreke. Rek bi se slovensko glasil "Ne ponudi zlahka desnice vsakomur".
Pravna praksa, 2016⁄19	Ustava in retroaktivnost pravnih predpisov dr. Franc Grad, 12.5.2016 Ustavno sodišče, Pravoznanstvo
	dr. Franc Grad, Pravna praksa, 19/2016Retroaktivnost ali povratna moč splošnih aktov pomeni učinek splošnega pravnega akta za nazaj za čas pred njegovo uveljavitvijo. Pomeni torej, da predpis jemlje pravice oziroma vzpostavlja nove dolžnosti ali vzpostavlja pravne posledice za dejanja v preteklosti (ex post facto).
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 \| Naslednja >>