Literatura

Stran 1 / 2 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 37)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2016⁄19	Elektronsko vročanje v pravdnem postopku v luči najnovejše odločitve Višjega sodišča v Ljubljani Laura Šiftar, 12.5.2016 Civilni sodni postopki
	Laura Šiftar, Pravna praksa, 19/2016Pravilno vročanje je, čeprav gre na prvi pogled za vsakdanje in rutinsko procesno opravilo, ključno z vidika zagotavljanja številnih zakonskih in ustavnih pravic pravdnih strank. Ker sodne prakse glede razlage določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP) glede elektronskega vročanja skorajda ni, je zelo pomembna nedavna odločba Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi I Ip 324/2016 z dne 9. marca 2016, ki jo je to sodišče izdalo v zvezi s pritožbo naše odvetniške družbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu v zadevi VL 75318/2015 z dne 2. decembra 2015. S to odločbo Višje sodišče daje odgovore na nekatera pomembna vprašanja elektronskega vročanja v pravdnem postopku, ki jih podrobneje pojasnjujem v tem prispevku.
Pravna praksa, 2016⁄19	Pravni napovednik Irena Vovk, 12.5.2016 Ostalo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2016Pravni napovednik
Pravna praksa, 2016⁄19	Normativni program Vlade RS Avtor ni naveden, 12.5.2016 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2016Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016
Pravna praksa, 2016⁄19	Zaznamovalo nas je Avtor ni naveden, 12.5.2016 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2016 14. maj 1316 - Karel IV. Luksemburški Rodil se je rimski cesar in češki kralj Karel IV. Luksemburški, ki je leta 1356 z zlato bulo uredil ustavne norme cesarstva, volitve cesarjev ter določil položaj Češke kot suverene države nasproti cesarstvu. 1938 - Integralna nevtr
Pravna praksa, 2016⁄19	Glas vpijočega v puščavi dr. Saša Zagorc, 12.5.2016 Pravoznanstvo
	dr. Saša Zagorc, Pravna praksa, 19/2016Zapleti z zakonodajnim referendumom, tako s predhodnim in naknadnim kot tudi s pobudami in zahtevami, imajo že več kot dvajsetletno brado, a v trenutnem dogajanju glede zlorabe referendumske pobude in razlogih zanjo bi težko našli boljšo referenco od Hirschmanove Exit, Voice, and Loyalty iz leta 1970. Njegova osnovna misel je enostavna, in sicer imajo člani neke skupnosti na voljo predvsem dva možna odziva, če menijo, da skupnost ne zagotavlja več zadostnih koristi oziroma kakovosti za posameznika. Sklicujoč se na Rousseauja, Hirschman pravi, da lahko posameznik bodisi izstopi (exit) iz skupnosti bodisi izrazi nezadovoljstvo (voice) z namenom izboljšati ali popraviti trenutno stanje. Dnevni delovni migranti so za svoje ekonomsko preživetje doslej že sledili strategiji izhoda, a ne v celoti, saj ekonomske aktivnosti izvajajo v tujini, predvsem Avstriji, preostale pa pretežno v Sloveniji. Zaradi neuspešnega prepričevanja državnih oblasti glede upoštevanja njihovega specifičnega davčno-ekonomskega položaja so zdaj povzdignili glas.
Pravna praksa, 2016⁄19	ZDIJZ-E Irena Vovk, 12.5.2016 Uprava
	Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2016Novela Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E) je sicer začela veljati že 8. januarja 2016, uporabljati pa se je začela šele štiri mesece po uveljavitvi, tj. 8. maja 2016.
Pravna praksa, 2016⁄19	Luksemburška kronika Irena Vovk, 12.5.2016 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2016Sodbe Sodišča
Pravna praksa, 2016⁄19	Prevzemanje - pisati skupaj ali narazen? dr. Nataša Hribar, 12.5.2016 Ostalo
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 19/2016Na pisanje skupaj oziroma narazen zelo pogosto vpliva splošna raba, zlasti pri prevzetih besedah oziroma besednih zvezah pa je pomemben tudi vpliv tujih jezikov. Postopki tvorjenja novega poimenovalnega gradiva, torej novih besed in besednih zvez, se od jezika do jezika razlikujejo. Nemščina, kot vemo, besede zelo rada zlaga drugo ob drugo, in tako včasih nastanejo enobesedne zloženke, dolge kot cele povedi. Slovenščina zlaganje kot besedotvorni postopek pozna, a imamo v našem slovarju precej manj zloženk kot nemščina. Tudi angleščina pozna različne načine tvorjenja novih poimenovanj; o njenih vplivih na slovenščino bomo spregovorili v tokratnem kotičku.
Pravna praksa, 2016⁄19	Napačen obrazec in pisna pojasnila v postopku sprejema v slovensko državljanstvo Avtor ni naveden, 12.5.2016 Človekove pravice
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2016Varuh je obravnaval pobudo glede sprejema v slovensko državljanstvo na podlagi nacionalnega interesa RS. Pobudnik je namreč navedel, da je vložil prošnjo za sprejem v slovensko državljanstvo, ki pa ji ni bilo ugodeno, saj ni izpolnjeval pogoja petletnega aktivnega delovanja v slovenskem društvu.
Pravna praksa, 2016⁄19	Regres za letni dopust (2.) mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 12.5.2016 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 19/2016V prejšnji številki Pravne prakse smo si pogledali nekaj najpogostejših vprašanj delodajalcev glede regresa. Tokrat si poglejmo odgovore na še nekatera zahtevnejša vprašanja, na katera odgovorov ne dobimo tako zlahka samo iz Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Pravna praksa, 2016⁄19	2013 dr. Jože Mencinger, 12.5.2016 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 19/2016Čemu ukvarjanje z letom 2013? To leto bo zapisano v gospodarsko zgodovino Slovenije kot eno najbolj nenavadnih zaradi dogajanj, ki jih lahko strnemo v eno vprašanje. Povsod si oblasti - denarne, izvršne in zakonodajne - prizadevajo reševati svoje banke in podjetja ter ščititi svoje državljane. Zakaj naše oblasti - denarna, izvršna in zakonodajna - raje uničujejo banke, razprodajajo podjetja in domačim vlagateljem jemljejo prihranke?
Pravna praksa, 2016⁄19	Ali ugotovitev posega v zasebnost vedno pomeni pravico do denarne odškodnine? Gorjup Ines, Gale Maksimilijan, 12.5.2016 Varstvo človekovih pravic
	Ines Gorjup, Maksimilijan Gale, Pravna praksa, 19/2016Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v svoji sodni praksi poudarja, da varstvo katerekoli konvencijske pravice ne sme biti zgolj teoretično ali navidezno, temveč "učinkovito". Z vprašanjem učinkovitosti zaščite pravice do zasebnosti, ki izhaja iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), se je sodišče srečalo tudi v zadevi Khan proti Nemčiji, v kateri je med drugim tako kot v zadevi Von Hannover zavzelo stališče, da radovednost bralcev ali zvedavost javnosti ne pomenita javnega interesa, ki bi upravičeval poseg v zasebno življenje.
Pravna praksa, 2016⁄19	Gradiva, ki jih obravnava DZ RS Avtor ni naveden, 12.5.2016 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2016 5. maj - predlog zakona o ratifikaciji Poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko (avtoceste IX); - predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Azerbajdžanske republike o mednarodnem cestnem prevozu; - predlog za
Pravna praksa, 2016⁄19	Dolžniki kot negativna stvar, upniki kot reveži Anita Lulić, 12.5.2016 Pravoznanstvo, Obligacije
	Anita Lulić, Pravna praksa, 19/2016"Osebni stečaj je tipična, ne samo pravna, pač pa tudi izrazito politično-ekonomsko-psihološko-sociološka tema. Stečajni postopek je odvisen od tega, v kakšnem okolju živimo," je bila uvodna misel docenta Ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Jaka Cepca na okrogli mizi Osebni stečaj na XIV. Dnevih civilnega in gospodarskega prava, ki so v organizaciji Inštituta za primerjalno pravo potekali 21. in 22. aprila v Portorožu.
Pravna praksa, 2016⁄19	Posredovanje zgodovinskih izpisov iz PRS v informatizirani obliki Irena Vovk, 12.5.2016 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2016Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je od Urada RS za preprečevanje pranja denarja (UPPD) prejela zahtevo za posredovanje nekaterih podatkov iz Poslovnega registra Slovenije (PRS), s katerim upravlja AJPES. Gre za izbor zgodovinskih podatkov vpisanih subjektov vpisa in izbor podatkov o izbrisanih subjektih vpisa z vsemi zgodovinskimi podatki (oboje v strojno berljivi obliki). UPPD v zaprosilu dalje navaja, da so vsi zaprošeni podatki že javno na voljo na spletni strani AJPES v obliki t. i. zgodovinskih izpisov iz PRS/SRG oziroma prek izvozov za ponovno uporabo (da ne zahtevajo "nobenih dodatnih podatkov" od teh, ki so že javno na voljo). Urad navaja, da je do navedenih podatkov ne glede na njihovo javnost upravičen na podlagi svojih pooblastil po 70.a členu Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT).
Pravna praksa, 2016⁄19	Na kavo v Rovinj dr. Janja Hojnik, 12.5.2016 TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 19/2016Na Hrvaškem, pa tudi v Sloveniji, je odmeval račun za 72 kun (9,50 evra), ki so ga v lokalu Roxy v Rovinju izstavili turistoma, ki sta potem račun za nenavadno drago kavo objavila na spletu. Lastnik lokala je pojasnil, da "vsi vedo", da ima ločena cenika za hrvaške in tuje goste. Take situacije so sicer znana stvar iz držav, kakršni sta denimo Tunizija in Vietnam, manj pa v EU. Glavno vprašanje pri tem je, do kod v zasebni sferi seže prepoved diskriminacije - iz različnih razlogov, ne le državljanstva, ampak tudi starosti, vere, spolne usmerjenosti itd.
Pravna praksa, 2016⁄19	Dostop občinskega svetnika do zbirk osebnih podatkov redarstva Irena Vovk, 12.5.2016 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2016Ali je občinski svetnik pristojen za spremljanje redarjev pri izvajanju redarskega nadzora mirujočega prometa v občini?
Pravna praksa, 2016⁄19	Ne cuique facile dexteram porrigas Janez Kranjc, 12.5.2016 Ostalo
	Janez Kranjc, Pravna praksa, 19/2016Avtor reka je grški filozof Pitagora. Latinske verzije navajajo različni avtorji, med drugim Erazem Rotterdamski (Adagia, ?, ?, 2 (4)) in Franciscus Bernio v svojem delu Moralne skrivnosti (Arcana Moralia, Symbolum XXVI), v katerem je zbral in komentiral Pitagorove moralne izreke. Rek bi se slovensko glasil "Ne ponudi zlahka desnice vsakomur".
Pravna praksa, 2016⁄19	Vsebina PP št.19/2016 Avtor ni naveden, 12.5.2016 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/20163 UVODNIK dr. Saša Zagorc Glas vpijočega v puščavi 6-9 USTAVNO PRAVO dr. Franc Grad Ustava in retroaktivnost pravnih predpisov 10-13 PRAVDNI POSTOPEK Laura Šiftar Elektronsko vročanje v pravdnem postopku v luči najnovejše odločitve Višjega
Pravna praksa, 2016⁄19	Ob 70. obletnici delovanja Meddržavnega sodišča - Obvezna pristojnost sodišča po drugem odstavku 36. člena njegovega Statuta dr. Simona Drenik, 12.5.2016 Civilno pravo
	dr. Simona Drenik, Pravna praksa, 19/2016Meddržavno sodišče v Haagu (MDS ali Sodišče) se lahko ob 70-letnici svojega delovanja pohvali s številnimi uspešno rešenimi zadevami. Od 18. aprila 1946, ko je prvič zasedalo na slavnostni seji in izvolilo prvega predsednika J. G. Guerrera, je izdalo več kot 120 sodb in 26 svetovalnih mnenj, v reševanju pa ima 11 zadev. Z vidika pristojnosti njegova pomembna pomanjkljivost ostaja odsotnost obvezne pristojnosti za reševanje sporov. Zato ne preseneča poziv svetovnih voditeljev, vključen v deklaracijo sestanka na visoki ravni o vladavini prava na državni in mednarodni ravni, z dne 24. septembra 2012, naj države, ki tega še niso storile, premislijo o sprejetju obvezne pristojnosti MDS v skladu z njegovim Statutom. Slovenija enostranske izjave po drugem odstavku 36. člena Statuta MDS ni dala. Morda pa je že čas, da se tudi v Sloveniji opravi temeljit strokovni in političen premislek o tem, ali naj Slovenija sprejme enostransko izjavo po drugem odstavku 36. člena Statuta MDS in kakšna naj bo njena vsebina.
Pravna praksa, 2016⁄19	Ustava in retroaktivnost pravnih predpisov dr. Franc Grad, 12.5.2016 Ustavno sodišče, Pravoznanstvo
	dr. Franc Grad, Pravna praksa, 19/2016Retroaktivnost ali povratna moč splošnih aktov pomeni učinek splošnega pravnega akta za nazaj za čas pred njegovo uveljavitvijo. Pomeni torej, da predpis jemlje pravice oziroma vzpostavlja nove dolžnosti ali vzpostavlja pravne posledice za dejanja v preteklosti (ex post facto).
Pravna praksa, 2016⁄19	Od 3. do 9. maja Irena Vovk, 12.5.2016 Ostalo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2016 Torek, 3. 5. Tožilstvo. "V okoliščinah, ki niso bile vedno lahke in preproste, so slovenski tožilci lani opravili dobro delo," je v uvodu letnega poročila državnega tožilstva za leto 2015 zapisal generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer. Tožilstva so lani prejela približn
Pravna praksa, 2016⁄19	Odvetniška ustavnost dr. Igor Vuksanovič, 12.5.2016 Kultura in umetnost
	dr. Igor Vuksanovič, Pravna praksa, 19/2016Z dr. Andražem Terškom se lahko o posameznih pravnih vprašanjih strinjate ali pač ne; a nekega priznanja mu ne morete odreči. Zanos, vnema in pristna vera v globoko relevantnost ustavnopravnih vprašanj, o katerih rad javno polemizira ta slovenski "ustavnik" (če se ne motim, je prav dr. Teršek populariziral ta pojem v slovenskem pravnem izrazju), so nedvomno nalezljivi. In prav zato utegnejo njegovi nastopi vzbuditi zanimanje pravnega laika, ki bi verjetno sicer zakinkal, ko bi veliki ekran (časopisno stran) z monotonim, enoličnim glasom (besedilom) zavzel kateri drug, z doktorsko titulo oborožen talkinghead. Drugače povedano, avtor dela Odvetniška ustavnost (Univerzitetna založba Annales, Koper 2016, 160 strani) je živo zanikanje teze, da mora pravnik z leti kumuliranih izkušenj postajati vse bolj ciničen, nejevoljen in čustveno odmaknjen od korenin svojega poklica. Ki so v promoviranju in obrambi posameznikove svobode.
Pravna praksa, 2016⁄19	Je res prilagajanje obrambnega in varnostnega podsistema države varnostnim razmeram edina grožnja človekovim pravicam? mag. Bećir Kečanović, 12.5.2016 Človekove pravice
	mag. Bećir Kečanović, Pravna praksa, 19/2016Pri urejanju pooblastil varnostnih in obrambnih organov države ne gre za vprašanje, ali človekove pravice varovati ali ne, ampak za način, kako to doseči v skladu s temeljnimi načeli vladavine prava in pravne države. Pri tem pa je treba upoštevati še varnostne razmere.
Pravna praksa, 2016⁄19	Sprememba vere v azilnem postopku dr. Nana Weber, 12.5.2016 Varstvo človekovih pravic
	dr. Nana Weber, Pravna praksa, 19/2016Prosilci za mednarodno zaščito muslimanske vere po prihodu v drugo državo pogosto spremenijo vero v krščansko, s čimer (med drugim) utemeljujejo svojo prošnjo. ZMZ-1 omogoča, da prosilec s tako trditvijo v postopku uspe, vendar v praksi upravni organi ugoditvam iz tega razloga niso naklonjeni. Predstavljena sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) kaže pomemben premik, saj je ESČP zavzelo stališče, da vrnitev pritožnika v izvorno državo brez celovite presoje okoliščin spremembe vere (tudi če so dokazi predloženi po končanem nacionalnem postopku) pomeni kršitev pravice do življenja in prepovedi mučenja iz Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 \| Naslednja >>