O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 35)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi z denarnim nadomestilom delavcu

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 18.5.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 19/2017Sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi s pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost, ki bi ga v celoti financiral delodajalec, je trenutno le predlog, zato ni rečeno, da bo sprejet v trenutno zapisanem besedilu, niti ni rečeno, da bo sploh sprejet. Sicer pa ne gre za novo idejo, menda so pogajalci o njej razmišljali že leta 2013. Pa vendar je bilo o tem predlogu predvsem v dnevnem časopisju že kar nekaj napisanega, predvsem pa so novinarji predlog največkrat narobe interpretirali, zato je čas, da se o tej temi izreče tudi strokovna javnost. Mogoče novinarji potem ne bodo več pisali, da se obetajo novosti pri "sporazumni odpovedi".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Evropa

Patricij Maček, 18.5.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 19/2017 Sreda, 10. 5. Nova komisarka. Predsednik Evropske komisije (EK) Jean-Claude Juncker je prejel predlog bolgarskega premierja Bojka Borisova o imenovanju Marije Gabriel za novo evropsko komisarko iz Bolgarije. Predsednik jo bo povabil na pogovor, da bo ocenil njeno primer
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 18.5.2017

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 19/2017 The International Legal Protection of Persons in Humanitarian Crises - Exploring the Acquis Humanitaire Dug Cubie (Hart Publishing, 2017) Želja po tem, da se podprejo tisti, ki so potrebni pomoči, ne glede na geo
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Kaj šteti v delovno dobo za izračun dodatka za delovno dobo

Maša Mihelj, 18.5.2017

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Maša Mihelj, Pravna praksa, 19/2017Delavka, zaposlena v zavarovalništvu, sprašuje, kaj se pri delodajalcu šteje v delovno dobo, od dopolnitve katere je odvisna višina dodatka za delovno dobo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 18.5.2017

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2017 10. maj - novo besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja. 11. maj - predlog zakona o ratifikaciji Protokola št. 15 o spremem
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Ženitna pogodba - novost v slovenski družinski zakonodaji

Denis Potočnik, 18.5.2017

Zakonska zveza in družinska razmerja

Denis Potočnik, Pravna praksa, 19/2017Slovenija spada med države, ki že od nekdaj dajejo velik pomen tradicionalnemu pojmovanju družine in zakonske zveze. Iz tega izhodišča izhaja tudi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki se uporablja še do 15. aprila 2019. Ta opredeljuje zakonsko zvezo kot z zakonom urejeno življenjsko skupnost moškega in ženske. Določbe zakona, ki urejajo zakonsko zvezo, so kogentne narave in z izjemo posameznih določb glede preživljanja zakonca in upravljanja s skupnim premoženjem ne omogočajo svobodnega urejanja medsebojnih premoženjskih razmerij med zakoncema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Odločanje o ustavni pritožbi - zastaranje enkrat tako, drugič drugače

mag. Andrej Ferlinc, 18.5.2017

Kazenski postopek

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 19/2017Prispevek je odziv na komentiranje vrhovne sodnice Barbare Zobec v prilogi PP, ki je kot predsednica senata v isti zadevi javno objavila svoje ločeno mnenje glede odločitve Vrhovnega sodišča v zadevi I Ips 2457/2010 z dne 22. decembra 2016. S to odločitvijo je Vrhovno sodišče RS namreč zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi II K 2457/2010 z dne 4. septembra 2015, s katerim je to sodišče ugotovilo, da je postopek zastaral, in ga je zato ustavilo. Okrajno sodišče se je glede na stališče Ustavnega sodišča oprlo na šesti odstavek 112. člena tedaj veljavnega KZ, ki je določal, da kazenski pregon zastara v vsakem primeru, če preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje kazenskega pregona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Ekstradicijski pripor - utemeljen sum - razumljivost prevoda tuje listine

Avtor ni naveden, 18.5.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2017Zaključek o obstoju utemeljenega suma in opisu kaznivega dejanja, ki se očita obdolžencu, ne more temeljiti na prevodih listin, ki so nerazumljivi v tolikšni meri, da zaključek o utemeljenem sumu in opisu dejanja, očitanem obdolžencu, na njihovi podlagi sploh ni mogoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Notifikacija Avstrijske državne pogodbe

dr. Ivan Kristan, 18.5.2017

Republika Avstrija

dr. Ivan Kristan, Pravna praksa, 19/2017Čez dve leti bo minilo sto let od znamenitega prvega predavanja profesorja Leonida Pitamica na Pravni fakulteti v Ljubljani z naslovom Pravo in revolucija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Rejništvo in stiki

mag. Nada Caharijaz Ferme, 18.5.2017

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 19/2017Z oddajo otroka v rejništvo ne prenehajo pravice in dolžnosti staršev ali skrbnika, ki jih imajo po veljavni zakonodaji. To pomeni, da ostane staršem tisti del roditeljske pravice oziroma starševske skrbi, ki se ne nanaša na otrokovo varstvo, vzgojo in izobraževanje, saj ta del starševske skrbi prevzame rejnik. Starši pa še vedno zastopajo otroka, razen v primerih, ko ga v skladu z Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD) izrecno zastopa rejnik. Tako je rejnik tisti, ki pridobiva informacije in sprejema odločitve, povezane z otrokovim vsakdanjim življenjem, kot so vpogled v ocene, seznanitev z otrokovim šolskim uspehom, odhod otroka v šolo v naravi, odhod na počitnice, izbira otrokovega osebnega zdravnika in seznanitev z informacijami o otrokovem zdravstvenem stanju. Prav tako zakon izrecno določa, da je rejnik tisti, ki zastopa otroka v postopku izdaje osebne izkaznice. Staršem pa ostaneta še vedno tudi dolžnost preživljanja otroka in pravica do stikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Minimalno trajanje letnega dopusta

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 18.5.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 19/2017- Zanima nas, ali število delavčevih delovnih dni v tednu vpliva na minimalno trajanje letnega dopusta?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Talent

dr. Ciril Ribičič, 18.5.2017

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 19/2017Letošnjo pomlad sem bil priča več dogodkom, ki jih povezuje naslov današnje kolumne. Kot predstavnik raziskovalne skupine Inštituta za ustavno pravo ŽupanJA sem bil na srečanju vseh županj slovenskih občin, ki so v občini Grad razpravljale o aktualnih problemih z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom. Občudoval sem nasmejane obraze, prijetno vzdušje, argumentirane in strpne razprave, izražanje skrbi za razvoj lastne občine, skratka vse tisto, kar ne doživimo, ko spremljamo prenose na parlamentarnem programu. Da žensko izvolijo za županjo, mora biti bistveno učinkovitejša v volilni kampanji od svojih moških protikandidatov, ker se mora spopadati tudi s predsodki do vloge žensk v politiki. Stanje v slovenskih občinah bi se brez dvoma popravilo, če bi bilo na naslednjih volitvah izvoljenih petkrat ali šestkrat toliko županj, kot jih imamo danes (trenutno imamo 16 županj in 196 županov), pa bi bila prepričljiva moška večina še vedno zagotovljena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Vsebina PP št.19/2017

Avtor ni naveden, 18.5.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/20173 UVODNIK Drago Šketa Za učinkovito in prodorno kaznovalno politiko 6-7 DELOVNO PRAVO Klemen Starič Odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlika med razlogom nesposobnosti in krivdnim razlogom 8-10 JAVNA NAROČILA mag. Matjaž Kovač Problematika oc
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Prodaja NLB in transparentnost

Matej Tomažin, 18.5.2017

Banke in hranilnice

Matej Tomažin, Pravna praksa, 19/2017Napovedani začetek prodaje NLB bi v razvitem okolju na kapitalski trg vnesel pozitivno vzdušje. Z vstopom novih vlagateljev bi se povečala likvidnost trga, na novo bi se ovrednotile finančne družbe in podobno. Žal se teh pozitivnih posledic glede na izkušnje domačega kapitalskega trga še ne moremo nadejati v popolnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Zavedanje nevarnosti populizma in fašizma - kaj s svobodo izražanja in mediji

Katarina Emeršič, 18.5.2017

Človekove pravice

Katarina Emeršič, Pravna praksa, 19/2017Dne 6. in 7. aprila so na Bledu potekali 3. Dnevi prava zasebnosti in svobode izražanja, v okviru katerih so svoje poglede na nevarnosti za zasebnost, varnost osebnih podatkov, dostopnost odprtih podatkov ter na novo Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov podali številni slovenski pravni in IT-strokovnjaki. Potekala pa je tudi okrogla miza z naslovom Zavedanje nevarnosti populizma in fašizma - kaj s svobodo izražanja in mediji, ki jo je vodila dr. Nataša Pirc Musar iz Odvetniške družbe Pirc Musar & partnerji in na kateri so svoje mnenje podali izredni profesor dr. Andraž Teršek, publicist in sociolog dr. Bernard Nežmah ter urednik spletnih portalov medijske hiše Pro Plus Denis Oštir.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Willem C. Vis Moot - mednarodno tekmovanje v poznavanju gospodarske arbitraže

Lena Šutanovac, 18.5.2017

Sodišča

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 19/2017Willem C. Vis Moot (Vis Moot) je vsakoletno mednarodno študentsko tekmovanje iz poznavanja mednarodnega gospodarskega prava in arbitražnega postopka. Slovenski študenti se tekmovanja udeležujejo že od leta 1998, ko je ljubljanska Pravna fakulteta prvič sestavila ekipo in sodelovala pri tekmovanju na Dunaju, ki se ga je tedaj udeležilo okoli 100 univerz.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Neučinkovito informiranje o spremembi predpisov predstavlja kršitev načela dobrega upravljanja

Avtor ni naveden, 18.5.2017

Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2017Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je obrnil pobudnik, ki je leta 2008 pridobil potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine za izvajalce ukrepov (izkaznica) z zaznamkom "velja trajno", nato pa se je zakonodaja leta 2012 spremenila in veljavnost izkaznice časovno omejila na obdobje pet let.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 18.5.2017

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2017 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kazahstan na drugi strani (MOPEUKZ) (Ur. l. RS - MP, št. 4/17) - veljati za
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Od kod ali od kje?

dr. Nataša Hribar, 18.5.2017

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 19/2017Spominjam se popoldneva v neki manjši družbi. Nenadoma je mimo privihrala znanka in se razburjala, češ, kako lahko ti slavisti tako vztrajajo pri tem, da je knjižno pravilna vprašalnica Od kod?, ko pa vendar tega v vsakdanjem govoru ne reče prav nihče. Seveda nisem mogla preko sebe in sem jo vprašala: Kako pa potemtakem rečemo? Njen odgovor je bil, da vsi pravimo Od kje? in da bi zato to lahko postavili v pravopis kot pravilno. Ob tem so se vklopila moja lokalpatriotična čustva. Ne prihajam iz osrednje Slovenije, pač pa prav z obrobja, s severne meje. In tam ne rečemo Od kje?, sem povedala razburjeni znanki. Seveda je sledilo njeno vprašanje, kako pa potem rečemo mi "tam zgoraj". Iz kod?, sem ji odgovorila (izgovorjeno Šskot?]).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Deložacija zaradi 124 evrov dolga je nesorazmerna - Vaskrsić proti Sloveniji

Lena Šutanovac, 18.5.2017

Človekove pravice

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 19/2017Primer g. Zorana Vaskrsića je leta 2012 odmeval v slovenskih medijih. Zaradi 124,38 evra dolga mu je sodišče zarubilo družinsko hišo in jo po polovični ceni prodalo na dražbi. Pet let kasneje, po izčrpanju vseh pravnih sredstev in pritožbi na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), je g. Vaskrsić dosegel odškodnino za takšno postopanje slovenskega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Problematika ocenjene vrednosti javnega naročila in zagotovljenih sredstev

mag. Matjaž Kovač, 18.5.2017

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 19/2017ZJN-3 določa obveznosti glede na ocenjeno vrednost javnega naročila. Pri višji ocenjeni vrednosti so obveznosti strožje, pri nižji pa so milejše. Obveznosti se ne nanašajo samo na izbiro postopka, ampak tudi na druga ravnanja. Obstaja nevarnost, da bi naročniki na različne načine določili ocenjeno vrednost in se s tem izognili predpisanim obveznostim. Naročnik ne sme oddati javnega naročila, če je napačno ocenil njegovo vrednost oziroma je v izbrani ponudbi cena določena nad vrednostnim pragom, določenim za posamezno javno naročilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Pravnomočnost sodbe pomembnejša od vsebinske kakovosti sodbe

Avtor ni naveden, 18.5.2017

Sodišča

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2017Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 575/2016 z dne 14. oktobra 2016 se razveljavi in zadeva se vrne temu sodišču v novo odločanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Od 9. do 15. maja

Patricij Maček, 18.5.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 19/2017 Torek, 9. 5. Zaostritev KZ-1. Odbor za pravosodje je za drugo obravnavo pripravil predlog novele Kazenskega zakonika (KZ-1), ki jo je v Državni zbor vložila Vlada. Novela zaostruje opredelitev za storitev kaznivega dejanja zlorabe položaja, kot novo kaznivo dejanje dolo
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Vlada RS

Avtor ni naveden, 18.5.2017

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2017 Sklep, ki ga je Vlada RS sprejela na 173. dopisni seji (8. maj 2017): - Sklep o izpolnitvi pogojev za imenovanje izrednega člana uprave v družbi sistemskega pomena za Republiko Slovenijo in predlog za imenovanje izrednega člana uprave v družbo sistemskega pomena za Republiko Slove
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Za učinkovito in prodorno kaznovalno politiko

Drago Šketa, 18.5.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Drago Šketa, Pravna praksa, 19/2017Temeljno vodilo pri pripravi vizije dela državnega tožilstva RS za naslednjih šest let je bilo poskusiti odgovoriti na vprašanje, kako lahko tožilstvo kot organ pregona pripomore k izboljšanju gospodarskih in socialnih razmer v državi ter s tem k ustreznemu ekonomsko-družbenemu razvoju in blaginji družbe. Povečana učinkovitost pregona, ki se kaže kot hitro, kakovostno in uspešno reševanje kazenskih zadev, namreč igra pomembno vlogo v različnih segmentih družbenega življenja, zaradi česar je treba politiko pregona oblikovati tako, da usmeri državna tožilstva, da s svojim delom še naprej pripomorejo k ustvarjanju neodvisnega, učinkovitega in pravičnega pravosodja. Pri tem je treba stremeti k uravnoteženemu delovanju zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, vse v interesu krepitve pravne in socialne države. V zadnjem času se je namreč zaupanje v državne institucije zmanjšalo, zaradi česar bo v prihodnosti še toliko večja potreba po ciljno naravnanih ukrepih, ki bodo spremenili družbeno ozračje. Tožilstvo kot najbolj neposredno represiven obraz države je temeljni akter pri preganjanju kaznivih dejanj, ki so za družbo najbolj nesprejemljiva, zaradi česar javnost toliko bolj pričakuje hitro in uspešno reševanje kazenskih zadev.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 19

Leto objave

< Vsi
2017(35)
> Maj(35)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČDĐE F GH IJK LM NOP QR S Š T UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov