O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 36)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Glavobol ob težkih kazenskih zadevah

dr. Marko Novak, 17.5.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 19/2018V zadnjem času je odmevalo ukrepanje ministra za pravosodje v zadevi TEŠ zaradi zamudnega postopka, zavoljo dolgotrajnosti postopka je prek kratkim zastarala zadeva Serming, v kateri je bil obdolžen koprski župan Popović. Tema primeroma bi lahko dodali še kaj odmevnih, predvsem kazenskih zadev, katerih dolžina postopkov buri duhove splošne javnosti in ki dajejo medijem obilico materiala za poročanje ter - praviloma - kritiziranje prepočasnega delovanja sodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Pravni napovednik

Patricij Maček, 17.5.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 19/2018Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Zavarovalniška goljufija

dr. Aleš Vodičar, 17.5.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Aleš Vodičar, Pravna praksa, 19/2018Slovenija je z uveljavitvijo Kazenskega zakonika leta 2008 (KZ-1) v drugem odstavku 211. člena inkriminirala novo obliko kaznivega dejanja goljufije, tako imenovano zavarovalniško goljufijo. Besedilo drugega odstavka tega člena se glasi: "Kdor z namenom iz prejšnjega odstavka tega člena v zavarovalništvu ob sklenitvi pogodbe navede lažne podatke ali zamolči pomembne podatke, sklene prepovedano dvojno zavarovanje ali sklene zavarovalno pogodbo potem, ko je zavarovalni ali škodni primer že nastopil, ali lažno prikaže škodni dogodek, se kaznuje z zaporom do enega leta."
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Benedik proti Sloveniji

Primož Križnar, 17.5.2018

Kazenski postopek

Primož Križnar, Pravna praksa, 19/2018Švicarski organi pregona so opravili sistematični pregled vsebine komunikacij uporabnikov mreže Razorback in pri tem ugotovili, da so si določeni uporabniki izmenjevali tudi datoteke, ki so vsebovale otroško pornografijo. Komunikacija je potekala prek programa eMule, ki pa je drugim uporabnikom (tudi švicarski policiji) omogočal pregled IP-naslovov tistih, ki so si datoteke delili. Med temi naslovi je bil tudi IP-naslov, ki je pripadal slovenskemu telekomunikacijskemu operaterju. Švicarska policija je zato ta IP-naslov posredovala slovenski policiji, ki je na podlagi tretjega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) od telekomunikacijskega operaterja pridobila podatek, komu je bil v času deljenja datotek IP-naslov dodeljen. Odgovor operaterja z navedbo imena, priimka in naslova prebivališča je sum izvršitve kaznivega dejanja osredotočil na pritožnika, ki je bil kasneje pred slovenskimi sodišči spoznan za krivega kaznivega dejanja posesti in prikazovanja pornografskega gradiva mladoletnih oseb po tretjem odstavku 187. člena Kazenskega zakonika (KZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Zamujena, zapravljena priložnost ali (kar) nerešen predmet ustavne pobude?

mag. Aleksander Karakaš, 17.5.2018

Sodišča, Splošni državni akti, simboli in prazniki

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 19/2018V Pravni praksi št. 7-8/2018 je bil objavljen evidenčni stavek odločbe Ustavnega sodišča v zadevi U-I-225/16 z dne 6. decembra 2017 glede načina imenovanja vrhovnih sodnikov. Ker je tako iz povzetega dela kot tudi iz celotne odločbe, z izjemo ločenih mnenj, možno razumeti, da je bila z zavrnjeno ustavno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 21. člena Zakona o sodniški službi (ZSS) "zahtevana" pravica do zasedbe položaja vrhovnega sodnika, sem v dogovoru z urednikom ustrezno priredil besedilo ustavne pobude, da bi zainteresiranemu bralcu omogočil oceno, kaj vse je bilo s pobudo dejansko zahtevano in koliko tega je bilo po primerjavi z odločbo dejansko rešeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Jubilejna nagrada v javnem sektorju pri delu s krajšim delovnim časom

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 17.5.2018

Delovna razmerja, Uprava

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 19/2018Smo javni zavod na področju zdravstva. Vse več imamo delavk, ki delajo krajši delovni čas na podlagi pravic iz starševskega varstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Blockchain in nepremičnine

dr. Anita Napotnik, 17.5.2018

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 19/2018Tehnologija blockchain oziroma tehnologija veriženja blokov je ena najpomembnejših inovacij na področju informacijsko-komunikacijske znanosti in bo gotovo prodrla na številna področja našega življenja. V tem prispevku je le nekaj razmišljanj o tem, kakšen vpliv bo (oziroma bi lahko) imela na področju nepremičnin, tudi v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Pravni položaj nepoplačanih upnikov

Petra Zupančič, 17.5.2018

Civilni sodni postopki

Petra Zupančič, Pravna praksa, 19/2018Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 12. aprila 2018 potekala okrogla miza z naslovom Izvršilni postopek ter postopek za izdajo plačilnega naloga v teoriji in praksi, pri čemer smo se v razpravi dotaknili predvsem problematike položaja upnikov v izvršilnih postopkih v skladu z novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L) in vpliva povečanega števila stečajev gospodarskih družb na izvršilne postopke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 17.5.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2018 17. maj 1950 - Janez Drnovšek V Celju se je rodil slovenski politik in predsednik Janez Drnovšek. Med letoma 1992 in 2003 je bil predsednik stranke LDS, od leta 1992 do leta 2002 (z nekajmesečno prekinitvijo) je bil predsednik Vlade RS in od leta 2003 do svoje smrti predse
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Vsebina PP št.19/2018

Avtor ni naveden, 17.5.2018

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/20183 UVODNIK dr. Marko Novak Glavobol ob težkih kazenskih zadevah 6-8 KAZENSKO PROCESNO PRAVO Primož Križnar Benedik proti Sloveniji 8-9 PRAVO IN IT dr. Anita Napotnik Blockchain in nepremičnine 10-11 KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Vlada RS

Avtor ni naveden, 17.5.2018

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2018 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 179. redni seji (10. maj 2018): - Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, - Uredba o prenehanju veljavnosti Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajan
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Udba in bela tehnika

dr. Neven Borak, 17.5.2018

Kultura in umetnost

Neven Borak, Pravna praksa, 19/2018Leta 1986 je pokojni Aleksander Bajt, dolgoletni Mencingerjev sodelavec, objavil knjigo Alternativna ekonomska politika. V knjigi je zbral svoje razprave, napisane med letoma 1981 in 1985, o jugoslovanski ekonomski politiki. Ne pozabimo, oba sta bila stebra Ekonomskega inštituta Pravne fakultete (EIPF), zelo vplivnega inštituta. Z osamosvojitvijo je Bajtov vpliv padal, Mencingerjev pa je naraščal. V nasprotju z Bajtovo knjigo, v kateri je mnogo akribije, je Mencingerjeva lažje berljiva in bralcu bolj prijazna. Razumljivo, nagovarjala sta različna okolja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Sodno varstvo neizbranega ponudnika v postopku javnega naročanja

mag. Matjaž Kovač, 17.5.2018

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 19/2018V skladu z Direktivo 2007/66/ES morajo države zagotoviti učinkovito in hitro revizijo odločitev, ki so jih sprejeli naročniki, medtem ko se ukrepi oziroma odločanje o ukrepih, ki so v skladu z direktivo namenjeni reviziji (začasni ukrepi, razveljavitev, odškodnina), lahko prenese na različne organe. Prav tako direktiva določa, da, razen kadar o pritožbi odloča naročnik ali organ, ki nima narave sodišča, ni nujno, da imajo revizijski zahtevki samodejni suspenzivni učinek. V tej luči in z namenom zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva je novela ZPVPJN ukinila institut ničnosti pogodbe ter uvedla institut razveljavitve (neveljavnosti) pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Definicija minimalne plače in (ne)vštevanje dodatnih elementov plače

Luka Vlačić, 17.5.2018

Delovna razmerja

Luka Vlačić, Pravna praksa, 19/2018Institut minimalne plače je eden najpomembnejših mehanizmov, ki preprečujejo, da bi delavci v medsebojnem tekmovanju v t. i. tekmi do dna pristajali na vse nižje plače in tudi sicer vse slabše pogoje dela. Poleg same višine minimalne plače je pomembno tudi, kaj obsega definicija minimalne plače oziroma kaj se vanjo všteva. Trenutna ureditev, po kateri se nekateri dodatni elementi plače vštevajo v minimalno plačo, nekateri pa ne, je v članku obravnavana z vidika skladnosti s splošnim načelom enakosti. V članku so predstavljena tudi nekatera izhodišča za razpravo o (ne)sprejemljivosti trenutne ureditve minimalne plače, posebno z vidika vštevanja dodatnih elementov plače v minimalno plačo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Kako lahko glasujemo

dr. Nataša Hribar, 17.5.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 19/2018Danes sem na poti v službo poslušala radio in med drugim so mi povedali, da lahko za karkoli-že glasujem s pomočjo SMS-a. Pa sem se vprašala, kako bi mi SMS pri tem lahko pomagal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Promocijski posnetki na YouTubu niso avdiovizualne medijske storitve

Zoran Skubic, 17.5.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 19/2018Spletna platforma za ogled, nalaganje in izmenjavo videoposnetkov YouTube je od svojih precej skromnih začetkov leta 2005 prerasla v enega od najmočnejših globalnih (kvazi) medijev. Marsikateri posnetki so iz nastopajočih v njih naredili praviloma hipne, včasih pa tudi medijske zvezde bolj dolge sape. Nezanemarljiv je seveda tudi vpliv YouTuba na oblikovanje javnega mnenja, kar tako ali drugače uporablja tudi politika, najbolj očitno v Združenih državah Amerike. A seveda tudi na svetovnem spletu nič ni (popolnoma) zastonj. To nas konec koncev uči tudi nedavni fiasko družbe Facebook v zvezi s (pre)prodajo osebnih podatkov kar 87 milijonov njihovih uporabnikov družbi Cambridge Analytica. Slednja je na podlagi teh podatkov za več naročnikov usmerjeno prikazovala t. i. lažne novice, prikrojene vrednotnemu profilu posameznih skupin že omenjenih uporabnikov Facebooka. YouTube pa se (še) pretežno financira iz naslova digitalnega oglaševanja. A tudi tu se meja med programsko vsebino, ki je namenjena pretežno zabavi in/ali izobraževanju, in vsebinami, ki so primarno namenjene promociji prodaje, pogosto zabriše. Cela vrsta proizvajalcev dobrin in ponudnikov storitev ima namreč na tej platformi zakupljene posebne videokanale, na katerih objavljajo včasih tudi umetniške, vsebinsko pa vseeno (pol)promocijske posnetke, ki to mejo še dodatno brišejo. So ti posnetki vseeno predmet zahtev prava Unije na področju varstva okolja in pravic potrošnikov ali pa tovrstno varstvo preprečujejo določbe Direktive 2010/13/EU o avdiovizualnih medijskih storitvah?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Davčno potrjevanje računov

Avtor ni naveden, 17.5.2018

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2018Če gost plača nastanitev z gotovino ali pa negotovinsko z univerzalnim plačilnim nalogom na TRR portala, portal pa tako prejeti znesek nakaže na TRR sobodajalca, se šteje, da sobodajalec prejme plačilo računa s strani gosta na način, ki se po ZDavPR šteje za plačilo z gotovino (ker ni izpolnjen pogoj neposrednega nakazila). V takem primeru mora sobodajalec zagotoviti, da je gostu izdan račun za nastanitev v nepremičnini, ki se nahaja v Sloveniji, in ga davčno potrditi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Evropa

Patricij Maček, 17.5.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 19/2018 Torek, 8. 5. Varstvo predšolskih otrok. Evropska komisija (EK) je objavila poročilo o doseganju ciljev razvoja storitev varstva predšolskih otrok v državah članicah Evropske unije (EU). Tako imenovane barcelonske cilje je leta 2002 določil Evropski svet. EK v poročilu n
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Nespremenjene obrestne mere ECB

Avtor ni naveden, 17.5.2018

Banka Slovenije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2018Svet ECB je sklenil, da pusti obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita nespremenjene na ravni 0,00 odstotka, 0,25 odstotka oziroma -0,40 odstotka. Svet pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB na sedanji ravni ostale daljše obdobje in precej dlje, kot bodo trajali neto nakupi vrednostnih papirjev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Dohodki iz zaposlitve

Avtor ni naveden, 17.5.2018

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2018V nadaljevanju objavljamo spremembe v novi izdaji dokumenta - Dohodki iz zaposlitve (Vprašanja in odgovori), medtem ko je celoten dokument na voljo na spletni strani Finančne uprave RS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Ali ZKolT prinaša manj množičnih oškodovanj?

Cvetka Horvat, 17.5.2018

Obligacije, Sodišča

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 19/2018Ob aktualnih vsakodnevnih temah škodljivih ravnanj avtomobilskih gigantov nasproti potrošnikom in ob novici, da je tudi Zveza potrošnikov Slovenije vložila skupinsko tožbo proti avtomobilskemu gigantu, kar se je že zgodilo v drugih državah po Evropi in ZDA, je 21. aprila 2018 začel veljati Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Objava posnetkov športnih sodnikov

Matej Vošner, 17.5.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 19/2018Ali sta dopustni javna objava slik in posnetkov sodnikov s posameznih tekem na socialnih omrežjih ter uporaba na izobraževalnih seminarjih sodnikov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Od 8. do 14. maja

Patricij Maček, 17.5.2018

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 19/2018 Torek, 8. 5. Človekove pravice. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je na novinarski konferenci v Socialnovarstvenem zavodu Hrastovec opozorila, da se še zmeraj kršijo pravice oseb z motnjo v duševnem zdravju pri neprostovoljnih namestitvah v posebnih socialnova
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Obravnava in sprejetje splošnih internih aktov delodajalca

mag. Suzana Pisnik, 17.5.2018

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 19/2018Na splošno lahko interne akte razdelimo v tri kategorije. V prvo sodijo akti, ki jih delodajalec mora imeti, ker njihov sprejem predpisuje zakonodaja, v drugo sodijo akti, ki so obvezni samo za nekatere delodajalce, in v tretjo sodijo neobvezni akti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Dogovor o pogodbeni kazni - konkurenčna klavzula - zavarovalni zastopnik

Avtor ni naveden, 17.5.2018

Delovna razmerja, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2018V pogodbi o zaposlitvi se je za primer kršitve konkurenčne klavzule mogoče dogovoriti tudi za pogodbeno kazen; takšna pogodbena določba sama po sebi ni nična.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 19

Leto objave

< Vsi
2018(36)
> Maj(36)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČDĐEFGH IJK LM N OP QR S Š TUV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov