O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 41)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Najemna pogodba za poslovni prostor v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa

Primož Feguš, 17.5.2012

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Primož Feguš, Pravna praksa, 19/2012Zaradi neplačevanja najemnine se pojavi problem, da najemodajalec nikakor ne more preprosto in hitro doseči vrnitve oddanih poslovnih prostorov v svojo posest, da bi jih lahko naprej oddal drugemu najemniku, če mu jih najemnik oziroma uporabnik noče prostovoljno predati. O tem sem pisal v PP, št. 12/2012. V članku Odpoved najemnega razmerja po ZPSPP s pregledom sodne prakse sem obravnaval sodno uveljavljanje odpovedi najemne pogodbe ter predstavil pomanjkljivost določil Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP). Tokrat pa si poglejmo možno rešitev tega problema, vendar je treba na to misliti pred sklenitvijo najemne pogodbe oziroma ob njej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Prenovljen okvir za varstvo osebnih podatkov v EU

mag. Jelena Burnik, 17.5.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Jelena Burnik, Pravna praksa, 19/2012Evropska komisija je konec januarja objavila prvi uradni predlog Uredbe o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku teh podatkov, ki naj bi nadomestila zdaj veljavno Direktivo št. 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov iz leta 1995. Namen uredbe je poenotenje zakonodaje v EU, kar naj bi olajšalo aktivnosti gospodarstva na odprtem notranjem trgu in okrepilo pravice posameznikov, državljanov EU. Uredba pomeni korak naprej v razvoju pravice do varstva osebnih podatkov, vendar pa pri Informacijskem pooblaščencu poudarjamo, da bo glede nekaterih predlaganih rešitev potreben temeljit premislek, da se ne prelevijo v mrtve črke na papirju ali da se celo ne zmanjša raven varstva posameznikovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Prenos pooblastila prokurista

Nina Scortegagna Kavčnik, 17.5.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 19/2012Na prvi pogled preprosta in jasna ureditev prokure v praksi odpira nemalo vprašanj. Zakon ne daje odgovora na vprašanje, ali lahko prokurist prenese prokuro kot celoto ali lahko prenese le pooblastilo za opravo posameznih dejanj. V praksi je tudi sporno, koga lahko dva prokurista, ki zastopata družbo skupno, pooblastita tako, da bo družbo zastopal posamično, in ali ga sploh lahko pooblastita.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Posredovanje osebnih podatkov umrlih njihovim sorodnikom

Irena Vovk, 17.5.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2012Posameznik je dom upokojencev (upravljavca osebnih podatkov), v katerem je umrl njegov oče, zaprosil za vpogled v dokumentacijo. Upravljavec pa mu je odgovoril, da zaradi varstva osebnih podatkov zahtevanih podatkov ne more posredovati. Ali je to v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Temelji in praksa delovanja revizijskih komisij v slovenskem prostoru

mag. Mojca Kunšek, 17.5.2012

PRORAČUN

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 19/2012Čeprav so revizijske komisije že ustaljena praksa korporacijskega upravljanja v tujini, je njihova vzpostavitev v družbah, z delnicami katerih se trguje na trgu vrednostnih papirjev, postala pri nas obvezna šele z novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1C). Ne glede na to pa je že prvotni Zakon o gospodarskih družbah (ZGD), ki je začel veljati leta 1993, določal, da lahko nadzorni svet imenuje katero od komisij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Zelo kritično o institutu hujše posledice v slovenskem kazenskem pravu

dr. Damjan Korošec, 17.5.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Damjan Korošec, Pravna praksa, 19/2012Redkokatera določba splošnega dela kazenskega prava je za proučevalce sistemske skladnosti kazenske zakonodaje, logične konsistentnosti znotraj posebnega dela in posebnega dela v luči določb splošnega dela ter navsezadnje tudi formalne in kriminalitetnopolitične logičnosti kazenskega prava kot celote bolj hvaležna kot zakonodajalčev poskus opredelitve instituta, imenovanega hujša posledica. Slovenski Kazenski zakonik (KZ-1) na primer to opravi z besedami (19. člen): "Če je iz kaznivega dejanja nastala hujša posledica, za katero predpisuje zakon hujšo kazen, se sme ta kazen izreči, če je storilec glede na to posledico ravnal malomarno."
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Odpoved pravici in prava volja

Toni Tovornik, 17.5.2012

Delovna razmerja

Toni Tovornik, Pravna praksa, 19/2012Razsojeno Tožnik je podal zahtevek glede neizplačanih dohodkov in regresa za letni dopust. Tožena stranka pa je trdila, da se je tožnik z izjavo odpovedal terjatvam, ki jih zahteva v tožbi.Sodišče prve stopnje je s sodbo razsodilo, da je tožena st
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Pravne možnosti za legalizacijo slovenske tribarvnice

mag. Ryan Hartner, 17.5.2012

Splošni državni akti, simboli in prazniki

mag. Ryan Hartner, Pravna praksa, 19/2012Republika Slovenija je v obdobje svoje neodvisnosti in državnosti leta 1991 vstopila s svojimi zgodovinskimi barvami v priznanem zaporedju, vendar pa je svojo zgodovinsko narodno zastavo (iz let 1836 in 1848) žal uporabila zgolj kot platformo za državno zastavo z novim grbom. S tem je zgodovinska slovenska narodna zastava za vedno prenehala obstajati kot samostojen simbol slovenskega naroda, saj svojo podobo danes deli z mednarodno priznano in uveljavljeno državno zastavo druge države. Ruska federacija se je namreč po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 simbolno prav tako oprla na svoje enake zgodovinske barve, ki jih v enakem zaporedju predstavlja ruska zgodovinska zastava (iz let 1668 in 1883). Z nizom pravnih dokumentov iz začetka 90. let prejšnjega stoletja je Ruska federacija svoji državni zastavi, ki je enaka slovenski narodni zastavi, uspešno zagotovila veljavno mednarodno prepoznavnost, predvsem pa dokončno rusko asociativnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Znanje slovenščine kot pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi

mag. Nataša Belopavlovič, 17.5.2012

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 19/2012V skladu z 20. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) je delodajalec dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu. • Ali lahko delodajalec med pogoji za opravljanje dela določi tudi znanje slovenščine? Gre namreč za delovno mesto, ki zahteva veliko dela s strankami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Zakonitost stavke - razrešitev direktorja

Avtor ni naveden, 17.5.2012

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2012Glede stavkovne zahteve, izoblikovane na seji stavkovnega odbora nasprotnega udeleženca in na zboru delavcev v zvezi z nelegitimnostjo zamenjave direktorja na nadzornem svetu predlagatelja, je sodišče pravilno presodilo, da taka zahteva ne more predstavljati uresničevanja ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela, saj je imenovanje in razrešitev direktorja na pristojnem organu v statusni sferi družbe oziroma se posredno uvršča v lastninsko-upravljavska upravičenja lastnikov družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Aktualno iz zakonodaje

mag. Jasmina Cigrovski, 17.5.2012

Ostalo

mag. Jasmina Cigrovski, Pravna praksa, 19/2012Pregled slovenske zakonodaje Združitve in delitve Novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) naj bi z zmanjševanjem administrativnih stroškov prinesla pozitivne posledice za podjetja. Med rešitvami, ki jih predvideva novela, je tudi oblikovanje osrednje
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Ko obsojenec prosi hkrati za predčasni in pogojni odpust iz zapora

Robert Klun, 17.5.2012

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Robert Klun, Pravna praksa, 19/2012Slovenska kazenskopravna zakonodaja pozna dva načina prenehanja kazni zapora. Obsojenec je lahko odpuščen potem, ko kazen zapora prestane v celoti, ali pa je predčasno izpuščen. V tej zvezi ločimo dva instituta, in sicer pogojni in predčasni odpust. Glede tega sem se soočil z dilemo, kako naj organa (komisija za pogojne odpuste in direktor zavoda), ki odločata o teh institutih, ravnata v primeru, ko obsojenec, ki izpolnjuje zakonsko določene pogoje za oba, sočasno uveljavlja obe obliki odpusta. Zato bom predvsem analiziral konkreten primer z minimalno navedbo teoretične podlage, pri čemer bom predstavil argumente za sprejeto odločitev in tudi analiziral druge možne situacije, do katerih lahko pride v praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Odločanje na prvi stopnji (tč. 1-4 129. člena ZUP) - spremenjena pravna podlaga - priznanje pravice do delne pokojnine samozaposlenim

Avtor ni naveden, 17.5.2012

Uprava

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2012Sodba in sklep VIII Ips 299/2010, 7. februar 2012 (v zvezi s sodbo in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 207/2010) ZUP - 4. točka prvega odstavka 129. člena ZDSS-1 - 82. člen ZPIZ-1 58. in 178. člen Določba drugega stavka 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP omogoča upravnemu
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Prodaja nepremičnine na javni dražbi - sklenitev pogodbe

Avtor ni naveden, 17.5.2012

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2012Uredba o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z družbenim premoženjem - 33. člen in drugi ter tretji odstavek 34. člena Do sklenitve pogodbe o prodaji nepremičnine ne pride zgolj z ugotovitvijo izvajalca javne dražbe o najugodnejšem ponudniku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Podaljšanje pripora

Avtor ni naveden, 17.5.2012

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2012S sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 45602/2010 z dne 24. novembra 2010 je bila pritožniku kršena pravica iz 22. člena Ustave. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 361. člena Zakona o kazenskem postopku se zavrže.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Samopostrežba prava

Tomaž Pavčnik, 17.5.2012

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 19/2012Ko sem ravno študiral za izpit iz civilnopravnega trojčka v tretjem letniku faksa, si je moja tedanja in hkrati zdajšnja partnerka kupila neke čevlje. Še istega maja so ji bolj ali manj razpadli. Takoj sem začutil priložnost, da tudi v praksi unovčim pravkar zoreno znanje iz jamčevanja za stvarne napake. Tako sva pristopila k prodajnemu pultu, izročila račun in očitno neuporabno obutev ter kajpak pričakovala razmeroma hitro vračilo denarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 17.5.2012

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 19/201217. maj 1792 - Newyorška borza 24 borznih posrednikov in trgovcev iz New Yorka je podpisalo sporazum, s katerim so določili obveznosti vlagateljev in izdajateljev vrednostnih papirjev. Ta dogodek se šteje za začetek newyorške borze vrednostnih papirjev. 18. maj 1972 - Sporazum o jedrsk
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

ZKP z uvodnimi pojasnili

dr. Primož Gorkič, 17.5.2012

Kultura in umetnost

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 19/2012Sredi maja se začne uporabljati zadnja novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K), zato je že skrajni čas, da se z rešitvami, ki jih novela prinaša, podrobneje seznanimo. Tako je pred kratkim izšla knjiga Zakon o kazenskem postopku (ZKP) z novelo ZKP-K ter uvodnimi pojasnili mag. Štefana Horvata in stvarnim kazalom Andreje Tratnik Zagorac (GV Založba, Ljubljana 2012, 517 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Nam interrogare sapienter est docere

Janez Kranjc, 17.5.2012

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 19/2012Avtor reka je Alcuin iz Yorka. V slovenskem prevodu bi se glasil "Pametno vprašati pomeni učiti". Vzet je iz Alcuinove razprave o retoriki in krepostih (35). Delo je napisano v obliki dialoga med Alcuinom in Karlom Velikim o politiki, pravu in morali kot predmetih govorništva ter o štirih temeljnih krepostih: modrosti, pravičnosti, pogumu in zmernosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

PDL v TEŠ

Dean Zagorac, 17.5.2012

Ostalo

Dean Zagorac, Pravna praksa, 19/2012Poleg rednih mesečnih predavanj Pravniško društvo Ljubljana pod vodstvom Branke Neffat za svoje člane enkrat na leto organizira obisk gospodarske družbe, na katerem se imajo priložnost seznaniti z "razmerami na terenu". V preteklih letih so tako na primer obiskali že tovarno zdravil Krka v Novem mestu in centralno čistilno napravo v ljubljanskem Zalogu, o čemer smo tudi poročali. Tokrat pa se je nekaj več kot 40 članov in članic podalo v Šoštanj na ogled termoelektrarne in iskanje odgovorov na številna vprašanja v zvezi z gradnjo njenega šestega bloka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Moški oziroma ženske

dr. Nataša Hribar, 17.5.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 19/2012Znanka mi je pred časom dala prav posebno kost za glodanje: stavek, v katerem se glagol povezuje z besedno zvezo z veznikom oziroma. Ker se njenega primera ne spomnim, sem malo pobrskala po spletu in poiskala nekaj podobnih. Tale bi bil kar pravi za njeno vprašanje: Kandidat oziroma kandidatka bo pogodbo sklenil za nedoločen čas. V kakšni obliki mora biti glagol ob taki besedni zvezi? Se nanaša na oba samostalnika besedne zveze? Samo na drugega? Ali morda celo samo na prvega, kot je navedeno v zgledu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 17.5.2012

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2012Bryan Clark Lawyers and Mediation (Springer, 2012, 182 strani) Knjiga v mediacijski prostor prinaša strokoven in uporaben pogled na interakcijo med odvetniki in mediacijo, in sicer tako v sistemu s pravno tradicijo common law kot tudi v kontinentalnem pravu. Avtor pa se ne zadovolj
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Zmaga študentov PF Univerze v Ljubljani na CEEMC

Karmen Lutman, 17.5.2012

Ostalo

Karmen Lutman, Pravna praksa, 19/2012Letošnje že osemnajsto mednarodno tekmovanje iz prava EU Central and East European Moot Court (CEEMC) je potekalo na Malti, kjer se je pomerilo dvajset ekip iz Srednje, Južne in Vzhodne Evrope, med njimi tudi ekipa PF Univerze v Ljubljani, ki je po devetih letih znova zmagala na tem tekmovanju
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Primorski pravni center/Centro legale del Litorale

Irena Vovk, 17.5.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2012(www.ppcenter.si) Jezik: slovenščina, italijanščina in angleščina Tip: samostojno spletišče Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: sledite jim lahko na Facebooku, fotogalerija, e-igra Povezava z uporabniki: vsi kontaktni podatki v Kopru, Izoli in Piranu te
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Evropa

Irena Vovk, 17.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2012Torek, 8. 5. Državne pomoči. Evropska komisija je predstavila ambiciozen načrt za reformo področja državnih pomoči, v katerem poudarja, da bi se morala politika na področju državnih pomoči osredotočiti zlasti na zagotavljanje državne pomoči, usmerjene v podpiranje rasti, odpravljanje poman
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 19

Leto objave

< Vsi
2012(41)
> Maj(41)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČDĐEF G H IJK L MNOP QR S ŠT UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov