O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 41)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Odločanje na prvi stopnji (tč. 1-4 129. člena ZUP) - spremenjena pravna podlaga - priznanje pravice do delne pokojnine samozaposlenim

Avtor ni naveden, 17.5.2012

Uprava

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2012Sodba in sklep VIII Ips 299/2010, 7. februar 2012 (v zvezi s sodbo in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 207/2010) ZUP - 4. točka prvega odstavka 129. člena ZDSS-1 - 82. člen ZPIZ-1 58. in 178. člen Določba drugega stavka 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP omogoča upravnemu
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Zakonitost stavke - razrešitev direktorja

Avtor ni naveden, 17.5.2012

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2012Glede stavkovne zahteve, izoblikovane na seji stavkovnega odbora nasprotnega udeleženca in na zboru delavcev v zvezi z nelegitimnostjo zamenjave direktorja na nadzornem svetu predlagatelja, je sodišče pravilno presodilo, da taka zahteva ne more predstavljati uresničevanja ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela, saj je imenovanje in razrešitev direktorja na pristojnem organu v statusni sferi družbe oziroma se posredno uvršča v lastninsko-upravljavska upravičenja lastnikov družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Prodaja nepremičnine na javni dražbi - sklenitev pogodbe

Avtor ni naveden, 17.5.2012

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2012Uredba o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z družbenim premoženjem - 33. člen in drugi ter tretji odstavek 34. člena Do sklenitve pogodbe o prodaji nepremičnine ne pride zgolj z ugotovitvijo izvajalca javne dražbe o najugodnejšem ponudniku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Aktualno iz zakonodaje

mag. Jasmina Cigrovski, 17.5.2012

Ostalo

mag. Jasmina Cigrovski, Pravna praksa, 19/2012Pregled slovenske zakonodaje Združitve in delitve Novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) naj bi z zmanjševanjem administrativnih stroškov prinesla pozitivne posledice za podjetja. Med rešitvami, ki jih predvideva novela, je tudi oblikovanje osrednje
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Ko obsojenec prosi hkrati za predčasni in pogojni odpust iz zapora

Robert Klun, 17.5.2012

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Robert Klun, Pravna praksa, 19/2012Slovenska kazenskopravna zakonodaja pozna dva načina prenehanja kazni zapora. Obsojenec je lahko odpuščen potem, ko kazen zapora prestane v celoti, ali pa je predčasno izpuščen. V tej zvezi ločimo dva instituta, in sicer pogojni in predčasni odpust. Glede tega sem se soočil z dilemo, kako naj organa (komisija za pogojne odpuste in direktor zavoda), ki odločata o teh institutih, ravnata v primeru, ko obsojenec, ki izpolnjuje zakonsko določene pogoje za oba, sočasno uveljavlja obe obliki odpusta. Zato bom predvsem analiziral konkreten primer z minimalno navedbo teoretične podlage, pri čemer bom predstavil argumente za sprejeto odločitev in tudi analiziral druge možne situacije, do katerih lahko pride v praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Ustavnopravne posledice razpusta Državnega zbora

dr. Matej Avbelj, 17.5.2012

Državni zbor in državni svet

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 19/2012Čeprav v delu strokovne javnosti prevladuje prepričanje, da je slovensko ustavno pravo že tako zasičeno, da Ustavno sodišče pravzaprav ne more več izdati nobene zanimive ali pomembne sodbe, praksa kaže, da vendarle ni tako. Konec aprila je Ustavno sodišče v zadevi U-I-23/12 odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Kakšne ustavnopravne posledice ima razpust Državnega zbora?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Zelo kritično o institutu hujše posledice v slovenskem kazenskem pravu

dr. Damjan Korošec, 17.5.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Damjan Korošec, Pravna praksa, 19/2012Redkokatera določba splošnega dela kazenskega prava je za proučevalce sistemske skladnosti kazenske zakonodaje, logične konsistentnosti znotraj posebnega dela in posebnega dela v luči določb splošnega dela ter navsezadnje tudi formalne in kriminalitetnopolitične logičnosti kazenskega prava kot celote bolj hvaležna kot zakonodajalčev poskus opredelitve instituta, imenovanega hujša posledica. Slovenski Kazenski zakonik (KZ-1) na primer to opravi z besedami (19. člen): "Če je iz kaznivega dejanja nastala hujša posledica, za katero predpisuje zakon hujšo kazen, se sme ta kazen izreči, če je storilec glede na to posledico ravnal malomarno."
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Vsiljeni standardi

mag. Sandi Kodrič, 17.5.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi, STANDARDI

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 19/2012Odločili ste se na primer, da boste kupili nov osebni avtomobil, vendar si posebnega luksuza ne morete privoščiti. Prodajalec v avtomobilskem salonu pa vam pove, da avta ne sme prodati brez klimatske naprave, kajti država je z normativom določila, da mora vsak avto imeti klimatsko napravo. Plačati bi jo morali, čeprav je ne želite oziroma čeprav bi si raje omislili avto z nekoliko večjim prtljažnikom, a brez klime. Prav mogoče bi se vam zdelo nekoliko neumno, da vam država vsiljuje stvari, ki so za vaše zmožnosti predrage.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Prenovljen okvir za varstvo osebnih podatkov v EU

mag. Jelena Burnik, 17.5.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Jelena Burnik, Pravna praksa, 19/2012Evropska komisija je konec januarja objavila prvi uradni predlog Uredbe o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku teh podatkov, ki naj bi nadomestila zdaj veljavno Direktivo št. 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov iz leta 1995. Namen uredbe je poenotenje zakonodaje v EU, kar naj bi olajšalo aktivnosti gospodarstva na odprtem notranjem trgu in okrepilo pravice posameznikov, državljanov EU. Uredba pomeni korak naprej v razvoju pravice do varstva osebnih podatkov, vendar pa pri Informacijskem pooblaščencu poudarjamo, da bo glede nekaterih predlaganih rešitev potreben temeljit premislek, da se ne prelevijo v mrtve črke na papirju ali da se celo ne zmanjša raven varstva posameznikovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Primorski pravni center/Centro legale del Litorale

Irena Vovk, 17.5.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2012(www.ppcenter.si) Jezik: slovenščina, italijanščina in angleščina Tip: samostojno spletišče Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: sledite jim lahko na Facebooku, fotogalerija, e-igra Povezava z uporabniki: vsi kontaktni podatki v Kopru, Izoli in Piranu te
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Prenos pooblastila prokurista

Nina Scortegagna Kavčnik, 17.5.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 19/2012Na prvi pogled preprosta in jasna ureditev prokure v praksi odpira nemalo vprašanj. Zakon ne daje odgovora na vprašanje, ali lahko prokurist prenese prokuro kot celoto ali lahko prenese le pooblastilo za opravo posameznih dejanj. V praksi je tudi sporno, koga lahko dva prokurista, ki zastopata družbo skupno, pooblastita tako, da bo družbo zastopal posamično, in ali ga sploh lahko pooblastita.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Pravne možnosti za legalizacijo slovenske tribarvnice

mag. Ryan Hartner, 17.5.2012

Splošni državni akti, simboli in prazniki

mag. Ryan Hartner, Pravna praksa, 19/2012Republika Slovenija je v obdobje svoje neodvisnosti in državnosti leta 1991 vstopila s svojimi zgodovinskimi barvami v priznanem zaporedju, vendar pa je svojo zgodovinsko narodno zastavo (iz let 1836 in 1848) žal uporabila zgolj kot platformo za državno zastavo z novim grbom. S tem je zgodovinska slovenska narodna zastava za vedno prenehala obstajati kot samostojen simbol slovenskega naroda, saj svojo podobo danes deli z mednarodno priznano in uveljavljeno državno zastavo druge države. Ruska federacija se je namreč po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 simbolno prav tako oprla na svoje enake zgodovinske barve, ki jih v enakem zaporedju predstavlja ruska zgodovinska zastava (iz let 1668 in 1883). Z nizom pravnih dokumentov iz začetka 90. let prejšnjega stoletja je Ruska federacija svoji državni zastavi, ki je enaka slovenski narodni zastavi, uspešno zagotovila veljavno mednarodno prepoznavnost, predvsem pa dokončno rusko asociativnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Najemna pogodba za poslovni prostor v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa

Primož Feguš, 17.5.2012

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Primož Feguš, Pravna praksa, 19/2012Zaradi neplačevanja najemnine se pojavi problem, da najemodajalec nikakor ne more preprosto in hitro doseči vrnitve oddanih poslovnih prostorov v svojo posest, da bi jih lahko naprej oddal drugemu najemniku, če mu jih najemnik oziroma uporabnik noče prostovoljno predati. O tem sem pisal v PP, št. 12/2012. V članku Odpoved najemnega razmerja po ZPSPP s pregledom sodne prakse sem obravnaval sodno uveljavljanje odpovedi najemne pogodbe ter predstavil pomanjkljivost določil Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP). Tokrat pa si poglejmo možno rešitev tega problema, vendar je treba na to misliti pred sklenitvijo najemne pogodbe oziroma ob njej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

dogodki - izjave

Irena Vovk, 17.5.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2012od 8. do 15. maja Torek, 8. 5. Varčevalni ukrepi. Država je pri sprejemanju varčevalnih ukrepov v zagati: na eni strani gre za zahteve po zmanjševanju stroškov, po drugi strani pa je slika o tem, koliko ljudi bo dejansko prešlo pod minimum življenjskih stroškov, premalo jasna, opozarja va
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Podaljšanje pripora

Avtor ni naveden, 17.5.2012

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2012S sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 45602/2010 z dne 24. novembra 2010 je bila pritožniku kršena pravica iz 22. člena Ustave. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 361. člena Zakona o kazenskem postopku se zavrže.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Znanje slovenščine kot pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi

mag. Nataša Belopavlovič, 17.5.2012

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 19/2012V skladu z 20. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) je delodajalec dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu. • Ali lahko delodajalec med pogoji za opravljanje dela določi tudi znanje slovenščine? Gre namreč za delovno mesto, ki zahteva veliko dela s strankami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Evropa

Irena Vovk, 17.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2012Torek, 8. 5. Državne pomoči. Evropska komisija je predstavila ambiciozen načrt za reformo področja državnih pomoči, v katerem poudarja, da bi se morala politika na področju državnih pomoči osredotočiti zlasti na zagotavljanje državne pomoči, usmerjene v podpiranje rasti, odpravljanje poman
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 17.5.2012

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 19/201217. maj 1792 - Newyorška borza 24 borznih posrednikov in trgovcev iz New Yorka je podpisalo sporazum, s katerim so določili obveznosti vlagateljev in izdajateljev vrednostnih papirjev. Ta dogodek se šteje za začetek newyorške borze vrednostnih papirjev. 18. maj 1972 - Sporazum o jedrsk
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Pravni napovednik

Irena Vovk, 17.5.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2012Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 17.5.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2012je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1F (Ur. l. RS, št. 32/12) - veljati začne 19. maja. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah - ZPlaSS-C (Ur.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Moški oziroma ženske

dr. Nataša Hribar, 17.5.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 19/2012Znanka mi je pred časom dala prav posebno kost za glodanje: stavek, v katerem se glagol povezuje z besedno zvezo z veznikom oziroma. Ker se njenega primera ne spomnim, sem malo pobrskala po spletu in poiskala nekaj podobnih. Tale bi bil kar pravi za njeno vprašanje: Kandidat oziroma kandidatka bo pogodbo sklenil za nedoločen čas. V kakšni obliki mora biti glagol ob taki besedni zvezi? Se nanaša na oba samostalnika besedne zveze? Samo na drugega? Ali morda celo samo na prvega, kot je navedeno v zgledu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 17.5.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2012- predlog zakona o dopolnitvi Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji. Poslanska vprašanja in pobude
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Vlada RS

Avtor ni naveden, 17.5.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2012Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 13. seji (10. maj 2012): - predlog ukrepov za zmanjševanje stroškov na različnih področjih; - Poročilo o dvoletnem delu Medresorske komisije za mednarodno humanitarno pravo;
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Razpisi

Avtor ni naveden, 17.5.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2012Ur. l. RS, št. 29/12 1. Predsednik Okrajnega sodišča v Ajdovščini - Ministrstvo za pravosodje; rok je 20. maj. Ur. l. RS, št. 32/12 2. Direktor - Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke; rok je 21. maj. 3. Javni poziv državnim tožilcem k vloži
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

ZKP z uvodnimi pojasnili

dr. Primož Gorkič, 17.5.2012

Kultura in umetnost

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 19/2012Sredi maja se začne uporabljati zadnja novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K), zato je že skrajni čas, da se z rešitvami, ki jih novela prinaša, podrobneje seznanimo. Tako je pred kratkim izšla knjiga Zakon o kazenskem postopku (ZKP) z novelo ZKP-K ter uvodnimi pojasnili mag. Štefana Horvata in stvarnim kazalom Andreje Tratnik Zagorac (GV Založba, Ljubljana 2012, 517 strani).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 19

Leto objave

< Vsi
2012(41)
> Maj(41)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČDĐEF G H IJK L MNOP QR S ŠT UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov