O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 48)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Kako naj zapustnikov upnik doseže ločitev zapuščine?

mag. Nana Weber, 26.4.2012

Dedovanje

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 16-17/2012Ločitev zapuščine (separatio bonorum), kot jo opredeljuje 143. člen Zakona o dedovanju (ZD), je namenjena zaščiti in poplačilu zapustnikovih upnikov. Z zahtevo po ločitvi zapuščine od dedičevega premoženja lahko ti dosežejo, da se podedovano premoženje dediča loči od njegovega siceršnjega (prejšnjega) premoženja. S tem se dediču onemogoči, da razpolaga s stvarmi in pravicami iz zapuščine, dokler niso poplačani zapustnikovi upniki, ki so zahtevali ločitev. O ločitvi zapuščine ZD vsebuje zgolj skope tri odstavke v 143. členu, zato v praksi ni vedno jasno, kaj mora narediti upnik zapustnika, da dobi položaj ločitvenega upnika, ki ga varuje omenjena določba ZD.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Policijska uporaba plinskega razpršilca, fizične sile in palice

dr. Miroslav Žaberl, 26.4.2012

Uprava

dr. Miroslav Žaberl, Pravna praksa, 16-17/2012Fizična sila je vrsta prisilnega sredstva, s katerim se najverjetneje najbolj neposredno deluje na ljudi. Pri tem policist z uporabo lastnega telesa oziroma sile lastnega telesa obvladuje upiranje osebe ali preprečuje njen napad. Gre torej za neposredno fizično soočenje upirajoče se osebe ali napadalca s policistom. Podobno je pri uporabi palice, s tem da pri tej obliki policist za dosego cilja uporabi silo predmeta. Pri uporabi plinskega razpršilca policist s pomočjo utekočinjenega plina deluje na dihalne organe upirajoče se osebe ali osebe, ki napada, in tako doseže izpolnitev policijske naloge. V prispevku odpiram nekatere pravne in dejanske dileme normativne ureditve teh vrst policijskih prisilnih sredstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Še o sodni prodaji nepremičnine za poplačilo bagatelnega dolga

Marta Dominika Jelačin, 26.4.2012

Civilni sodni postopki

Marta-Dominika Jelačin, Pravna praksa, 16-17/2012Ko sem v Pravni praksi, št. 10/2012 in 11/2012, prebirala odzive pravne stroke o izvršbi v člankih Kdo je tu nor, Država ni Shylock, Sapienti sat (za pametnega je dovolj besed) in Izvršba na nepremičnine za poplačilo bagatelnih terjatev, sem imela občutek, da je pravu odbila zadnja ura. Avtorji člankov višja sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani dr. Vesna Bergant Rakočević, odvetnik v Ljubljani mag. Janez Tekavec, podpredsednica Vrhovnega sodišča RS mag. Nina Betteto in profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Aleš Galič so branili ravnanje sodnice, ki je vodila izvršilni postopek proti dolžniku zaradi izterjave glavnice v višini 124,38 evra, ki se je končal z izvršbo na njegovo hišo. Ti avtorji zagovarjajo pravno ureditev v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), iz katerega malodane izhaja, da je upnik kralj postopka, pred katerim se mora dolžnik braniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Reševanje sporov med operaterji in uporabniki elektronskih komunikacij

Mark Pohar, 26.4.2012

TRGOVINA

Mark Pohar, Pravna praksa, 16-17/2012V PP, št. 13/2012, je bil objavljen članek mag. Boštjana Rejca, v katerem avtor kritično oceni odločitve Upravnega sodišča, povezane s spori med potrošniki in ponudniki elektronskih komunikacij. Pri tem se obregne tudi ob Agencijo za pošto in elektronske komunikacije RS (APEK), ki naj bi z zapletenimi postopki načrtno ovirala potrošnike pri učinkovitem varstvu njihovih pravic. To seveda ne drži. Kljub temu namen tega prispevka ni polemizirati o primernosti konkretnih odločitev regulatorja oziroma sodišč, temveč osvetliti problematiko z vidika veljavne zakonske ureditve, ki jo mag. Rejc v svojem članku pušča ob strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Začetek teka subjektivnega roka za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po noveli ZDR-A

mag. Ivan Robnik, 26.4.2012

Delovna razmerja

mag. Ivan Robnik, Pravna praksa, 16-17/2012Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) je v petem odstavku 88. člena določal, da mora delodajalec podati (redno) odpoved najpozneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi in najpozneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Z novelo ZDR-A, ki je začela veljati konec novembra 2007, je bila ta določba spremenjena tako, da je v zdaj veljavnem šestem odstavku navedenega člena za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz vseh razlogov ohranjen le šestmesečni objektivni rok. Zgolj za primer odpovedi iz krivdnega razloga pa je določeno, da mora delodajalec podati odpoved tudi najpozneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga. Vrhovno sodišče se je do nove opredelitve začetka teka subjektivnega roka prvič opredelilo šele pred nedavnim in ugotovilo, da nova zakonska določba pravzaprav ne spreminja predhodne ureditve začetka teka subjektivnega roka za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Ali je etika (lahko) dejavnik odločanja tudi v javni upravi?

dr. Polonca Kovač, 26.4.2012

Uprava

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 16-17/2012V zadnjem času se dokaj pogosto razpravlja o etiki, odgovornosti in morali tudi v različnih pravnih postopkih, saj kritično družbeno stanje erozije vrednot in virov ter interesni naboji odpirajo nova in nova vprašanja. Pri pravnem odločanju in snovanju javnih politik pa ima posebno vlogo javna uprava. A pogosto je slišati, da naj bi uradniki pač morali samo upoštevati predpis, bolj ali manj mehanistično, saj vrednotenje oziroma določanje javne koristi pri sprejemu predpisa in opredelitvi upravnega razmerja ni v njihovi domeni. Je res tako oziroma do katere mere, se je postavilo tudi vprašanje ob posvetu o skupnih vrednotah in etiki v javnem prostoru v organizaciji Komisije za preprečevanje korupcije, ki je bil organiziran 9. decembra 2011 in na podlagi katerega Komisija pripravlja spomladi 2012 posebno monografijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov

dr. Jurij Toplak, 26.4.2012

Politične stranke

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 16-17/2012Dvanajst let bo minilo od ustavne spremembe, po kateri morajo volivci dobiti "odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom". V Državnem zboru so bili poraženi vsi dosedanji poskusi spremembe volilnega sistema, vedno pa je bil predlagan sistem list z enim preferenčnim glasom. Stroka je naklonjena tudi sistemu enega prenosljivega glasu (ang. Single-Transferable-Vote - STV), za katerega pa v javnosti še ni posluha, saj naj bi bil prezapleten. V tem članku predstavljam v Sloveniji manj znan, a zelo preprost volilni sistem, ki omogoča široke možnosti vpliva volivcev na poimensko sestavo parlamenta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Aktualno iz zakonodaje

mag. Jasmina Cigrovski, 26.4.2012

Ostalo

mag. Jasmina Cigrovski, Pravna praksa, 16-17/2012Pregled slovenske zakonodaje Prenosi avtorskih del prek interneta Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije je izdalo dve tarifi za prenose avtorskih del prek interneta. Nadomestilo za prenose več avtorskih del v enem prenos
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Preiskavo (hišno in osebno) odredi sodišče na pisni predlog (upravičenega) tožilca

Nina Jerala, 26.4.2012

Kazenski postopek

Nina Jerala, Pravna praksa, 16-17/2012S tem besedilom je Vrhovno sodišče na občni seji 6. aprila 2012 sprejelo načelno pravno mnenje, ki se nanaša na 214. člen in prvi odstavek 215. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Prvi odstavek 215. člena ZKP določa, da preiskavo odredi sodišče z obrazloženo pisno odredbo, pri čemer ne pove, na čigav predlog jo odredi. Ta določba se je po ustaljeni sodni praksi uporabljala tako, da so preiskovalni sodniki veliko večino odredb za hišno in osebno preiskavo v predkazenskem postopku izdali na pobudo policistov, kar pravzaprav pomeni po uradni dolžnosti, ker policija ni stranka (pred)kazenskega postopka. Tako prakso je prekinilo Vrhovno sodišče s sprejetjem obravnavanega načelnega pravnega mnenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Sprejem zakonov po razpustu Državnega zbora

Avtor ni naveden, 26.4.2012

Ustavno sodišče, Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2012Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, Zakon o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije niso v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Izčrpanje pravnih sredstev v kazenskem postopku

Jasna Hudej, 26.4.2012

Kazenski postopek

Jasna Hudej, Pravna praksa, 16-17/2012Z zadnjo novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) je kot pogoj za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti določeno predhodno izčrpanje pravnih sredstev (tretji odstavek 68. člena ZKP-K). Novi peti odstavek 420. člena ZKP se glasi: "Na kršitve iz prvega odstavka tega člena se sme vložnik sklicevati samo, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo." V skladu s 114. členom ZKP-K se novi peti odstavek 420. člena ZKP uporablja v postopkih, v katerih sodba na prvi stopnji do začetka uporabe tega zakona (15. maj 2012) še ni bila izdana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Pravica do odsotnosti z dela zaradi priprave na strokovni izpit

mag. Nataša Belopavlovič, 26.4.2012

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 16-17/2012Smo socialnovarstveni zavod. Delavka je pri nas zaposlena že nekaj let za določen čas zaradi neustrezne izobrazbe na delovnem mestu skupinski habilitator. Delavka ima od novembra 2011 ustrezno izobrazbo, to je prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike (prof. def.). Prijavlja se na strokovni izpit, zato nas zanima, kako je z izrednim dopustom za strokovni izpit. • Koliko izrednega dopusta ji pripada oziroma koliko smo ji ga dolžni dati? Z delavko imamo sklenjeno pogodbo o pravici do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja, v kateri je zapisano: "Delodajalec se s to pogodbo obveže, da bo: omogočil koriščenje izrednih dopustov, tako, da bo omogočil študentki ob delu en dan odsotnosti z dela za dan, ko opravlja izpit; izplačeval nadomestilo plače za dneve odsotnosti z dela zaradi opravljanja študijskih obveznosti." V Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva je sicer v zadnjem odstavku 12. člena navedeno, da pripravniku VII. stopnje pripada 12 dni za pripravo na strokovni izpit. Delavka pri nas ni opravljala pripravništva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Pravica do vode

Gašper Adamič, 26.4.2012

Človekove pravice

Gašper Adamič, Pravna praksa, 16-17/2012Pravica do vode je človekova pravica, čeprav je nobena listina pravic ne omenja izrecno. Na prvi pogled se zdi, da so listine človekovih pravic nanjo pozabile, toda pravica do vode je tako temeljna in nepogrešljiva, da brez nje ni mogoče zagotoviti cele vrste drugih temeljnih pravic, od človekovega dostojanstva in nedotakljivosti njegovega življenja do posebnega varstva otrok, pravice ljudi do zdravega življenjskega okolja in drugih temeljnih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Actio Pauliana - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe

Avtor ni naveden, 26.4.2012

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2012Bistvena značilnost paulijanske tožbe je, da se z njo prepreči učinkovanje pravnega posla, ki je sicer veljaven, proti upniku. Ničen pravni posel pa je absolutno neučinkovit proti vsakomur že od sklenitve. Zato upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstva svoje terjatve ne more zahtevati s paulijansko tožbo, ampak s tožbo za ugotovitev ničnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Je povrnitev stroškov izobraževanja nekdanjemu delodajalcu s strani novega delodajalca za delavca res obdavčena boniteta?

Joži Češnovar, 26.4.2012

Poravnava davkov in prispevkov

Joži Češnovar, Pravna praksa, 16-17/2012Plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalcev, pod pogojem, da gre za izobraževanje oziroma usposabljanje v zvezi s poslovanjem delodajalca, se po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) ne štejejo za boniteto, temveč so neobdavčen dohodek delojemalca. V praksi niso redki primeri, ko delavec med izobraževanjem, ki ga je plačal delodajalec, ali po njegovem končanju prekine delovno razmerje in se zaposli pri drugem delodajalcu, pri čemer novi delodajalec namesto delavca prvemu delodajalcu povrne stroške izobraževanja v višini, kot je bila za primer delavčeve odpovedi delovnega razmerja dogovorjena v pogodbi o izobraževanju med delavcem in prvim delodajalcem. Iz sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. I U 136/2009 z dne 9. marca 2010, sicer sprejete še na osnovi starega Zakona o dohodnini (ZDoh), izhaja stališče, da naj bi taka plačila za delavca pomenila obdavčen prejemek iz delovnega razmerja, in ne plačilo stroškov izobraževanja v povezavi z zaposlitvijo, ki se po takrat veljavnem ZDoh niso vštevala v osnovo za davek od osebnih prejemkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Z dodatnim revizorjevim pregledom nad probleme realnega izkazovanja poslovanja finančnih institucij v času recesije

mag. Mojca Kunšek, 26.4.2012

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 16-17/2012V času finančne krize, ko trg vrednostnih papirjev komaj še deluje, gospodarstvo pa se ukvarja z lastnim preživetjem, je velik izziv realni prikaz poslovanja finančnih institucij. Gospodarska kriza se namreč odraža tudi v poslovanju bank, v odpisih finančnih naložb, ki naj bi jih nadomestila prepogosto omenjena dokapitalizacija bank. Dodatna preverjanja poslovanja bank so tako nujna, vsebino dodatnega revizorjevega pregleda pa določa Sklep o najmanjšem obsegu in vsebini dodatnega revizijskega pregleda glede izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji v bankah in hranilnicah (v nadaljevanju Sklep).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Pravni napovednik

Irena Vovk, 26.4.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Pozitivni aktivizem

dr. Ciril Ribičič, 26.4.2012

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 16-17/2012Ali je mogoče govoriti o pozitivnem aktivizmu ustavnih sodnikov? Tradicionalno se (negativni) sodni aktivizem obravnava kot pristop, ki je nasproten drugi skrajnosti, pretirani zadržanosti in samoomejevanju sodnikov. Pozitivni aktivizem pa je v podobnem razmerju do (negativnega) aktivizma, kot je pozitivna diskriminacija v razmerju do (negativne) diskriminacije. Če je za (negativni) aktivizem značilna samovoljna razlaga ustave, ki ni pravno utemeljena, temveč je politično motivirana, lahko štejemo za pozitivni aktivizem tako ustvarjalno in razvojno razlago ustave, ki je v korist varstva in razvoja človekovih pravic. Ustava bi brez take razlage slej ko prej postala mrtva črka na papirju prav na področju prava človekovih pravic, katerega razvoj ne sme stagnirati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Dogodki - izjave

Irena Vovk, 26.4.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012od 17. do 23. aprila Torek, 17. 4. Zamik regresa. Poslanci so potrdili novelo Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, ki predvideva zamik izplačila regresa v javnem sektorju za en mesec, in sicer z maja na junij. Regres v podjetjih, ki so v več kot četrtinski lasti države, pa
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

TiS - Telefonski imenik Slovenije

Irena Vovk, 26.4.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012(www.itis.si) Jezik: slovenščina Tip: samostojno spletišče Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: telefonski imenik, prilagojen za pametne telefone in tablice, telefonski imenik na spletu, interaktivni zemljevid Povezava z uporabniki: vsi kontaktni podatki
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 26.4.2012

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 16-17/201226. april 1848 - Zdravljica Po ukinitvi cenzure je v Novicah izšla Prešernova Zdravljica. 1994 - Konec apartheida V Južnoafriški republiki so bile prve demokratične volitve, na katerih so lahko volili vsi polnoletni državljani, ne glede na barvo kože. 27. april 1773 - Čajni za
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Evropa

Irena Vovk, 26.4.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012Torek, 17. 4. Zanesljivi statistični podatki. Kakovostni in zanesljivi statistični podatki so še zlasti pomembni zaradi okrepljenega usklajevanja gospodarskih politik, ki je bilo v EU dogovorjeno v preteklem letu. Zato je Evropska komisija predlagala revizijo Uredbe št. 223/2009 o statisti
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Nevidna roka trga

mag. Sandi Kodrič, 26.4.2012

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 16-17/2012Ena od šal gre takole: "Koliko ekonomistov rabimo za zamenjavo žarnice? Nobenega, kajti vsak ekonomist ve, da bo namesto njega to opravila nevidna roka." Na ta dovtip me je spomnilo provokativno retorično vprašanje, ki sem ga zadnjič zasledil na družabnem omrežju Twitter: "Koliko zasebnih simfoničnih orkestrov nam je do zdaj naklonila nevidna roka trga?"
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Prenova notarske tarife

Irena Vovk, 26.4.2012

Odvetništvo in notariat

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012Notarji so kot nosilci javne službe soodgovorni za razmere v Sloveniji in morajo tako kot drugi nosilci javnih pooblastil prevzeti del odgovornosti. Glede na splošno gospodarsko krizo je tako realno pričakovanje javnosti, da bi se notarska tarifa v posameznih postavkah znižala, je 19. aprila na srečanju s predsednico Notarske zbornice Slovenije Marjano Tičar Bešter dejal minister za pravosodje dr. Senko Pličanič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Nemo enim potest personam diu ferre, ficta cito in naturam suam recidunt

Janez Kranjc, 26.4.2012

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 16-17/2012Rek je vzet iz Senekovega spisa o dobrosrčnosti (De Clementia I, 1, 6). V slovenskem prevodu bi se glasil "Nihče namreč ne more dolgo nositi maske; kar je hlinjeno, se kmalu vrne v svojo resnično naravo". Seneka je napisal spis o dobrosrčnosti za svojega učenca Nerona, ko je ta leta 54 zasedel cesarski prestol. Komaj sedemnajstletnemu cesarju je poskušal svetovati, kako naj ravna. Skušal ga je prepričati, da je dober le tisti vladar, ki izvršuje svojo oblast zmerno in s prizanesljivostjo ter brzda svoja čustva in častihlepnost.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 16-17

Leto objave

< Vsi
2012(48)
> April(48)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ DĐEFG H I J K LMNOP QR S Š T UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov