O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 48)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Nekatera pravna vprašanja predloga Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF)

dr. Grega Strban, 26.4.2012

Delovna razmerja

dr. Grega Strban, Pravna praksa, 16-17/2012Člani Društva za delovno pravo in socialno varnost so se 23. aprila zbrali na strokovnem srečanju, na katerem so razpravljali o predlogu ZUJF, ki v številnih točkah posega na področje delovnega prava in prava socialne varnosti. Razpravljali so o posameznih ukrepih in po daljši razpravi sprejeli naslednje stališče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Težavna dolgotrajnost postopkov

mag. Nana Weber, 26.4.2012

Civilni sodni postopki

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 16-17/2012"Sodna praksa je glede vprašanj prodaje nepremičnine že oblikovana, zato v njej ni mogoče iskati pomembnejših vzrokov za dolgotrajnost postopkov izvršbe na nepremičnine," je na 1. dnevih nepravdnega in izvršilnega prava - v organizaciji GV Založbe so potekali 19. in 20. aprila v Termah Olimia - poudarila višja sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani Karmen Ceranja in dodala, da je nepremičninsko izvršbo kot kritično področje med štirimi najakutnejšimi problemi na državni ravni opredelilo tudi Vrhovno sodišče ob letošnjem uradnem odprtju sodnega leta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Še o sodni prodaji nepremičnine za poplačilo bagatelnega dolga

Marta Dominika Jelačin, 26.4.2012

Civilni sodni postopki

Marta-Dominika Jelačin, Pravna praksa, 16-17/2012Ko sem v Pravni praksi, št. 10/2012 in 11/2012, prebirala odzive pravne stroke o izvršbi v člankih Kdo je tu nor, Država ni Shylock, Sapienti sat (za pametnega je dovolj besed) in Izvršba na nepremičnine za poplačilo bagatelnih terjatev, sem imela občutek, da je pravu odbila zadnja ura. Avtorji člankov višja sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani dr. Vesna Bergant Rakočević, odvetnik v Ljubljani mag. Janez Tekavec, podpredsednica Vrhovnega sodišča RS mag. Nina Betteto in profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Aleš Galič so branili ravnanje sodnice, ki je vodila izvršilni postopek proti dolžniku zaradi izterjave glavnice v višini 124,38 evra, ki se je končal z izvršbo na njegovo hišo. Ti avtorji zagovarjajo pravno ureditev v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), iz katerega malodane izhaja, da je upnik kralj postopka, pred katerim se mora dolžnik braniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Z dodatnim revizorjevim pregledom nad probleme realnega izkazovanja poslovanja finančnih institucij v času recesije

mag. Mojca Kunšek, 26.4.2012

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 16-17/2012V času finančne krize, ko trg vrednostnih papirjev komaj še deluje, gospodarstvo pa se ukvarja z lastnim preživetjem, je velik izziv realni prikaz poslovanja finančnih institucij. Gospodarska kriza se namreč odraža tudi v poslovanju bank, v odpisih finančnih naložb, ki naj bi jih nadomestila prepogosto omenjena dokapitalizacija bank. Dodatna preverjanja poslovanja bank so tako nujna, vsebino dodatnega revizorjevega pregleda pa določa Sklep o najmanjšem obsegu in vsebini dodatnega revizijskega pregleda glede izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji v bankah in hranilnicah (v nadaljevanju Sklep).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Začetek teka subjektivnega roka za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po noveli ZDR-A

mag. Ivan Robnik, 26.4.2012

Delovna razmerja

mag. Ivan Robnik, Pravna praksa, 16-17/2012Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) je v petem odstavku 88. člena določal, da mora delodajalec podati (redno) odpoved najpozneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi in najpozneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Z novelo ZDR-A, ki je začela veljati konec novembra 2007, je bila ta določba spremenjena tako, da je v zdaj veljavnem šestem odstavku navedenega člena za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz vseh razlogov ohranjen le šestmesečni objektivni rok. Zgolj za primer odpovedi iz krivdnega razloga pa je določeno, da mora delodajalec podati odpoved tudi najpozneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga. Vrhovno sodišče se je do nove opredelitve začetka teka subjektivnega roka prvič opredelilo šele pred nedavnim in ugotovilo, da nova zakonska določba pravzaprav ne spreminja predhodne ureditve začetka teka subjektivnega roka za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Ali je etika (lahko) dejavnik odločanja tudi v javni upravi?

dr. Polonca Kovač, 26.4.2012

Uprava

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 16-17/2012V zadnjem času se dokaj pogosto razpravlja o etiki, odgovornosti in morali tudi v različnih pravnih postopkih, saj kritično družbeno stanje erozije vrednot in virov ter interesni naboji odpirajo nova in nova vprašanja. Pri pravnem odločanju in snovanju javnih politik pa ima posebno vlogo javna uprava. A pogosto je slišati, da naj bi uradniki pač morali samo upoštevati predpis, bolj ali manj mehanistično, saj vrednotenje oziroma določanje javne koristi pri sprejemu predpisa in opredelitvi upravnega razmerja ni v njihovi domeni. Je res tako oziroma do katere mere, se je postavilo tudi vprašanje ob posvetu o skupnih vrednotah in etiki v javnem prostoru v organizaciji Komisije za preprečevanje korupcije, ki je bil organiziran 9. decembra 2011 in na podlagi katerega Komisija pripravlja spomladi 2012 posebno monografijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Aktualno iz zakonodaje

mag. Jasmina Cigrovski, 26.4.2012

Ostalo

mag. Jasmina Cigrovski, Pravna praksa, 16-17/2012Pregled slovenske zakonodaje Prenosi avtorskih del prek interneta Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije je izdalo dve tarifi za prenose avtorskih del prek interneta. Nadomestilo za prenose več avtorskih del v enem prenos
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Sprejem zakonov po razpustu Državnega zbora

Avtor ni naveden, 26.4.2012

Ustavno sodišče, Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2012Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, Zakon o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije niso v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Izčrpanje pravnih sredstev v kazenskem postopku

Jasna Hudej, 26.4.2012

Kazenski postopek

Jasna Hudej, Pravna praksa, 16-17/2012Z zadnjo novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) je kot pogoj za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti določeno predhodno izčrpanje pravnih sredstev (tretji odstavek 68. člena ZKP-K). Novi peti odstavek 420. člena ZKP se glasi: "Na kršitve iz prvega odstavka tega člena se sme vložnik sklicevati samo, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo." V skladu s 114. členom ZKP-K se novi peti odstavek 420. člena ZKP uporablja v postopkih, v katerih sodba na prvi stopnji do začetka uporabe tega zakona (15. maj 2012) še ni bila izdana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Preiskavo (hišno in osebno) odredi sodišče na pisni predlog (upravičenega) tožilca

Nina Jerala, 26.4.2012

Kazenski postopek

Nina Jerala, Pravna praksa, 16-17/2012S tem besedilom je Vrhovno sodišče na občni seji 6. aprila 2012 sprejelo načelno pravno mnenje, ki se nanaša na 214. člen in prvi odstavek 215. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Prvi odstavek 215. člena ZKP določa, da preiskavo odredi sodišče z obrazloženo pisno odredbo, pri čemer ne pove, na čigav predlog jo odredi. Ta določba se je po ustaljeni sodni praksi uporabljala tako, da so preiskovalni sodniki veliko večino odredb za hišno in osebno preiskavo v predkazenskem postopku izdali na pobudo policistov, kar pravzaprav pomeni po uradni dolžnosti, ker policija ni stranka (pred)kazenskega postopka. Tako prakso je prekinilo Vrhovno sodišče s sprejetjem obravnavanega načelnega pravnega mnenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Actio Pauliana - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe

Avtor ni naveden, 26.4.2012

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2012Bistvena značilnost paulijanske tožbe je, da se z njo prepreči učinkovanje pravnega posla, ki je sicer veljaven, proti upniku. Ničen pravni posel pa je absolutno neučinkovit proti vsakomur že od sklenitve. Zato upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstva svoje terjatve ne more zahtevati s paulijansko tožbo, ampak s tožbo za ugotovitev ničnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Razsojeno

Toni Tovornik, 26.4.2012

Ostalo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 16-17/2012Sklep o izvršbi na podlagi menice Dolžnik je vložil ugovor zoper sklep o predhodni odredbi zaradi zavarovanja upnikove terjatve, vendar je sodišče prve stopnje ugovor z novim sklepom zavrnilo. Zoper ta sklep se je dolžnik pritožil, in sicer zaradi napačne uporabe materialnega prava, ter predlagal spremembo tega sklepa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Pravica do odsotnosti z dela zaradi priprave na strokovni izpit

mag. Nataša Belopavlovič, 26.4.2012

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 16-17/2012Smo socialnovarstveni zavod. Delavka je pri nas zaposlena že nekaj let za določen čas zaradi neustrezne izobrazbe na delovnem mestu skupinski habilitator. Delavka ima od novembra 2011 ustrezno izobrazbo, to je prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike (prof. def.). Prijavlja se na strokovni izpit, zato nas zanima, kako je z izrednim dopustom za strokovni izpit. • Koliko izrednega dopusta ji pripada oziroma koliko smo ji ga dolžni dati? Z delavko imamo sklenjeno pogodbo o pravici do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja, v kateri je zapisano: "Delodajalec se s to pogodbo obveže, da bo: omogočil koriščenje izrednih dopustov, tako, da bo omogočil študentki ob delu en dan odsotnosti z dela za dan, ko opravlja izpit; izplačeval nadomestilo plače za dneve odsotnosti z dela zaradi opravljanja študijskih obveznosti." V Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva je sicer v zadnjem odstavku 12. člena navedeno, da pripravniku VII. stopnje pripada 12 dni za pripravo na strokovni izpit. Delavka pri nas ni opravljala pripravništva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov

dr. Jurij Toplak, 26.4.2012

Politične stranke

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 16-17/2012Dvanajst let bo minilo od ustavne spremembe, po kateri morajo volivci dobiti "odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom". V Državnem zboru so bili poraženi vsi dosedanji poskusi spremembe volilnega sistema, vedno pa je bil predlagan sistem list z enim preferenčnim glasom. Stroka je naklonjena tudi sistemu enega prenosljivega glasu (ang. Single-Transferable-Vote - STV), za katerega pa v javnosti še ni posluha, saj naj bi bil prezapleten. V tem članku predstavljam v Sloveniji manj znan, a zelo preprost volilni sistem, ki omogoča široke možnosti vpliva volivcev na poimensko sestavo parlamenta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Pravica do vode

Gašper Adamič, 26.4.2012

Človekove pravice

Gašper Adamič, Pravna praksa, 16-17/2012Pravica do vode je človekova pravica, čeprav je nobena listina pravic ne omenja izrecno. Na prvi pogled se zdi, da so listine človekovih pravic nanjo pozabile, toda pravica do vode je tako temeljna in nepogrešljiva, da brez nje ni mogoče zagotoviti cele vrste drugih temeljnih pravic, od človekovega dostojanstva in nedotakljivosti njegovega življenja do posebnega varstva otrok, pravice ljudi do zdravega življenjskega okolja in drugih temeljnih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Kako naj zapustnikov upnik doseže ločitev zapuščine?

mag. Nana Weber, 26.4.2012

Dedovanje

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 16-17/2012Ločitev zapuščine (separatio bonorum), kot jo opredeljuje 143. člen Zakona o dedovanju (ZD), je namenjena zaščiti in poplačilu zapustnikovih upnikov. Z zahtevo po ločitvi zapuščine od dedičevega premoženja lahko ti dosežejo, da se podedovano premoženje dediča loči od njegovega siceršnjega (prejšnjega) premoženja. S tem se dediču onemogoči, da razpolaga s stvarmi in pravicami iz zapuščine, dokler niso poplačani zapustnikovi upniki, ki so zahtevali ločitev. O ločitvi zapuščine ZD vsebuje zgolj skope tri odstavke v 143. členu, zato v praksi ni vedno jasno, kaj mora narediti upnik zapustnika, da dobi položaj ločitvenega upnika, ki ga varuje omenjena določba ZD.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

O spremembah delovne zakonodaje in neplačevanju socialnih prispevkov

dr. Grega Strban, 26.4.2012

Delovna razmerja

dr. Grega Strban, Pravna praksa, 16-17/2012Društvo za delovno pravo in socialno varnost je bilo ustanovljeno že leta 1990. Doslej je obravnavalo številna aktualna vprašanja s področja delovnega prava in prava socialne varnosti. Dne 19. marca 2012 so člani društva na občnem zboru imenovali nove člane organov društva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Policijska uporaba plinskega razpršilca, fizične sile in palice

dr. Miroslav Žaberl, 26.4.2012

Uprava

dr. Miroslav Žaberl, Pravna praksa, 16-17/2012Fizična sila je vrsta prisilnega sredstva, s katerim se najverjetneje najbolj neposredno deluje na ljudi. Pri tem policist z uporabo lastnega telesa oziroma sile lastnega telesa obvladuje upiranje osebe ali preprečuje njen napad. Gre torej za neposredno fizično soočenje upirajoče se osebe ali napadalca s policistom. Podobno je pri uporabi palice, s tem da pri tej obliki policist za dosego cilja uporabi silo predmeta. Pri uporabi plinskega razpršilca policist s pomočjo utekočinjenega plina deluje na dihalne organe upirajoče se osebe ali osebe, ki napada, in tako doseže izpolnitev policijske naloge. V prispevku odpiram nekatere pravne in dejanske dileme normativne ureditve teh vrst policijskih prisilnih sredstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 26.4.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Reševanje sporov med operaterji in uporabniki elektronskih komunikacij

Mark Pohar, 26.4.2012

TRGOVINA

Mark Pohar, Pravna praksa, 16-17/2012V PP, št. 13/2012, je bil objavljen članek mag. Boštjana Rejca, v katerem avtor kritično oceni odločitve Upravnega sodišča, povezane s spori med potrošniki in ponudniki elektronskih komunikacij. Pri tem se obregne tudi ob Agencijo za pošto in elektronske komunikacije RS (APEK), ki naj bi z zapletenimi postopki načrtno ovirala potrošnike pri učinkovitem varstvu njihovih pravic. To seveda ne drži. Kljub temu namen tega prispevka ni polemizirati o primernosti konkretnih odločitev regulatorja oziroma sodišč, temveč osvetliti problematiko z vidika veljavne zakonske ureditve, ki jo mag. Rejc v svojem članku pušča ob strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Dokazno breme v primerih diskriminacije pri zaposlovanju

Katarina Vatovec, 26.4.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 16-17/2012Neizbranemu kandidatu za zaposlitev, ki sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje, navedene v razpisu za prosto delovno mesto, pravo EU ne daje pravice do dostopa do informacije, ali je delodajalec zaposlil drugega kandidata. Tako je odločilo luksemburško Sodišče v nedavno izrečeni sodbi v zadevi Meister in s tem potrdilo svojo sodbo v zadevi Kelly, v kateri je že razlagalo določbo o dokaznem bremenu v primerih diskriminacije na podlagi spola, starosti oziroma narodnosti. Zaradi ohranitve ravnotežja med tožečo (kandidat) in toženo stranko (delodajalec) v konkretnem sporu pa je Sodišče po zgledu sodbe v zadevi Kelly vendarle relativiziralo svojo odločitev s tem, ko je opozorilo nacionalna sodišča, da v takih sporih preverijo, ali je toženčeva zavrnitev vsakršnega dostopa do informacij upoštevna v okviru dokazovanja dejstev, iz katerih je mogoče sklepati na obstoj diskriminacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Večina starejših zadev rešena

Irena Vovk, 26.4.2012

Ustavno sodišče

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012"V preteklih dveh letih smo z raznimi notranjimi ukrepi poskušali po eni strani pospešiti naše delovanje, da stranke ne bi čakale preveč časa, in po drugi strani več časa nameniti tistim zadevam, ki so po našem mnenju pomembnejše. Menim, da smo s temi ukrepi prišli do plafona," je 23. aprila na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi poročila o delu Ustavnega sodišča v letu 2011, dejal predsednik sodišča dr. Ernest Petrič in nadaljeval, da je v Državnem zboru še vedno pobuda predsednika države za spremembo Ustave, v skladu s katero bi se lahko Ustavno sodišče osredotočilo na pomembnejša ustavnopravna vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Omejitev stikov otroka s priprtim očetom

Avtor ni naveden, 26.4.2012

Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2012Zadeva št. 11.0-3/2011 z dne 8. avgusta 2011 Pobudnik, ki je bil v priporu, je navajal posege v svoje pravice in v pravice svojega otroka. Odkar je v priporu, nima stikov z otrokom. Navajal je, da stikov ni zaradi prepovedi strokovne delavke centra za socialno delo (CSD). CSD je v odgovoru
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Pokol v Katinskem gozdu v luči doktrine Šilih

Zoran Skubic, 26.4.2012

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 16-17/2012"Ne prepriča stališče, da bi izvedba javne in transparentne preiskave zločinov prejšnjega totalitarnega režima ogrozila temeljne varnostne interese Ruske federacije kot sodobne demokracije, še zlasti če se upošteva dejstvo, da je bilo priznanje odgovornosti sovjetskih oblasti za ta zločin že podano na najvišji politični ravni." To je ena vodilnih misli nedavne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), v kateri je presojalo ravnanje ruskih oblasti glede preiskave okoliščin poboja več kot 22.000 poljskih vojnih ujetnikov v letu 1940, ki je po enem od prizorišč dobil naziv pokol v Katinskem gozdu. Pri presoji nekaterih temeljnih vprašanj tega nedvomno pomembnega primera se je ESČP oprlo na doktrino, ki jo je dokončno razvilo prav v zadevi Šilih proti Sloveniji, in sicer je tudi tu presojalo, kaj storiti v primeru, ko se je nedvomna kršitev temeljnih človekovih pravic zgodila pred pristopom države k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Pridobivanje podatka o tem, ali je bil pes cepljen

Irena Vovk, 26.4.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012Posameznika je ugriznil neznan pes, ki je bil privezan na klopco, zato je poklical policijo, ki je primer tudi obravnavala. Na urgenci so ga cepili proti tetanusu, proti steklini pa bi se moral cepiti le, če pes ni bil cepljen. Vendar mu ne na policijski postaji ne na veterinarski upravi niso dali zahtevanega podatka o tem, ali je bil pes cepljen proti steklini ali ne, saj naj do tega podatka ne bi bil upravičen. Kje torej lahko posameznik pridobi tak podatek?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 16-17

Leto objave

< Vsi
2012(48)
> April(48)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ DĐEFG H I J K LMNOP QR S Š T UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov