O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 48)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Začetek teka subjektivnega roka za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po noveli ZDR-A

mag. Ivan Robnik, 26.4.2012

Delovna razmerja

mag. Ivan Robnik, Pravna praksa, 16-17/2012Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) je v petem odstavku 88. člena določal, da mora delodajalec podati (redno) odpoved najpozneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi in najpozneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Z novelo ZDR-A, ki je začela veljati konec novembra 2007, je bila ta določba spremenjena tako, da je v zdaj veljavnem šestem odstavku navedenega člena za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz vseh razlogov ohranjen le šestmesečni objektivni rok. Zgolj za primer odpovedi iz krivdnega razloga pa je določeno, da mora delodajalec podati odpoved tudi najpozneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga. Vrhovno sodišče se je do nove opredelitve začetka teka subjektivnega roka prvič opredelilo šele pred nedavnim in ugotovilo, da nova zakonska določba pravzaprav ne spreminja predhodne ureditve začetka teka subjektivnega roka za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Reševanje sporov med operaterji in uporabniki elektronskih komunikacij

Mark Pohar, 26.4.2012

TRGOVINA

Mark Pohar, Pravna praksa, 16-17/2012V PP, št. 13/2012, je bil objavljen članek mag. Boštjana Rejca, v katerem avtor kritično oceni odločitve Upravnega sodišča, povezane s spori med potrošniki in ponudniki elektronskih komunikacij. Pri tem se obregne tudi ob Agencijo za pošto in elektronske komunikacije RS (APEK), ki naj bi z zapletenimi postopki načrtno ovirala potrošnike pri učinkovitem varstvu njihovih pravic. To seveda ne drži. Kljub temu namen tega prispevka ni polemizirati o primernosti konkretnih odločitev regulatorja oziroma sodišč, temveč osvetliti problematiko z vidika veljavne zakonske ureditve, ki jo mag. Rejc v svojem članku pušča ob strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Še o sodni prodaji nepremičnine za poplačilo bagatelnega dolga

Marta Dominika Jelačin, 26.4.2012

Civilni sodni postopki

Marta-Dominika Jelačin, Pravna praksa, 16-17/2012Ko sem v Pravni praksi, št. 10/2012 in 11/2012, prebirala odzive pravne stroke o izvršbi v člankih Kdo je tu nor, Država ni Shylock, Sapienti sat (za pametnega je dovolj besed) in Izvršba na nepremičnine za poplačilo bagatelnih terjatev, sem imela občutek, da je pravu odbila zadnja ura. Avtorji člankov višja sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani dr. Vesna Bergant Rakočević, odvetnik v Ljubljani mag. Janez Tekavec, podpredsednica Vrhovnega sodišča RS mag. Nina Betteto in profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Aleš Galič so branili ravnanje sodnice, ki je vodila izvršilni postopek proti dolžniku zaradi izterjave glavnice v višini 124,38 evra, ki se je končal z izvršbo na njegovo hišo. Ti avtorji zagovarjajo pravno ureditev v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), iz katerega malodane izhaja, da je upnik kralj postopka, pred katerim se mora dolžnik braniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Policijska uporaba plinskega razpršilca, fizične sile in palice

dr. Miroslav Žaberl, 26.4.2012

Uprava

dr. Miroslav Žaberl, Pravna praksa, 16-17/2012Fizična sila je vrsta prisilnega sredstva, s katerim se najverjetneje najbolj neposredno deluje na ljudi. Pri tem policist z uporabo lastnega telesa oziroma sile lastnega telesa obvladuje upiranje osebe ali preprečuje njen napad. Gre torej za neposredno fizično soočenje upirajoče se osebe ali napadalca s policistom. Podobno je pri uporabi palice, s tem da pri tej obliki policist za dosego cilja uporabi silo predmeta. Pri uporabi plinskega razpršilca policist s pomočjo utekočinjenega plina deluje na dihalne organe upirajoče se osebe ali osebe, ki napada, in tako doseže izpolnitev policijske naloge. V prispevku odpiram nekatere pravne in dejanske dileme normativne ureditve teh vrst policijskih prisilnih sredstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Aktualno iz zakonodaje

mag. Jasmina Cigrovski, 26.4.2012

Ostalo

mag. Jasmina Cigrovski, Pravna praksa, 16-17/2012Pregled slovenske zakonodaje Prenosi avtorskih del prek interneta Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije je izdalo dve tarifi za prenose avtorskih del prek interneta. Nadomestilo za prenose več avtorskih del v enem prenos
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Nekatera pravna vprašanja predloga Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF)

dr. Grega Strban, 26.4.2012

Delovna razmerja

dr. Grega Strban, Pravna praksa, 16-17/2012Člani Društva za delovno pravo in socialno varnost so se 23. aprila zbrali na strokovnem srečanju, na katerem so razpravljali o predlogu ZUJF, ki v številnih točkah posega na področje delovnega prava in prava socialne varnosti. Razpravljali so o posameznih ukrepih in po daljši razpravi sprejeli naslednje stališče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

O spremembah delovne zakonodaje in neplačevanju socialnih prispevkov

dr. Grega Strban, 26.4.2012

Delovna razmerja

dr. Grega Strban, Pravna praksa, 16-17/2012Društvo za delovno pravo in socialno varnost je bilo ustanovljeno že leta 1990. Doslej je obravnavalo številna aktualna vprašanja s področja delovnega prava in prava socialne varnosti. Dne 19. marca 2012 so člani društva na občnem zboru imenovali nove člane organov društva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Težavna dolgotrajnost postopkov

mag. Nana Weber, 26.4.2012

Civilni sodni postopki

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 16-17/2012"Sodna praksa je glede vprašanj prodaje nepremičnine že oblikovana, zato v njej ni mogoče iskati pomembnejših vzrokov za dolgotrajnost postopkov izvršbe na nepremičnine," je na 1. dnevih nepravdnega in izvršilnega prava - v organizaciji GV Založbe so potekali 19. in 20. aprila v Termah Olimia - poudarila višja sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani Karmen Ceranja in dodala, da je nepremičninsko izvršbo kot kritično področje med štirimi najakutnejšimi problemi na državni ravni opredelilo tudi Vrhovno sodišče ob letošnjem uradnem odprtju sodnega leta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Večina starejših zadev rešena

Irena Vovk, 26.4.2012

Ustavno sodišče

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012"V preteklih dveh letih smo z raznimi notranjimi ukrepi poskušali po eni strani pospešiti naše delovanje, da stranke ne bi čakale preveč časa, in po drugi strani več časa nameniti tistim zadevam, ki so po našem mnenju pomembnejše. Menim, da smo s temi ukrepi prišli do plafona," je 23. aprila na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi poročila o delu Ustavnega sodišča v letu 2011, dejal predsednik sodišča dr. Ernest Petrič in nadaljeval, da je v Državnem zboru še vedno pobuda predsednika države za spremembo Ustave, v skladu s katero bi se lahko Ustavno sodišče osredotočilo na pomembnejša ustavnopravna vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 26.4.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Tembatsu - druga od suhih krav

dr. Albin Igličar, 26.4.2012

Kultura in umetnost

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 16-17/2012Med slovensko inteligenco se sicer počasi, a vztrajno širijo spoznanja in ideje, ki jih v naš prostor in čas prinašajo knjige dr. Boštjana M. Zupančiča. Med njimi še zlasti izstopa v preteklem letu objavljena študija z naslovom Tembatsu (božja kazen) (samozaložba, Strasbourg 2011, 253 strani). Če iz knjige, ki jo je treba brati počasi in zbrano, ob filozofskih, bioloških, psiholoških ter socioloških vidikih izpostavimo pravni epifenomen, je vendar nujno vsa avtorjeva spoznanja o pravnem redu ves čas povezovati z dogajanji v pojavih, ki jih klasična pravna teorija poimenuje materialni pravni viri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

O stičnosti

dr. Nataša Hribar, 26.4.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 16-17/2012Pred dnevi sem se srečala z nekaj sošolci iz srednje šole. Ker se ukvarjam z jezikom, so seveda padla tudi vprašanja na to temo. Vesela sem, da nekaterim ni vseeno, ali je njihov dopis jezikovno dober ali pa zgolj (delno) sprejemljiv.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

S "supervarčevalnim" zakonom nad socialno državo

dr. Katarina Šoltes, 26.4.2012

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE, Uprava

dr. Katarina Šoltes, Pravna praksa, 16-17/2012Kafka v Procesu znameniti dialog med jetniškim kaplanom in K. sklene takole: "Ne," je rekel duhovnik, "ne smemo vsega imeti za resnično, to moramo imeti samo za nujno." "Žalostna misel," je rekel K. "S tem postane laž svetovni red." Nenehno poslušamo mantro, da moramo imeti "varčevalne" ukrepe za nujne, ker da sploh nimamo drugih alternativ. Čeprav v resnici niti ne vemo, ali so ti sploh primerni za izhod iz krize, o čemer dvomijo številni ugledni strokovnjaki, in čeprav v resnici vsi vemo, da bodo ti ukrepi zmanjšali ekonomske, socialne in kulturne pravice ter postopoma izvotlili socialno državo. Grčija je žalosten primer take prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 26.4.2012

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012Hector Olasolo Essays on International Criminal Justice (Hart Publishing, 2012, 256 strani) Zločini in grozodejstva imajo nedoumljiv in dolgotrajen učinek na katerokoli družbo, v kateri so se dogajali, zato je še zlasti pomembno, da spoznamo, da ti zločini niso neizogibni: zahtevajo
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Nemo enim potest personam diu ferre, ficta cito in naturam suam recidunt

Janez Kranjc, 26.4.2012

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 16-17/2012Rek je vzet iz Senekovega spisa o dobrosrčnosti (De Clementia I, 1, 6). V slovenskem prevodu bi se glasil "Nihče namreč ne more dolgo nositi maske; kar je hlinjeno, se kmalu vrne v svojo resnično naravo". Seneka je napisal spis o dobrosrčnosti za svojega učenca Nerona, ko je ta leta 54 zasedel cesarski prestol. Komaj sedemnajstletnemu cesarju je poskušal svetovati, kako naj ravna. Skušal ga je prepričati, da je dober le tisti vladar, ki izvršuje svojo oblast zmerno in s prizanesljivostjo ter brzda svoja čustva in častihlepnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Dokazno breme v primerih diskriminacije pri zaposlovanju

Katarina Vatovec, 26.4.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 16-17/2012Neizbranemu kandidatu za zaposlitev, ki sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje, navedene v razpisu za prosto delovno mesto, pravo EU ne daje pravice do dostopa do informacije, ali je delodajalec zaposlil drugega kandidata. Tako je odločilo luksemburško Sodišče v nedavno izrečeni sodbi v zadevi Meister in s tem potrdilo svojo sodbo v zadevi Kelly, v kateri je že razlagalo določbo o dokaznem bremenu v primerih diskriminacije na podlagi spola, starosti oziroma narodnosti. Zaradi ohranitve ravnotežja med tožečo (kandidat) in toženo stranko (delodajalec) v konkretnem sporu pa je Sodišče po zgledu sodbe v zadevi Kelly vendarle relativiziralo svojo odločitev s tem, ko je opozorilo nacionalna sodišča, da v takih sporih preverijo, ali je toženčeva zavrnitev vsakršnega dostopa do informacij upoštevna v okviru dokazovanja dejstev, iz katerih je mogoče sklepati na obstoj diskriminacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Kršitev pravice do svobode zaradi omejitve gibanja s policijskim kordonom?

Andreja Tratnik, 26.4.2012

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 16-17/2012Prvega maja 2001 so v Londonu odigrali monopoli. Igra je potekala po nekoliko drugačnih pravilih kot priljubljena družabna igra, ki na lahkoten način hrani potrebo povprečnih posameznikov po kopičenju zasebne nepremične lastnine. Na lokacijah iz te družabne igre je del Londončanov (zlasti so bili to okoljevarstveniki, levičarji in anarhisti) priredil protestne shode, s katerimi so javno izrazili svoje nestrinjanje s kapitalizmom in globalizacijo. Ena od lokacij je bilo tudi območje Oxford Cirkusa, na kateri naj bi se ob 16. uri zgodil zaključni protest. Policiste je presenetilo, ker se je tam že do 14. ure zbralo več kot 1.500 ljudi. Poleg tega pa naj bi se jim po podatkih obveščevalne službe in tudi na podlagi preteklih izkušenj pridružilo še med 500 in 1.000 nasilnikov. Zato so se odločili, da bodo zaradi preprečitve kršitev javnega miru okrog sicer (še) mirne, a velike množice protestnikov oblikovali kordon. Protestnikov nato več kot sedem ur (zaradi izbruhov nasilja v kordonu in zunaj njega) niso spustili iz njega. Po tem dogodku je kar 150 ljudi skušalo najti zadoščenje zaradi dolgotrajnega prisilnega zadržanja v hladnem in vlažnem vremenu na omejenem območju brez zatočišča, hrane, pijače in stranišča. O štirih zgodbah je odločal tudi veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Brezplačen prevoz učencev

Irena Vovk, 26.4.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012Zakon o osnovni šoli (ZOsn) v 56. členu določa, da ima učenec pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole oziroma ne glede na oddaljenost v 1. razredu, v drugih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo. Ker zakonodaja ne opredeljuje podrobneje postopka podelitve pravice do brezplačnega prevoza, ima osnovna šola možnost, da sama izvaja prevoze otrok, lahko pa se dogovori z lokalno skupnostjo, da ta izbere prevoznika. Če lokalna skupnost želi zagotoviti sredstva za posameznega učenca, ki mu pripada pravica do brezplačnega prevoza, potrebuje seznam otrok posamezne šole (tj. ime in priimek učenca, njegov naslov, okoliš osnovne šole, v katerem otrok prebiva, in razlog, zaradi katerega je upravičen do brezplačnega prevoza), ki so upravičeni do brezplačnega prevoza. Ali je posredovanje vseh teh podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Razsojeno

Toni Tovornik, 26.4.2012

Ostalo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 16-17/2012Sklep o izvršbi na podlagi menice Dolžnik je vložil ugovor zoper sklep o predhodni odredbi zaradi zavarovanja upnikove terjatve, vendar je sodišče prve stopnje ugovor z novim sklepom zavrnilo. Zoper ta sklep se je dolžnik pritožil, in sicer zaradi napačne uporabe materialnega prava, ter predlagal spremembo tega sklepa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Actio Pauliana - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe

Avtor ni naveden, 26.4.2012

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2012Bistvena značilnost paulijanske tožbe je, da se z njo prepreči učinkovanje pravnega posla, ki je sicer veljaven, proti upniku. Ničen pravni posel pa je absolutno neučinkovit proti vsakomur že od sklenitve. Zato upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstva svoje terjatve ne more zahtevati s paulijansko tožbo, ampak s tožbo za ugotovitev ničnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Omejitev stikov otroka s priprtim očetom

Avtor ni naveden, 26.4.2012

Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2012Zadeva št. 11.0-3/2011 z dne 8. avgusta 2011 Pobudnik, ki je bil v priporu, je navajal posege v svoje pravice in v pravice svojega otroka. Odkar je v priporu, nima stikov z otrokom. Navajal je, da stikov ni zaradi prepovedi strokovne delavke centra za socialno delo (CSD). CSD je v odgovoru
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Pridobivanje podatka o tem, ali je bil pes cepljen

Irena Vovk, 26.4.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 16-17/2012Posameznika je ugriznil neznan pes, ki je bil privezan na klopco, zato je poklical policijo, ki je primer tudi obravnavala. Na urgenci so ga cepili proti tetanusu, proti steklini pa bi se moral cepiti le, če pes ni bil cepljen. Vendar mu ne na policijski postaji ne na veterinarski upravi niso dali zahtevanega podatka o tem, ali je bil pes cepljen proti steklini ali ne, saj naj do tega podatka ne bi bil upravičen. Kje torej lahko posameznik pridobi tak podatek?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Pokol v Katinskem gozdu v luči doktrine Šilih

Zoran Skubic, 26.4.2012

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 16-17/2012"Ne prepriča stališče, da bi izvedba javne in transparentne preiskave zločinov prejšnjega totalitarnega režima ogrozila temeljne varnostne interese Ruske federacije kot sodobne demokracije, še zlasti če se upošteva dejstvo, da je bilo priznanje odgovornosti sovjetskih oblasti za ta zločin že podano na najvišji politični ravni." To je ena vodilnih misli nedavne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), v kateri je presojalo ravnanje ruskih oblasti glede preiskave okoliščin poboja več kot 22.000 poljskih vojnih ujetnikov v letu 1940, ki je po enem od prizorišč dobil naziv pokol v Katinskem gozdu. Pri presoji nekaterih temeljnih vprašanj tega nedvomno pomembnega primera se je ESČP oprlo na doktrino, ki jo je dokončno razvilo prav v zadevi Šilih proti Sloveniji, in sicer je tudi tu presojalo, kaj storiti v primeru, ko se je nedvomna kršitev temeljnih človekovih pravic zgodila pred pristopom države k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Sprejem zakonov po razpustu Državnega zbora

Avtor ni naveden, 26.4.2012

Ustavno sodišče, Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2012Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, Zakon o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije niso v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Odškodninska odgovornost za prospekt - zavajajoča praksa ATVP?

Andrej Bebler, 26.4.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Andrej Bebler, Pravna praksa, 16-17/2012Glede na prakso Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pri potrjevanju prospektov ob emisiji vrednostnih papirjev lahko sklepamo, da je krog odgovornih oseb za točnost in popolnost informacij, vsebovanih v prospektu, zelo ozek. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je taka praksa ATVP oziroma razlaga določb Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) v skladu s sekundarno zakonodajo EU, in zahteva ustrezno obravnavo, predvsem v luči insolvenčnih postopkov pri nekaterih večjih izdajateljih vrednostnih papirjev v Sloveniji.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 16-17

Leto objave

< Vsi
2012(48)
> April(48)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ DĐEFG H I J K LMNOP QR S Š T UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov