O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 41)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Težave z Zakonom o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč

Avtor ni naveden, 24.1.2013

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2013Št. 8.1-8/2012, 13. 12. 2012 Varuh že več let, tudi v letnih poročilih, opozarja, da je zakonodaja na področju pokopališke in pogrebne dejavnosti zastarela, ter predlaga njeno spremembo, vendar kljub nekaterim zakonodajnim pobudam zakon doslej še ni bil spremenjen. Po veljavni zakonodaji so
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Razsojeno

Toni Tovornik, 24.1.2013

Ostalo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 3/2013Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj Tožeča stranka je zahtevala razveljavitev nakazila denarnega zneska z računa stečajnega dolžnika na račun toženca.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, d
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Seznanitev z zdravstvenimi podatki zaradi suma na nalezljivo bolezen

Irena Vovk, 24.1.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 3/2013Posameznik je imel spolne odnose z žensko, ki mu je pozneje povedala, da je okužena z neozdravljivo prenosljivo spolno boleznijo, ki naj bi se prenašala s spolnimi odnosi, slino, solzami in ranicami. Ženska je zaposlena v vrtcu, vendar delodajalec ni seznanjen z njenim zdravstvenim stanjem. Zato sprašuje, ali je skrivanje bolezni kaznivo in ali sme opozoriti druge (še zlasti njenega delodajalca), da je okužena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Od 1. januarja teče rok za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja po novem

mag. Mojca Kunšek, 24.1.2013

PRORAČUN

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 3/2013S 1. januarjem je začela veljati Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uredba), ki določa oblikovanje cen občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja po 149. členu Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) za: - oskrbo s pitno vodo, - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, - zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, - obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in - odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Nadomestitev globe z nalogami v splošno korist lahko postane neizvedljiva

Avtor ni naveden, 24.1.2013

Človekove pravice, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2013Varuh je bil seznanjen s težavami, s katerimi so se srečevali centri za socialno delo (CSD) in sodišča pri iskanju nalog v splošno korist, s katerimi bi se lahko nadomestila globa, izrečena za prekršek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev

Avtor ni naveden, 24.1.2013

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2013Ponudba zaposlitve na drugem delovnem mestu oziroma nadaljevanje dela pod spremenjenimi pogoji je po prvem odstavku 99. člena ZDR eden od ukrepov za preprečitev oziroma omejitev prenehanja delovnega razmerja. Kateri delavci bodo ohranili zaposlitev in kateri ukrepi se bodo uporabili, je odvisno od možnosti in potreb, ki jih ima delodajalec. Pisno obvestilo o nameravani odpovedi, ki naj bi zagotovilo delavcu v postopku individualne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga možnost angažiranja sindikata, je smiselno le v primeru individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V postopku odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov je sindikat angažiran že na podlagi prvega odstavka 97. člena ZDR.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Dostop javnosti do internih dokumentov ECB v primežu gospodarske krize

Katarina Vatovec, 24.1.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 3/2013Institucije Evropske unije (EU) pogosto omenjajo, celo zatrjujejo, kako naklonjene so odprtemu in preglednemu delovanju ter kako dovoljujejo dostop javnosti do svojih dokumentov. Praksa je zgovorna in nemalokrat vodi do drugačne ugotovitve. Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je ob lanskoletnem zasedanju Sveta ECB na Brdu pri Kranju vnovič poudarjal, kako "zelo pregledna institucija" je ECB. Svojo trditev je utemeljil s sklicevanjem na mesečne novinarske konference, ki jih ima ECB, pa zaslišanja (ang. hearings) v Evropskem parlamentu, intervjuje, govore itd. Da njeni dokumenti postanejo prosto dostopni praviloma šele po preteku tridesetih let, ni bilo omenjeno. K preglednosti in odprtosti njenega delovanja prav tako ni pripomogla zavrnitev dostopa do dveh internih gradiv o javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu Grčije. Tokratna sodba Splošnega sodišča, ki je pritrdila odločitvi ECB, je razočarala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Sodelovanje javnosti v postopkih izdaje okoljskih dovoljenj

Zoran Skubic, 24.1.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 3/2013Sodišče Evropske unije (Sodišče) je v nedavni sodbi vnovič opredmetilo domet uporabe Aarhuške konvencije v pravu EU in s tem tudi v nacionalnih ureditvah držav članic, tokrat glede seznanitve in možnosti aktivnega sodelovanja javnosti v postopkih izdaje okoljskih dovoljenj za objekte s pomembnim vplivom na okolje. Ob robu pa je odločilo še o enem pomembnem vprašanju, in sicer je utrdilo svojo prakso, postavljeno s prelomno zadevo Elchinov, po kateri ima (brez izjeme) vsako nacionalno sodišče držav članic ne glede na stopnjo in pristojnost pravico do postavljanja predhodnih vprašanj po določbah 267. člena Pogodbe o delovanju EU (PDEU). In to tudi v primeru, ko ustavna ureditev države članice določa, da so odločitve in odločanje nižjih sodišč vezane na odločitve sodišč višje stopnje, s tem pa (smiselno) tudi pristojnost za postavljanje predhodnih vprašanj glede prava EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 24.1.2013

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 3/2013Sope Williams-Elegbe Fighting Corruption in Public Procurement - A Comparative Analysis of Disqualification or Debarment Measures (Hart Publishing, 2012, 356 strani) Pri javnih naročilih gre za večni antagonizem ponudnikov in naročnikov, druga velika past javnega naročanja pa sta ko
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Ženske in moški

Avtor ni naveden, 24.1.2013

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2013Ko sem postopala po Tromostovju, me je ogovoril eden kraljev ulice. Seveda sem kupila izvod njihovega časopisa Kralji ulice in ga že kar tam začela prebirati. Pa naletim na prispevek o jeziku. Takole je med drugim pisalo: Na radiu včasih slišim kakšne umetelne ... moške glasove, ki sporočajo, da smo pravkar slišali skladbo Majde Sepetove. To naj bi se slišalo nekoliko arhaično, a v resnici gre le za reprodukcijo patriarhalne logike lastnine: Majda pripada Sepetu, je torej njegova, Sepetova. Ti isti radijski glasovi namreč nikoli ne rečejo, da je skladbo napisal Mojmir Sepetov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Civilno pravo - zbirka predpisov

dr. Luigi Varanelli, 24.1.2013

Kultura in umetnost

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 3/2013Zbirke predpisov so bile od nekdaj zanimive, saj pravnikom omogočajo jasen in hiter pregled veljavne zakonodaje. Njihova "filozofija" temelji na preprosti predpostavki, da so pravna področja med seboj povezana in prepletena tako, da nekega predpisa brez sočasne uporabe drugega ni mogoče uporabiti. To še zlasti velja za civilnopravno področje. Težko si predstavljamo denimo uporabo Zakona o zemljiški knjigi brez sočasne uporabe Stvarnopravnega zakonika in slednjega brez sočasne uporabe Obligacijskega zakonika. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo pa je treba upoštevati tudi številne druge evropske predpise, ki se uporabljajo skupaj s predpisi nacionalne zakonodaje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 24.1.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 3/2013
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Omejitev uporabe izjeme (pogodbenih) in-house razmerij na področju javnih naročil

Alen Hodnik, 24.1.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alen Hodnik, Pravna praksa, 3/2013Predmetna sodba odpira večno vprašanje področja javnih naročil, tj. ali in pod katerimi pogoji je mogoče odstopati od zahtev direktiv o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev po izvedbi transparentnega in konkurenci odprtega postopka javnega naročanja. Poleg neposredno zapisanih izjem, ki jih vsebujejo področne direktive oziroma nacionalne zakonodaje, je Sodišče ES (zdaj EU, v nadaljevanju: Sodišče) v svoji bogati sodni praksi izoblikovalo tudi izjeme, ki materialnopravnih podlag nimajo, so pa pogoji za njihovo uporabo do zdaj razmeroma dobro določeni. Gre za razmerja in-house, katerih bistvo je ločenost pravnih subjektivitet naročnika in izvajalca ob hkratnem obstoju njune funkcionalne povezanosti. Temelje doktrine je Sodišče postavilo v zadevi Teckal, izjema pa je z razvojem dobila tudi "različico" - izjemo "medobčinskega sodelovanja" oziroma "pogodbenega in-house razmerja".
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Pravo ni moda

Irena Vovk, 24.1.2013

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 3/2013"Hitro spreminjanje oziroma sprejemanje zakonov - celo po skrajšanem postopku - ni dobro. Še več, ne le da ne zagotavlja več pravne varnosti, temveč v pravni red vnaša zmedo in negotovost. Prav je, da je vsebina zakonov stalnica in ne spremenljivka, ki ustreza hitrim spremembam željnih vlad," je v izjavi za javnost 17. januarja zapisala predsednica Društva državnih tožilcev Slovenije Mirjam Kline.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Vloga na (ne)pristojno sodišče

mag. Nana Weber, 24.1.2013

Civilni sodni postopki

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 3/2013V praksi so pogosti primeri, ko se vloge (tožbe, pritožbe, predlogi za dopustitev revizije in podobno) vložijo na nepristojno sodišče. Po prvem odstavku 112. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se šteje, da je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Da bi vlagatelj uspel z vsebinskim obravnavanjem take vloge, bi jo moralo nepristojno sodišče nemudoma poslati pristojnemu sodišču, kar pa se v praksi redko zgodi. Strogo izhodišče je omiljeno z dvema izjemama. Prvo utemeljuje položaj, ko stranke ne zastopa odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, vloga pa je bila poslana nepristojnemu sodišču zaradi nevednosti vložnika, drugo pa, kadar je vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati očitni pomoti vložnika. Pravilo o pravočasnosti vloge velja tudi v primeru spora o pristojnosti. Težava se pojavi, kadar ima tožnik možnost izbire krajevne pristojnosti. Gramatikalna razlaga 112. člena pripelje do razlage, da se v primeru, ko se eno sodišče izreče za nepristojno, pa pošlje tožbo na drugo (izbirno) pristojno sodišče, tožba zavrže, če je tja prispela nepravočasno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Kako svobodno je pravzaprav "čivkanje"

mag. Rosana Lemut Strle, 24.1.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Rosana Lemut-Strle, Pravna praksa, 3/2013Spomnim se, kako mi je tiste dni, ko smo otroci namesto mobilnih in pametnih telefonov, tabličnih računalnikov in podobnih tehnoloških igrač medse delili spominske knjige, eden od sošolcev vanjo napisal: "Beseda je kakor kamen. Kamor pade, udari in pusti svojo sled." Mislim sicer, da v osnovnošolski dobi nisem povsem dojela globine in neizprosne resničnosti zapisanega rekla. Mi pa misel nikoli ni dala miru in je v tem smislu resnično sedla v moj spomin. Tako v odrasli dobi, bogatejša za kakšno lastno izkušnjo, verjamem, da besede lahko bolijo bolj kot udarci, puščajo trajnejše sledi in jih je zato treba premišljeno in previdno deliti. To je težko in naporno, ljudje pa smo po naravi nagnjeni k iskanju lagodja in udobnosti. Še zlasti se zdi, da je nekako prevladala ideja o tem, da modro tehtanje besed ni potrebno, kadar nimamo pred sabo živega čustvujočega posameznika, ampak komuniciramo z nevidnim imaginarnim sogovornikom na drugi strani računalnika ali pametnega telefona, tablice itd. Pa je svoboda izbire besed na medmrežju, še zlasti v na videz zaprtih združbah na družbenih omrežjih, res neskončna in nikogar za zapisano ni dopustno klicati na odgovornost?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Praktična vprašanja neposrednih plačil podizvajalcem v javnem naročanju

Potočnik Maja, Križanec Uroš, 24.1.2013

PRORAČUN, Obligacije

mag. Maja Potočnik, Uroš Križanec, Pravna praksa, 3/2013Dejstvo, da Zakon o javnem naročanju (ZJN-2) določa obvezna plačila podizvajalcev, je splošno znano tako med naročniki kot tudi med ponudniki in podizvajalci. Zaplete pa se takoj, ko dejansko stanje odstopi od ustaljenega: če glavni izvajalec ne priznava terjatve ali celotne terjatve podizvajalca, če ima izpolnitev podizvajalca napake, če so med glavnim izvajalcem in podizvajalcem dogovorjena zadržana sredstva in celo če glavni izvajalec pred prejemom plačila naročnika poplača podizvajalce. Težave pri reševanju takih vprašanj, ki so v praksi pogosta in tudi običajna, kažejo na nerazumevanje instituta neposrednega plačila podizvajalcem. Glede na to, da se v zvezi s pravno naravo tega instituta ne more poenotiti niti pravna stroka, subjektom, ki jih predmetni institut prizadeva, ne preostane nič drugega, kot da poiščejo konkretne odgovore na konkretna vprašanja, kar je tudi namen tega prispevka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Za pravno utemeljena stališča, ne glede na njihovo všečnost

dr. Rok Čeferin, 24.1.2013

Pravoznanstvo

dr. Rok Čeferin, Pravna praksa, 3/2013V PP, št. 2/2013, je mag. Robert Smrekar v svojem prispevku polemiziral z mojimi stališči iz članka Ko pravniki razpravljajo o številu angelov na konici igle, objavljenem v PP, št. 1/2013.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Ali so ob zavajanju prisotna čustva?

Matej Cerar, 24.1.2013

Pravoznanstvo

Matej Cerar, Pravna praksa, 3/2013Večkrat slišimo šaljiv rek, da imajo vsi problemi rešitve, ki so preproste, jasne, elegantne - in napačne. Prav gotovo to velja za reševanje večine problemov, ki se jih lotevamo le z zornega kota ene discipline in zanemarjamo vse druge. Multi- in interdisciplinarni pristopi so sicer veliko zahtevnejši, a zato celovitejši in zanesljivejši. Med študijem se mi je zato porajalo vprašanje, ali so dognanja psihologije lahko uporabna tudi za pravnika, in ob koncu sem zato v diplomski nalogi preverjal, ali je na podlagi nebesednih sporočil možno prepoznati zavajanje. Ob prebiranju večinoma ameriške literature sem naletel na zanimive opise povezav čustev z zavajanjem, ki sem jih skušal sistematizirati in dopolniti. V praksi se tako s čustvi kot tudi z zavajanjem pravniki srečujejo vsakodnevno, in če upoštevamo v pravu vedno prisotno željo po približevanju resnici (kot pogoju za pravičnost), se mi vprašanje v naslovu članka ne zdi več nepomembno. Čeprav sta popolna resnica in pravičnost redko dosegljiv ideal, je že Einstein trdil, da je včasih iskanje resnice bolj dragoceno kot njena posest. Zato je namen prispevka prispevati k ozaveščanju o potrebi multidisciplinarnih pristopov pri iskanju resnice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Dodatna strokovna pomoč za starše z otroki s posebnimi potrebami

Avtor ni naveden, 24.1.2013

Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2013Starši imajo v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP) možnost pridobiti odločbo o dodatni strokovni pomoči otrokom. Velikokrat pa bi pomoč potrebovali tudi starši, zato na osnovni šoli redno organizirajo izobraževanje za starše. • Ali sme šola v pedagoško poročilo za Zavod RS za šolstvo zapisati, da se starš, ki prosi za dodatno strokovno pomoč, ni udeležil predavanja, ki bi mu po mnenju šole koristilo pri odpravljanju vzgojnih in učnih težav otroka?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Aktualno iz zakonodaje

mag. Jasmina Cigrovski, 24.1.2013

Ostalo

mag. Jasmina Cigrovski, Pravna praksa, 3/2013Pregled slovenske zakonodaje Elektronske komunikacije Področje elektronskih komunikacij od 15. januarja dalje ureja novi Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), katerega cilji so predvsem pospeševanje razvoja elektronskih komunikacijskih omrežij in
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Pogodba o zaposlitvi za določen čas

mag. Nataša Belopavlovič, 24.1.2013

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 3/2013Od 16. marca 2011 imamo zaposlenega delavca za določen čas zaradi nadomeščanja delavke na daljši bolniški odsotnosti. Delavka je bila že večkrat obravnavana zaradi invalidske upokojitve. Njen prihod na delovno mesto je vprašljiv, upokojitev pa se tudi odlaga. • Ali se delavcu pogodba za določen čas, čeprav je delavka po dveh letih še vedno na bolniški, spremeni v pogodbo za nedoločen čas? • Kaj storiti v tem primeru, kajti po morebitni vrnitvi delavke lahko obdržimo le enega delavca?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Nepotrebna širitev Nature 2000?

Tomaž Jančar, 24.1.2013

Varstvo okolja

Tomaž Jančar, Pravna praksa, 3/2013V PP, št. 44/2012, je mag. Janez Tekavc pisal o domnevni nepotrebnosti širitve območij Natura 2000 v Sloveniji. Določanje območij Natura 2000 je pomembna materija s številnimi implikacijami za upravljanje s prostorom. Zato bi vsaj v strokovnih krogih pričakovali njeno poglobljeno preučevanje. Menim, da je poznavanje problematike v Sloveniji presenetljivo skromno. Žal tudi prispevek mag. Tekavca ne pripomore k poglabljanju njenega razumevanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Svoboda širjenja in prejemanja vesti na internetu

Žiga Dolhar, 24.1.2013

Varstvo človekovih pravic

Žiga Dolhar, Pravna praksa, 3/2013Dne 23. junija 2009 je turško sodišče v kazenskem postopku odredilo blokiranje spletne strani, upravitelj katere je bil obtožen razžalitve spomina na Atatürka. Nacionalni urad, pristojen za izvršitev odredbe, je sodišču pojasnil, da blokiranja konkretne spletne strani tehnično ni mogoče izvršiti, ampak je mogoče le blokiranje vseh spletnih strani, ki gostujejo na isti spletni domeni. Nacionalno sodišče je predlogu urada sledilo in odredbo razširilo, urad pa je blokiral dostop do vseh spletnih strani v okviru storitve Google Sites.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Izvršnica ali menica?

dr. Šime Ivanjko, 24.1.2013

Menica in ček

dr. Šime Ivanjko, Pravna praksa, 3/2013Pred kratkim smo v našem pravnem redu dobili izvršnico kot sredstvo za plačilo denarnih obveznosti, ki naj bi nadomestila menico in pripomogla k hitrejšemu poplačilu dolgov. Izvršnica je idealen instrument za prisilo dolžnika, da plača svojo obveznost, vendar le, če ima denar na računu, a noče plačati ali s plačilom zavlačuje. Če pa nima denarja, je izvršnica tudi sredstvo za hitrejše pošiljanje pravnih subjektov v nepotreben stečaj, ker omogoča blokado vseh računov pri bankah in drugih finančnih institucijah, ki vodijo račune dolžnika. Izvršnica veliko ne pripomore k odpravi nelikvidnosti, če dolžnik nima sredstev, kar pa je primarni vzrok nepravočasnega poplačila obveznosti v podjetništvu.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 3

Leto objave

< Vsi
2013(41)
> Januar(41)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČ D ĐEFG H I J K L MNOP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov