O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 40)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 30.1.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2014Iz normativnega programa Vlade RS za leto 2014 Ime akta Rok za sprejem na vladi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin 1. 2. 2014 Uredba o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 v letu 2014 31. 1
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 30.1.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2014je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ-M (Ur. l. RS, št. 91/13) - velja od 6. novembra 2013, nekateri členi pa šele 1. februarja 2014 oziroma za ob
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Vlada RS

Avtor ni naveden, 30.1.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2014Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 42. seji (23. januar 2014): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih; - predlog zakona o državnem geodetskem referenčnem sistemu; - Migracijska politika: stanje in potrebni ukrepi: - predlog izhodišč
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Kazenski postopek: legitimnost skozi preverljivost

dr. Primož Gorkič, 30.1.2014

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 4/2014Zdi se, da so časi, ko so razvoj kazenskega procesnega prava narekovala temeljna procesna jamstva, mimo. To ne pomeni, da procesna jamstva kazenskega postopka danes ne sooblikujejo več. Nasprotno, so odločilen, če ne konstitutiven element pravnosti kazenske represije. Vendar pa imamo s procesnimi jamstvi velik problem takoj, ko se z deklarativnega prikimavanja spustimo na raven njihovega izvrševanja. Izvrševanje procesnih jamstev namreč terja, da smo sploh sposobni zaznati trenutek, ko organi kazenskega postopka izgubijo posluh zanje. Z drugimi besedami: če želimo procesna jamstva ohraniti pri življenju, mora biti ravnanje organov kazenskega postopka transparentno in skozi transparentnost tudi preverljivo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Odgovornost neposrednega oškodovanca za škodo posrednega oškodovanca - pravica do odškodnine po ZOZP

Avtor ni naveden, 30.1.2014

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2014Odgovornost neposrednega oškodovanca za škodo posrednega oškodovanca je po splošnih pravilih odškodninskega prava izključena. Ker je neposredni oškodovanec postal posebno hud invalid zaradi poškodb, dobljenih v prometni nesreči, ki jo je kot voznik zavarovanega vozila povzročil sam, njegovi ženi kot posredni oškodovanki ne pripada niti odškodnina po drugem odstavku 180. člena OZ niti po ZOZP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

So delovni migranti res obdavčeni bolj kot drugi?

dr. Jernej Podlipnik, 30.1.2014

Davki občanov in dohodnina

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 4/2014V PP, št. 3/2014, smo lahko prebrali zanimiv prispevek o nadnacionalnih vidikih dvojne obdavčitve obmejnih delavcev, katerega epilog je, da so z ukinitvijo posebne davčne olajšave za dohodninske zavezance rezidente, ki so čezmejni delovni migranti, ti posredno (negativno) diskriminirani in da njena ukinitev posega v temeljne svoboščine prostega gibanja na notranjem trgu. Namen tega prispevka ni ponavljati razlogov za črtanje davčne olajšave, ki jih je v svoji odločbi št. U-I-147/12 z dne 29. maja 2013 jasno in razumljivo navedlo že Ustavno sodišče, ampak z vidika davčnega prava pojasniti, da je davčna olajšava za čezmejne delovne migrante pomenila pozitivno diskriminacijo v primerjavi s preostalimi dohodninskimi rezidenti, ki jo je zakonodajalec zaradi odločitve Ustavnega sodišča odpravil. Državni zbor in Vlada namreč v postopku nista izkazala razumnih in stvarnih razlogov za privilegirani davčni položaj čezmejnih delovnih migrantov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

O pisanju civilne sodbe

Tomaž Pavčnik, 30.1.2014

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 4/2014V okviru študija za pravniški državni izpit Center za izobraževanje v pravosodju organizira za pripravnike tudi seminar o pisanju civilne sodbe. Gradiva, ki sem ga pripravil v ta namen, sprva nisem nameraval preoblikovati za objavo. Potem pa me je nekaj prepričalo, da je o pisanju sodbe treba govoriti. To besedilo naj bo zato, poleg tega, da je namenjeno predvsem sodniškim pripravnikom, tudi moj prispevek k splošni razpravi na to temo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Območne obrtno-podjetniške zbornice bodo iz sredstev stanovanjskih ustanov kovale dobiček

mag. Primož Feguš, 30.1.2014

Delovna razmerja

mag. Primož Feguš, Pravna praksa, 4/2014Obrtna zbornica Slovenije in Republiški odbor sindikata obrtnih delavcev sta v letu 1991 podpisala Kolektivno pogodbo med zasebnimi delodajalci in delavci, s katero sta uredila nekatere pravice in obveznosti iz delovnih razmerij. Med drugim je omenjena kolektivna pogodba urejala tudi vprašanje reševanja stanovanjskih potreb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Naravovarstveno soglasje in molk organa

mag. Adrijana Viler Kovačič, 30.1.2014

Urejanje prostora, Upravni postopek in upravne takse

mag. Adrijana Viler-Kovačič, Pravna praksa, 4/2014Naravovarstveno soglasje je akt, ki ima pravno podlago v Zakonu o ohranjanju narave (ZON). Ker je večkrat tudi pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, se postavlja vprašanje, ali deli pravno usodo vseh soglasij, o katerih govori Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), med katerimi so tudi soglasja v varovanih območjih po ZON, in po katerem se v primeru molka organa šteje, kot da je bilo soglasje izdano (domneva pozitivne odločitve).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Nadomestilo za neizrabljeni letni dopust

dr. Nana Weber, 30.1.2014

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 4/2014Uslužbenka je od 10. februarja 2003 zaradi ugotovljene invalidnosti II. kategorije delala s skrajšanim delovnim časom 20 ur tedensko. Od 24. septembra 2012 do 19. novembra 2013 je bila z dela neprekinjeno odsotna zaradi bolezni. Z 19. novembrom 2013 ji je v skladu s 119. členom ZDR-1 delovno razmerje prenehalo po zakonu na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaradi ugotovljene invalidnosti I. kategorije. Pred nastopom bolezni je v letu 2012 izrabila 33 dni dopusta (16 dni iz leta 2011 in 17 dni iz leta 2012). Neizrabljenega dopusta iz leta 2012 ji je ostalo 23 dni. V letu 2013 je pridobila pravico do 35 dni dopusta, ki ga prav tako zaradi bolniškega staleža ni mogla izrabiti, z izjemo zadnjih osem dni pred prenehanjem delovnega razmerja, ko ni bilo podlage (bolniškega lista) za obračun bolniške odsotnosti. Uslužbenki smo vedno omogočali izrabo dopusta v skladu z njenimi zahtevami, nastanka njene bolezni in invalidske upokojitve pa ni bilo mogoče predvideti. Tako ji je ostal neizrabljen dopust, za katerega je ob odhodu v pokoj zahtevala izplačilo nadomestila. • Ali uslužbenki pripada pravica do nadomestila za neizrabljen dopust v skladu s 164. členom ZDR-1? • Če ji, katere oziroma koliko dni neizrabljenega letnega dopusta je pri tem treba upoštevati in kako se določi višina tega nadomestila? • V povezavi s tem nas zanima tudi prenos letnega dopusta za leto 2012, ki je bil po starem Zakonu o delovnih razmerjih možen do 30. junija 2013, glede na to, da je v letu 2013 stopil v veljavo ZDR-1, ki v četrtem odstavku 162. člena možnost prenosa v določenih primerih podaljšuje do 31. decembra naslednjega leta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Subjektivne meje pravnomočnosti - obseg porokove obveznosti - stečaj glavnega dolžnika

Avtor ni naveden, 30.1.2014

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2014Domet pravila iz prvega odstavka 498. člena ZGD-1 je omejen na razmerje med družbenikom kot upnikom zoper njegovo lastno družbo (ki je v insolvenčnem postopku) kot dolžnikom. Le v tem razmerju upnik kreditne terjatve (ki je hkrati družbenik) zoper lastno družbo ne more uspešno uveljaviti. Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku, kamor lahko štejemo tudi zavrnitev zahtevka v celoti, pa ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato porok odgovarja upniku za ves znesek prevzete obveznosti po specialni določbi drugega odstavka 1022. člena OZ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

razpisi

Avtor ni naveden, 30.1.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2014Ur. l. RS, št. 4/14 1. Notarski pomočnik za določen čas dveh let pri notarki Meti Zupančič iz Ljubljane. - Notarska zbornica Slovenije; rok je 3. februar. 2. Izvršitelj s sedežem na območju Okrožnega sodišča v Ljubljani - Ministrstvo za pravosodje; rok je rok je 3. februar. 3
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 30.1.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/201424. januar - predlog zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov; - predlog zakona o dopolnitvi Zakona o davku na nepremičnine; - predlog zakona o spremembi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; - predlog zakona o državnem geo
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 30.1.2014

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 4/201430. januar 1882 - Franklin Delano Roosevelt Rodil se je ameriški politik Franklin Delano Roosevelt, edini, ki je bil za predsednika države izvoljen štirikrat zapored. Uvedel je novo ekonomsko politiko, imenovano New Deal in bil eden od pobudnikov ustanovitve Združenih narodov. 1948 - M
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Predlagane novosti na področju družinskih prejemkov

Jamnik Nataša, Trtnik Urška, 30.1.2014

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Nataša Jamnik, Urška Trtnik, Pravna praksa, 4/2014Pravice do družinskih prejemkov (starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatek, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka in delno plačilo za izgubljeni dohodek) ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP). Predlog novega Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju predlog zakona) v ureditev teh pravic bistveno ne posega. V višino oziroma pogoje za pridobitev nekaterih pravic (pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatek in dodatek za veliko družino) je precej posegel Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je začel veljati 31. maja 2012.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Docere magistri est, discere puerorum

Janez Kranjc, 30.1.2014

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 4/2014Rek bi se po naše glasil "Naloga učitelja je, da uči, učencev, da se učijo". Avtorja in časa njegovega nastanka žal ne poznamo. Izobraževanje je temelj osebnega in družbenega napredka. Na osebni ravni omogoča osebnostno zorenje in ustvarjalnost. Znanje podira predsodke in odpira nova obzorja. Neuk
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Neposredna uporaba določb prava EU v sporih med posamezniki

Saša Sever, 30.1.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Saša Sever, Pravna praksa, 4/2014Sodba velikega senata Sodišča Evropske unije (SEU) v zadevi Association de médiation sociale (AMS) je pomembna, ker prinaša novosti glede sočasne uporabe določb direktive in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina) v sporih med posamezniki. SEU je sicer o tem vprašanju že odločilo v zadevah Mangold in Kücükdeveci, v katerih je razsodilo, da načelo prepovedi diskriminacije na podlagi starosti iz prvega odstavka 21. člena (Naslov III "Enakost") Listine, ki je konkretizirano v Direktivi 2000/78/ES, samo po sebi zadostuje za to, da se posameznikom podeli subjektivna pravica, na katero se kot tako lahko neposredno sklicujejo v sporih med posamezniki. SEU je dodalo, da Direktiva 2000/78/ES ne uzakonja načela enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, temveč ga le konkretizira, načelo prepovedi diskriminacije na podlagi starosti pa je splošno načelo prava EU, saj pomeni posebno uporabo splošnega načela enakega obravnavanja. Splošna načela prava EU pa se lahko uporabijo tudi v sporih med posamezniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Vsebina PP št.4/2014

Avtor ni naveden, 30.1.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2014stran 3 UVODNIK dr. Primož Gorkič Kazenski postopek: legitimnost skozi preverljivost stran 6 DELOVNO PRAVO mag. Primož Feguš Območne obrtno-podjetniške zbornice bodo iz sredstev stanovanjskih ustanov kovale dobiček <
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Informativni izračun dohodnine za leto 2013 - uveljavljanje stroškov v zvezi z delom v tujini

Avtor ni naveden, 30.1.2014

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2014Zavezanci - rezidenti Slovenije, ki prejemajo dohodke iz delovnega razmerja iz tujine, lahko v skladu s 45. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) uveljavljajo zmanjšanje davčne osnove za stroške prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela, pod pogoji in d
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Je "hekanje" igralnih konzol v pravu EU res absolutno prepovedano?

Zoran Skubic, 30.1.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 4/2014Hekanje kot dejavnost ima v sodobnem svetu nedvomno slab sloves. Čeprav v širšem pomenu besede označuje inovativno reševanje kompleksnih problemov, je sam izraz v sodobni kulturi postal sopomenka za - najmanj - sistematično kršitev avtorskih pravic, zlasti v zvezi z (zlo)rabo računalniških sistemov in aplikacij. Vendar pa je aplikativnost hekanja širša, predvsem pa ni a priori prepovedano, pa čeprav je s strani nosilcev avtorskih in prirejenih pravic praviloma vedno nezaželeno. Tako je Sodišče (EU) v nedavni odločitvi v luči Direktive 2001/29/ES o avtorski pravici v informacijski družbi določilo polje, pogoje in obseg dovoljenega tehničnega varstva igralnih konzol, s tem pa po drugi strani tudi dovoljen manevrski prostor, ki ga ima v tem okviru posameznik pri njihovi modifikaciji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Človekove pravice v zlati kletki mednarodnega prava

Špela Kunej, 30.1.2014

Varstvo človekovih pravic

Špela Kunej, Pravna praksa, 4/2014Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je na dan človekovih pravic, 10. decembra 2013, odločalo in v začetku letošnjega leta izdalo težko pričakovano sodbo v zadevi Jones in drugi proti Združenemu kraljestvu. Kljub pozornosti, ki spremlja sodbo, in kljub njeni nedvomni pomembnosti za evropsko pravo človekovih pravic in njegov (podrejeni) odnos do mednarodnega javnega prava pa je odločitev ESČP povsem v skladu z njegovo dosedanjo sodno prakso in temu primerno niti najmanj presenetljiva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 30.1.2014

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 4/2014Giuseppe Casale in Adalberto Perulli Towards the Single Employment Contract - Comparative Reflections (Hart Publishing, Oxford, in Mednarodna organizacija dela - ILO, 2013, 106 strani) Pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev so v državah članicah EU različno urejene. D
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Glagolniki

dr. Nataša Hribar, 30.1.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 4/2014Pred kratkim sem v kotičku pisala o nominalizaciji, pojavu, ki ga s slovenskim strokovnim izrazom imenujemo posamostaljenje. Oglasila se mi je gospa, ki redno prebira naše kotičke, in me povprašala, zakaj iz glagola posamostaliti tvorimo samostalnik posamostaljenje tako, da l-ju dodamo še j (posamos
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Postavljanje mej rumenemu tisku

Nika Skvarča, 30.1.2014

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 4/2014Rumenizacija tiska je zagotovo ena večjih stranskih škod, ki jih povzroča upad časopisnih naklad. Pod pretvezo, da nudi bralcem tisto, kar si želijo, znižuje kakovost in objektivnost novinarskega poročanja. S tem postajajo prispevki vse krajši, s preprosto vsebino in z vse večjimi naslovi. S senzacionalističnim poročanjem oblast izgublja "kritičnega sogovornika", širša družba pa prostor za soočanje različnih (relevantnih) mnenj. Treba je poudariti, da ta trend ni nikakršna novost. Začel se je že v 60. letih prejšnjega stoletja, ko so "tiskani mediji v strahu pred izgubljanjem bralcev začeli prodajati objektivno manj pomembne novice, ki so bile bolj namenjene zabavi bralcev kot pa njihovemu obveščanju o družbeno pomembnih temah". Ali je potemtakem že skrajni čas za redefiniranje standardov varovanja svobode izražanja in svobode tiska?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Normativni temelji delovnih in socialnih razmerij

dr. Martina Šetinc Tekavc, 30.1.2014

Kultura in umetnost

dr. Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 4/2014Nedolgo za knjigo Normativni temelji socialnih razmerij (GV Založba, Ljubljana 2013, 186 strani, 2. del študijskega gradiva) dr. Zvoneta Vodovnika je izšel še 1. del študijskega gradiva Normativni temelji delovnih in socialnih razmerij (GV Založba, Ljubljana 2013, 204 strani), katerega predmet so delovna razmerja in z njimi povezana vprašanja. Če za prejšnjo knjigo velja, da je nepogrešljivo branje za vsakogar, to še tem bolj drži za pričujoče delo, v katerem dr. Vodovnik izčrpno predstavi materijo delovnega prava.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 4

Leto objave

< Vsi
2014(40)
> Januar(40)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČDĐEF G H IJ K LM NOP QR S Š T UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov