O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 44)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Ameriški "strup" v Evropi

Mirko Filipović, 16.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mirko Filipović, Pravna praksa, 6-7/2012Leto 2011 je bilo v znamenju poskusa prevzema Mercatorja s strani hrvaškega Agrokorja in med drugim je bil konec preteklega leta predvideno revidiranje Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem, za katero bi bilo bolje, da v sprejeti obliki ne bi bila implementirana, saj je prinesla le navidezno uskladitev prevzemnih zakonodaj med državami članicami EU. Povezanost prevzemov in obrambnih mehanizmov pred njimi pa v EU glede na agresivnejše obrambne mehanizme v ZDA ni našla razumevanja, saj smo načeloma zavezani služiti delničarjem, in ne kapitalu. Ali je res tako?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Ravnotežje med pravicami in dolžnostmi potnikov in letalskih prevoznikov

Blaž Možina, 16.2.2012

TRGOVINA

Blaž Možina, Pravna praksa, 6-7/2012Potniki so v razmerju do letalskih prevoznikov šibkejša stranka, zato so na normativni ravni deležni višje ravni varstva. Kljub temu v praksi interesi letalskih prevoznikov pogosto prevladajo nad pravicami potnikov. Tako je tudi zato, ker je le redko najti potnika, ki je pripravljen sodno uveljavljati svoje pravice. V tem prispevku bom prikazal nekatere probleme, ki jih je zaznati v praksi bodisi zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev prevoznikov bodisi zaradi nepoštene poslovne prakse slednjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Reorganizacija dolga lokalnih skupnosti

Matija Repolusk, 16.2.2012

Civilni sodni postopki

Matija Repolusk, Pravna praksa, 6-7/2012>Predpisi o organizaciji in financiranju lokalnih skupnosti in ustave večine držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) uporabljajo različne mehanizme, s katerimi nadzirajo in regulirajo višino ter način zadolževanja na podnacionalni ravni (sub-sovereign level). Podnacionalna raven lahko pomeni dežele in zvezne dežele, na primer v Nemčiji, Avstriji ali Španiji, oziroma province, okraje ali druge ravni oblasti, ki so pristojne za zadolževanje in tudi za obdavčitev. Ne glede na to, ali gre za centralizirane države ali federacije, podnacionalna raven vključuje občine in druge oblike lokalnih skupnosti. V državah Evropske unije Maastrichtska pogodba obvezuje članice, da vzdržujejo skupni javni dolg pod 60 odstotki BDP, proračunski primanjkljaj pa ne sme presegati treh odstotkov na letni ravni. Pri tem omejitve Maastrichtske pogodbe pomenijo, da je tudi dolg lokalnih skupnosti in vseh drugih enot podnacionalne ravni del teh omejitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Davčna obravnava odškodnin z vidika Zakona o dohodnini

Avtor ni naveden, 16.2.2012

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6-7/2012Davčna obravnava dohodka fizične osebe, opredeljenega kot odškodnina, je odvisna od njegove vsebine. Če gre za plačilo za opravljeno delo, bo tak dohodek praviloma obravnavan kot dohodek iz zaposlitve, če gre za plačilo za uporabo denarja, bo davčno obravnavan kot obresti itd. Nekatere odškodnine so v skladu s 5. točko 27. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) oproščene plačila dohodnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Je globalni dogovor o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v letalstvu sploh še mogoč?

Katarina Vatovec, 16.2.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 6-7/2012Kljub prizadevanjem, da čezatlantski odnosi ostajajo zgledni in sodelovalni, med ZDA in EU nesoglasja niso redka. Tokratno politično nestrinjanje o ukrepih za zmanjšanje vplivov letalstva na podnebne spremembe je privedlo do sodnega epiloga pred luksemburškim Sodiščem. Veliki senat Sodišča je decembra 2011 potrdil veljavnost Direktive 2008/101/ES, ki vključuje letalske dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov. Ta odločitev pa je privedla do pričakovano ostrih odzivov ameriških in drugih letalskih družb, usmerjenih proti evropskim letalskim družbam in EU, ki kažejo na politično razsežnost spora in napeljujejo k sklepu, da je do globalnega dogovora - pod okriljem Mednarodne organizacije civilnega letalstva - o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v letalstvu še dolga pot.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Viag(ua)ra kot znamka Skupnosti

Zoran Skubic, 16.2.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 6-7/2012Splošno sodišče Evropske unije (Sodišče) je v zadevi presojalo zahtevo za registracijo besednega znaka Viaguara za blagovno znamko Skupnosti v luči določb petega odstavka 8. člena Uredbe o blagovni znamki Skupnosti (Uredba) in jo zavrnilo. S tem je potrdilo svojo ustaljeno prakso, po kateri je treba zahtevek za registracijo znamke zavrniti tudi v primeru, če je očitno, da se hoče z njo brez upravičenega razloga izkoriščati renome že uveljavljene znamke Skupnosti - v konkretnem primeru z implikacijo, da gre za viagro med energijskimi pijačami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Lastninska pravica kot zgolj relativna (inter partes) pravica?

Franci Krivec, 16.2.2012

Lastnina in druge stvarne pravice

Franci Krivec, Pravna praksa, 6-7/2012V članku Ponovni premislek o nekaterih temeljnih izhodiščih stvarnega prava pri prenosu lastninske pravice na nepremičninah, ki je bil objavljen v prilogi PP, št. 3/2012, sta avtorja Jasna Hudej in Iztok Ščernjavič analizirala med drugim pomen odločbe Ustavnega sodišča št. Up-591/10 z dne 2. decembra 2010. Iz obrazložitve te ustavne odločbe sta izpeljala sklep, da v razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem prenos lastninske pravice (v stvarnopravnem smislu) učinkuje že s trenutkom, ko odsvojitelj pridobitelju izroči listino, sposobno za vpis pridobitve lastninske pravice v zemljiško knjigo. Navajata, da je dejanski vpis v zemljiško knjigo za prenos lastninske pravice konstitutivnega pomena le v razmerju do tretjih oseb (ki z dejstvom izstavitve overjenega zemljiškoknjižnega dovolila niso seznanjene), za razmerje med odsvojiteljem in pridobiteljem (in za razmerje do tretjih, ki vedo za izstavitev overjenega zemljiškoknjižnega dovolila) pa naj bi bila dejanska vknjižba v zemljiško knjigo nerelevantna. Menim, da je tako razumevanje omenjene ustavne odločbe napačno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Prek discipline do sociale

Hinko Jenull, 16.2.2012

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 6-7/2012Plačilna nedisciplina je naša kronična težava, od časov jugomenice in bianko akceptnih nalogov, vse do današnjih dni. Tudi med zgodbo o uspehu je bila ovira za hitrejši razvoj, v obdobju globalne krize in recesije pa je prvorazredna gospodarskopolitična tema. Pod prejšnjo oblastjo je postala predmet pomembnih strateških in zakonodajnih projektov, hkrati pa tarča ostre kritike opozicije, podjetnikov, sindikatov in medijev. Poskusov izboljšanja je bilo precej, uspehov pa malo. Kljub spreminjanju izvršilne zakonodaje, večstranskim pobotom, elektronski obdelavi plačilnih nalogov, novim domnevam nevarnosti, uvedbi skrbniških računov in številnim drugim novotam nelikvidnost ni ponehala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Novela EZ-E

Irena Vovk, 16.2.2012

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 6-7/2012Dne 11. februarja 2012 je začela veljati novela Energetskega zakona (EZ-E), ki jo je Državni zbor sprejel na seji 28. januarja (besedilo novele je sprejela Vlada Boruta Pahorja na dopisni seji 7. oktobra 2011) in s katero se v slovenski pravni red prenašajo določbe desetih direktiv in treh uredb (ker nekaterih direktiv nismo prenesli, smo že dobili opomin Evropske komisije), usklajena pa je tudi z odločbo Ustavnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 16.2.2012

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 6-7/2012Hanne S?ndergaard Birkmose, Mette Neville in Karsten Engsig S?rensen (ur.) The European Financial Market in Transition (Kluwer Law International, 2011, 488 strani) Evropski finančni trgi so podvrženi temeljnim spremembam, in sicer deloma zaradi svojega razvoja (kar je posledi
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Bi kupili informacije o sebi ali o svojem otroku?

mag. Sandi Kodrič, 16.2.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 6-7/2012Na slovenskem tržišču že nekaj časa delujejo podjetja, ki posameznikom ponujajo t. i. osebno genetsko analizo. Pri tem se postavlja cela vrsta vprašanj - tako pravnih kot tudi etičnih, povezanih z vidiki varovanja zasebnosti. Komercialna genetika v večini primerov gradi na statistični oceni tveganja za
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

dogodki - izjave

Irena Vovk, 16.2.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 6-7/2012od 7. do 13. februarja Torek, 7. 2. Odziv v zadevi Thaler. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, Komisija za preprečevanje korupcije sicer še ni videla dokumenta OLAF z zaključnimi ugotovitvami v primeru Thaler, iz njihovega sporočila za javnost pa izhaja, da je OLAF primer končal zato,
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Nova Googlova politika zasebnosti

Irena Vovk, 16.2.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 6-7/2012Nova Googlova politika zasebnosti ima po mnenju uporabnika telefona z Googlovim operacijskim sistemom Android številne sporne točke. Najspornejša pa se mu zdi možnost, da bo Google lahko zbiral tudi prometne podatke v zvezi s telefonskimi klici (klicane telefonske številke, zgodovino klicev, trajanje klicev ipd.). Ali je to v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Evropa

Irena Vovk, 16.2.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 6-7/2012Torek, 7. 2. Novi davek. Devet članic EU (pobudnici sta Nemčija in Francija) se je v skupnem pismu zavzelo za čimprejšnjo uvedbo evropskega davka na finančne transakcije. Ta je po njihovem mnenju nujen za zagotovitev pravičnega prispevka finančnega sektorja pri kritju stroškov krize in za
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Sodstvo je v dobri kondiciji

Irena Vovk, 16.2.2012

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 6-7/2012Ob uradnem odprtju sodnega leta 2012 je predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša 13. februarja na novinarski konferenci poudaril, da je sodstvo v dobri kondiciji, ki pa jo je treba ohraniti in konstruktivno spodbujati. Sodišča obvladujejo pripad, število nerešenih zadev je manjše od pripada v
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Brez odstopanja od sodnih imunitet držav

dr. Vasilka Sancin, 16.2.2012

Organizacija Združenih narodov

dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 6-7/2012Najnovejšo sodbo Meddržavnega sodišča so težko pričakovale tako pravdne stranke, druge zainteresirane države kot tudi prizadeti posamezniki. Za slovenski prostor pa je ta sodba še zlasti zanimiva predvsem iz dveh razlogov. Prvič, hudodelstva, zagrešena v drugi svetovni vojni, zaradi katerih so posamezniki sprožali postopke proti Nemčiji pred italijanskimi sodišči, so prizadela tudi slovenski prostor in v njem živeče posameznike, in drugič, v tej sodbi se pri dokazovanju mednarodnega običajnega prava Meddržavno sodišče, poleg na sodno prakso drugih sodišč, kar na štirih mestih sklicuje na sodbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije v t. i. zadevi "ukradeni otroci".
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Povrnitev stroškov tujega "korespondenčnega" odvetnika

mag. Judita Dolžan, 16.2.2012

Civilni sodni postopki

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 6-7/2012Tuje podjetje s sedežem v Švici je postavilo zahtevek za izdajo začasne odredbe zaradi kršitve avtorskih pravic, ki mu je bilo ugodeno. V postopku za določitev stroškov postopka je med strankama postalo sporno, ali ima švicarsko podjetje pravico poleg povrnitve stroškov zastopanja nemškega pooblaščenca zahtevati tudi povrnitev stroškov švicarskega odvetnika. Deželno sodišče je zahtevek zavrnilo, pritožbeno pa je štelo, da je povrnitev teh stroškov upravičena. Bistvo spora je torej v določitvi meril za povrnitev stroškov tujega korespondenčnega odvetnika (nem. Verkehrsanwalt). Zvezno vrhovno sodišče Nemčije (Bundesgerichtshof - BGH), ki se doslej glede tega vprašanja še ni dokončno izreklo, je povedalo, da se mora vprašanje o tem, ali so ti stroški potrebni, presojati po skrbni preučitvi okoliščin vsakega primera. Pri tem je treba upoštevati, da je tipično, da bo stranka s sedežem v tujini zaradi jezikovnih in kulturnih razlik ter zaradi nepoznavanja nemškega pravnega sistema korespondenčnega odvetnika po kraju njenega sedeža angažirala prej kot domača stranka. Njegovo sodelovanje pa ni potrebno takrat, ko ima nemški pooblaščenec že vse potrebne informacije, ali v primeru, ko ima tuja stranka možnost, da sama obvesti pooblaščenca, in je to tudi ceneje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 16.2.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 6-7/2012Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

88.b in 88.c člen ZDDV-1 ter vpisovanje v obračun DDV-O

Avtor ni naveden, 16.2.2012

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6-7/2012Pojasnilo DURS, št. 4230-10018/2011-2, 24. november 2011 • Kam se v nova polja na obrazcu DDV-O vpisujejo popravki zneska obračunanega DDV?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Korporacijsko upravljanje in nadzor delniških družb

dr. Peter Podgorelec, 16.2.2012

Kultura in umetnost

dr. Peter Podgorelec, Pravna praksa, 6-7/2012Čeprav je Adam Smith že leta 1776 v svojem znanem delu Bogastvo narodov opozoril na njegov temeljni problem, je korporativno upravljanje (ang. corporate governance) tema, ki doživlja svoj pravi razcvet šele v zadnjih dvajsetih letih. Kot predmet proučevanja se je iz ZDA prek Velike Britanije razširila pravzaprav v vse industrijske države - še zlasti "po zaslugi" odmevnih škandalov in kolapsov velikih podjetij (na primer Barings Bank, Enron, Parmalat, Royal Ahold, WorldCom, Satyam, HIH, China Aviation Oil). Zgodovina korporativnega upravljanja je hkrati zgodovina kriz in škandalov, kot je to zapisal ugledni nemški pravni teoretik Klaus Hopt.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Ali država še dela v imenu ljudi in za ljudi?

Nataša Pirc Musar, 16.2.2012

Pravoznanstvo

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 6-7/2012Zaradi sporazuma Acta (Anti-Counterfeiting Trade Agreement), ki naj bi med drugim tudi z interneta učinkovito pregnal vse pirate, ki brez milosti kradejo avtorska dela in druge stvaritve, zaščitene s pravico do intelektualne lastnine, so šli ljudje na ulice. Mnogi verjetno tudi zato, ker sodijo v generacijo zvestih uporabnikov interneta in želijo imeti ta globalni medij preprosto zase, ga uporabljati brez nadzora, ker se vsaj tam počutijo svobodne, ker mnogi prav tam razvijajo svoj talent. Notranji občutek jim govori, da bo s povečanim nadzorom nad internetom konec obdobja neomejene informiranosti, izmenjave znanj, globalne povezanosti med ljudmi, silne enostavnosti v globalni komunikaciji, da bomo zaradi želja vladajočih po neselektivnem nadzoru slehernega posameznika zašli v internetni svet, kot ga poznata Kitajska ali Iran.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Zima in legokocke

dr. Nataša Hribar, 16.2.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 6-7/2012Pa smo jo dočakali. Zimo namreč. Snega je vsaj na našem koncu bolj za vzorec, a mraz nas opominja, da zime še zdaleč ni konec in da bomo na pomlad morali še nekaj časa počakati. V teh mrzlih dneh smo tako doma iz omare po dolgem času potegnili škatlo s kockami. Legokockami. In ko sem z otrokoma sestavljala hišico za punčke in helidrom ter ob tem premišljevala, o čem bi pisala v prihodnjem kotičku, sem se spomnila na vprašanje v zvezi s temi kockami, na katerega sem naletela že pred časom: bralka me je spraševala, kako se pravilno sklanja beseda Lego kot ime blagovne znamke otroških igrač, kako se pravilno zapiše in ali je stavek Potuj z LEGO-m zapisan pravilno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Dokazovanje v kazenskem postopku

dr. Zvonko Fišer, 16.2.2012

Kultura in umetnost

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 6-7/2012No, pa ga imamo! Slovensko dokazno pravo namreč. Z zamudo, kot se "spodobi" za kontinentalna kazenska procesna prava, ki dokazno pravo zapostavljajo, a pozno je vendarle bolje kot nikoli. S tem nikakor nočem reči, da slovenska procesualpenalistika v zadnjih letih ni proizvedla pomembnih in kakovostnih prispevkov s področja dokaznega prava. Toda šele za knjigo univerzitetnih učiteljev s PF Univerze v Ljubljani dr. Katje Šugman Stubbs in dr. Primoža Gorkiča z naslovom Dokazovanje v kazenskem postopku (GV Založba, Ljubljana 2011, 346 strani) smemo reči, da je prvi - a niti približno ne začetniški - zaokrožen tekst v našem prostoru, ki obravnava izključno le dokazno pravo. Če sem malce patetičen, knjiga ima vse tisto, kar imajo veliki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Kolektivni socialni spori

Grm Urška, Slokan Jaka, 16.2.2012

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

mag. Urška Grm, mag. Jaka Slokan, Pravna praksa, 6-7/2012Slovenski pravni red ne ureja kolektivnih socialnih sporov, pa vendar na področju prava socialne varnosti pri nas, natančneje na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja, obstajajo pravna razmerja, pri katerih bi lahko našli znake, ki kažejo na kolektivno naravo teh razmerij. Govor je o socialnopravnih razmerjih med partnerji v javnem zdravstvu, ki izhajajo iz vsakoletnega Splošnega dogovora za tekoče pogodbeno leto, na podlagi katerega si partnerji v javnem zdravstvu razdelijo sredstva, ki jih pridobi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) večinoma iz prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja. Spori iz teh razmerij se na podlagi določb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) neustrezno in podnormirano rešujejo z arbitražo, v kateri ima odločujočo besedo Vlada, ki je prek Ministrstva za zdravje hkrati eden od pogajalskih partnerjev. Je napočil čas za širitev stvarne pristojnosti Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Sodno varstvo - loterija? (1.)

Nevenka Šorli, 16.2.2012

Pravoznanstvo

Nevenka Šorli, Pravna praksa, 6-7/2012>Sodno varstvo postaja vse večja loterija za stranke pravdnega postopka - še zlasti v zadevah, v katerih ni revizije. To pa tudi zato, ker so prepuščene negotovemu dejstvu, kateremu sodniku bo njihov primer dodeljen v delo na prvi in drugi stopnji. Prepogosto se zgodi, da se v zadevo ne poglobi ne prvostopni in ne drugostopni sodnik poročevalec. Žal so strokovno dobri sodniki v manjšini, sodeč po odločbah, ki nam jih pošiljajo sodišča.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 6-7

Leto objave

< Vsi
2012(44)
> Februar(44)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČD ĐEF G H IJ K L M NOP QR S Š TUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov