O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 44)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

88.b in 88.c člen ZDDV-1 ter vpisovanje v obračun DDV-O

Avtor ni naveden, 16.2.2012

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6-7/2012Pojasnilo DURS, št. 4230-10018/2011-2, 24. november 2011 • Kam se v nova polja na obrazcu DDV-O vpisujejo popravki zneska obračunanega DDV?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Novela EZ-E

Irena Vovk, 16.2.2012

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 6-7/2012Dne 11. februarja 2012 je začela veljati novela Energetskega zakona (EZ-E), ki jo je Državni zbor sprejel na seji 28. januarja (besedilo novele je sprejela Vlada Boruta Pahorja na dopisni seji 7. oktobra 2011) in s katero se v slovenski pravni red prenašajo določbe desetih direktiv in treh uredb (ker nekaterih direktiv nismo prenesli, smo že dobili opomin Evropske komisije), usklajena pa je tudi z odločbo Ustavnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Zima in legokocke

dr. Nataša Hribar, 16.2.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 6-7/2012Pa smo jo dočakali. Zimo namreč. Snega je vsaj na našem koncu bolj za vzorec, a mraz nas opominja, da zime še zdaleč ni konec in da bomo na pomlad morali še nekaj časa počakati. V teh mrzlih dneh smo tako doma iz omare po dolgem času potegnili škatlo s kockami. Legokockami. In ko sem z otrokoma sestavljala hišico za punčke in helidrom ter ob tem premišljevala, o čem bi pisala v prihodnjem kotičku, sem se spomnila na vprašanje v zvezi s temi kockami, na katerega sem naletela že pred časom: bralka me je spraševala, kako se pravilno sklanja beseda Lego kot ime blagovne znamke otroških igrač, kako se pravilno zapiše in ali je stavek Potuj z LEGO-m zapisan pravilno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Ali država še dela v imenu ljudi in za ljudi?

Nataša Pirc Musar, 16.2.2012

Pravoznanstvo

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 6-7/2012Zaradi sporazuma Acta (Anti-Counterfeiting Trade Agreement), ki naj bi med drugim tudi z interneta učinkovito pregnal vse pirate, ki brez milosti kradejo avtorska dela in druge stvaritve, zaščitene s pravico do intelektualne lastnine, so šli ljudje na ulice. Mnogi verjetno tudi zato, ker sodijo v generacijo zvestih uporabnikov interneta in želijo imeti ta globalni medij preprosto zase, ga uporabljati brez nadzora, ker se vsaj tam počutijo svobodne, ker mnogi prav tam razvijajo svoj talent. Notranji občutek jim govori, da bo s povečanim nadzorom nad internetom konec obdobja neomejene informiranosti, izmenjave znanj, globalne povezanosti med ljudmi, silne enostavnosti v globalni komunikaciji, da bomo zaradi želja vladajočih po neselektivnem nadzoru slehernega posameznika zašli v internetni svet, kot ga poznata Kitajska ali Iran.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Davčna obravnava odškodnin z vidika Zakona o dohodnini

Avtor ni naveden, 16.2.2012

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6-7/2012Davčna obravnava dohodka fizične osebe, opredeljenega kot odškodnina, je odvisna od njegove vsebine. Če gre za plačilo za opravljeno delo, bo tak dohodek praviloma obravnavan kot dohodek iz zaposlitve, če gre za plačilo za uporabo denarja, bo davčno obravnavan kot obresti itd. Nekatere odškodnine so v skladu s 5. točko 27. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) oproščene plačila dohodnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Prek discipline do sociale

Hinko Jenull, 16.2.2012

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 6-7/2012Plačilna nedisciplina je naša kronična težava, od časov jugomenice in bianko akceptnih nalogov, vse do današnjih dni. Tudi med zgodbo o uspehu je bila ovira za hitrejši razvoj, v obdobju globalne krize in recesije pa je prvorazredna gospodarskopolitična tema. Pod prejšnjo oblastjo je postala predmet pomembnih strateških in zakonodajnih projektov, hkrati pa tarča ostre kritike opozicije, podjetnikov, sindikatov in medijev. Poskusov izboljšanja je bilo precej, uspehov pa malo. Kljub spreminjanju izvršilne zakonodaje, večstranskim pobotom, elektronski obdelavi plačilnih nalogov, novim domnevam nevarnosti, uvedbi skrbniških računov in številnim drugim novotam nelikvidnost ni ponehala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Kolektivni socialni spori

Grm Urška, Slokan Jaka, 16.2.2012

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

mag. Urška Grm, mag. Jaka Slokan, Pravna praksa, 6-7/2012Slovenski pravni red ne ureja kolektivnih socialnih sporov, pa vendar na področju prava socialne varnosti pri nas, natančneje na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja, obstajajo pravna razmerja, pri katerih bi lahko našli znake, ki kažejo na kolektivno naravo teh razmerij. Govor je o socialnopravnih razmerjih med partnerji v javnem zdravstvu, ki izhajajo iz vsakoletnega Splošnega dogovora za tekoče pogodbeno leto, na podlagi katerega si partnerji v javnem zdravstvu razdelijo sredstva, ki jih pridobi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) večinoma iz prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja. Spori iz teh razmerij se na podlagi določb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) neustrezno in podnormirano rešujejo z arbitražo, v kateri ima odločujočo besedo Vlada, ki je prek Ministrstva za zdravje hkrati eden od pogajalskih partnerjev. Je napočil čas za širitev stvarne pristojnosti Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Zakon o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih svetov organov ter sejnin komisij nadzornega sveta

Avtor ni naveden, 16.2.2012

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6-7/2012Pojasnilo DURS, št. 4210-1020/2012-2, 19. januar 2012 • Glede poročanja dohodkov po Zakonu o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize (ZDDDČPNO), davčni zavezanec sprašuje: - ali mora izplačevalec poročati Davčni upravi RS (DURS) o izplačanih zneskih sejnin članom komisij nadzornega sveta in - ali mora izplačevalec poročati DURS tudi znesek izplačane sejnine člana komisije nadzornega sveta družbe, ki je v istem letu postal član uprave te družbe? Poslovni subjekt v skladu z 8. členom ZDDDČPNO davčnemu organu posreduje podatke
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Bi kupili informacije o sebi ali o svojem otroku?

mag. Sandi Kodrič, 16.2.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 6-7/2012Na slovenskem tržišču že nekaj časa delujejo podjetja, ki posameznikom ponujajo t. i. osebno genetsko analizo. Pri tem se postavlja cela vrsta vprašanj - tako pravnih kot tudi etičnih, povezanih z vidiki varovanja zasebnosti. Komercialna genetika v večini primerov gradi na statistični oceni tveganja za
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Lastninska pravica kot zgolj relativna (inter partes) pravica?

Franci Krivec, 16.2.2012

Lastnina in druge stvarne pravice

Franci Krivec, Pravna praksa, 6-7/2012V članku Ponovni premislek o nekaterih temeljnih izhodiščih stvarnega prava pri prenosu lastninske pravice na nepremičninah, ki je bil objavljen v prilogi PP, št. 3/2012, sta avtorja Jasna Hudej in Iztok Ščernjavič analizirala med drugim pomen odločbe Ustavnega sodišča št. Up-591/10 z dne 2. decembra 2010. Iz obrazložitve te ustavne odločbe sta izpeljala sklep, da v razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem prenos lastninske pravice (v stvarnopravnem smislu) učinkuje že s trenutkom, ko odsvojitelj pridobitelju izroči listino, sposobno za vpis pridobitve lastninske pravice v zemljiško knjigo. Navajata, da je dejanski vpis v zemljiško knjigo za prenos lastninske pravice konstitutivnega pomena le v razmerju do tretjih oseb (ki z dejstvom izstavitve overjenega zemljiškoknjižnega dovolila niso seznanjene), za razmerje med odsvojiteljem in pridobiteljem (in za razmerje do tretjih, ki vedo za izstavitev overjenega zemljiškoknjižnega dovolila) pa naj bi bila dejanska vknjižba v zemljiško knjigo nerelevantna. Menim, da je tako razumevanje omenjene ustavne odločbe napačno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 16.2.2012

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 6-7/2012Hanne S?ndergaard Birkmose, Mette Neville in Karsten Engsig S?rensen (ur.) The European Financial Market in Transition (Kluwer Law International, 2011, 488 strani) Evropski finančni trgi so podvrženi temeljnim spremembam, in sicer deloma zaradi svojega razvoja (kar je posledi
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicni gasilci

Avtor ni naveden, 16.2.2012

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6-7/2012ZGas-B izrecno določa, da imajo poklicni gasilci pravico do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi, torej v skladu z ZPIZ-1. ZGas-B je torej zakon, na katerega odkazuje tretji odstavek 282. člena ZPIZ-1, s katerim so bila na novo določena delovna mesta, na katerih se delavci vključijo v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Hkrati pa je ZGas-B v razmerju do prvotnega besedila 52. člena ZGas poenotil podlago za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za vse poklicne gasilce na operativnih delih. Od njegove uveljavitve dalje je tako podana pravna podlaga za vključitev poklicnih gasilcev v industrijski gasilski enoti tožene stranke v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Pravica do dopusta v primeru dela s krajšim delovnim časom

mag. Nataša Belopavlovič, 16.2.2012

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 6-7/2012Delavka na podlagi odločbe centra za socialno delo opravlja delo s krajšim delovnim časom zaradi starševstva v obsegu 20 ur tedensko od 2. avgusta 2011 do vključno 9. julija 2015. Delavki je bil v začetku leta 2011 odmerjen letni dopust po merilih Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva v trajanju 34 dni, za kar je delavka prejela tudi sklep konec februarja 2011, še preden je dejansko nastopila krajši delovni čas zaradi starševskega varstva. Letni dopust je delodajalec delavki odmeril glede na delovno obveznost za polni delovni čas 40 ur na teden - za pet delovnih dni. Delavka je pred nastopom krajšega delovnega časa zaradi starševskega varstva sklenila pogodbo o zaposlitvi za 20 ur delovnega časa na teden, ob tem, da sta se delodajalec in delavka dogovorila, da bo delavka opravljala delo le tri dni na teden (ponedeljek, sreda, petek). Problem pa nastopi v primeru izrabe letnega dopusta in odsotnosti zaradi strokovnega izobraževanja (specializacija) in v zvezi s tem evidentiranja odsotnosti. Naj izpostavimo kot primer, da je bila delavka v juliju 2011 na dopustu tri tedne in ji je delodajalec evidentiral izrabo 15 delovnih dni dopusta, čemur pa delavka ugovarja in zahteva, da ji mora delodajalec evidentirati odsotnost zaradi letnega dopusta samo za tiste dni, ko je dolžna delati (tri dni na teden), kar pomeni, da je izrabila samo devet dni letnega dopusta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Nova Googlova politika zasebnosti

Irena Vovk, 16.2.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 6-7/2012Nova Googlova politika zasebnosti ima po mnenju uporabnika telefona z Googlovim operacijskim sistemom Android številne sporne točke. Najspornejša pa se mu zdi možnost, da bo Google lahko zbiral tudi prometne podatke v zvezi s telefonskimi klici (klicane telefonske številke, zgodovino klicev, trajanje klicev ipd.). Ali je to v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Izplačilo plač v invalidskem podjetju

Avtor ni naveden, 16.2.2012

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6-7/2012Pojasnilo DURS, št. 4250-167/2012, 18. januar 2012 • Kako se upošteva oprostitev plačevanja prispevkov za socialno varnost pri izplačilu plač za december 2011, izplačanih v letu 2012, in sicer glede na pojasnilo DURS, št. 4250-6655/2011 z dne 28. decembra 2011? Zavezanec namreč meni, da se ta pogoj nanaša na izplačilo plač za obdobje od januarja 2012 dalje. Določbe Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Splošni zavarovalni pogoji nezgodnega zavarovanja - skupno gospodinjstvo

Avtor ni naveden, 16.2.2012

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6-7/2012Tipičen interes pri nezgodnem zavarovanju v korist družinskih članov je v zagotavljanju njihove dodatne ekonomske varnosti. Ob takem izhodišču pojma skupnega gospodinjstva ni mogoče pogojevati s skupnim življenjem v ožjem smislu, kot ga na primer pojmuje družinsko pravo, ampak je bistveno, da med skleniteljem zavarovanja in zavarovano osebo - otrokom do dopolnjenih 15 let - obstaja razmerje s pravicami in dolžnostmi, ki sestavljajo roditeljsko pravico.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Dokazovanje v kazenskem postopku

dr. Zvonko Fišer, 16.2.2012

Kultura in umetnost

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 6-7/2012No, pa ga imamo! Slovensko dokazno pravo namreč. Z zamudo, kot se "spodobi" za kontinentalna kazenska procesna prava, ki dokazno pravo zapostavljajo, a pozno je vendarle bolje kot nikoli. S tem nikakor nočem reči, da slovenska procesualpenalistika v zadnjih letih ni proizvedla pomembnih in kakovostnih prispevkov s področja dokaznega prava. Toda šele za knjigo univerzitetnih učiteljev s PF Univerze v Ljubljani dr. Katje Šugman Stubbs in dr. Primoža Gorkiča z naslovom Dokazovanje v kazenskem postopku (GV Založba, Ljubljana 2011, 346 strani) smemo reči, da je prvi - a niti približno ne začetniški - zaokrožen tekst v našem prostoru, ki obravnava izključno le dokazno pravo. Če sem malce patetičen, knjiga ima vse tisto, kar imajo veliki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Viag(ua)ra kot znamka Skupnosti

Zoran Skubic, 16.2.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 6-7/2012Splošno sodišče Evropske unije (Sodišče) je v zadevi presojalo zahtevo za registracijo besednega znaka Viaguara za blagovno znamko Skupnosti v luči določb petega odstavka 8. člena Uredbe o blagovni znamki Skupnosti (Uredba) in jo zavrnilo. S tem je potrdilo svojo ustaljeno prakso, po kateri je treba zahtevek za registracijo znamke zavrniti tudi v primeru, če je očitno, da se hoče z njo brez upravičenega razloga izkoriščati renome že uveljavljene znamke Skupnosti - v konkretnem primeru z implikacijo, da gre za viagro med energijskimi pijačami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 16.2.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 6-7/2012Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Povrnitev stroškov tujega "korespondenčnega" odvetnika

mag. Judita Dolžan, 16.2.2012

Civilni sodni postopki

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 6-7/2012Tuje podjetje s sedežem v Švici je postavilo zahtevek za izdajo začasne odredbe zaradi kršitve avtorskih pravic, ki mu je bilo ugodeno. V postopku za določitev stroškov postopka je med strankama postalo sporno, ali ima švicarsko podjetje pravico poleg povrnitve stroškov zastopanja nemškega pooblaščenca zahtevati tudi povrnitev stroškov švicarskega odvetnika. Deželno sodišče je zahtevek zavrnilo, pritožbeno pa je štelo, da je povrnitev teh stroškov upravičena. Bistvo spora je torej v določitvi meril za povrnitev stroškov tujega korespondenčnega odvetnika (nem. Verkehrsanwalt). Zvezno vrhovno sodišče Nemčije (Bundesgerichtshof - BGH), ki se doslej glede tega vprašanja še ni dokončno izreklo, je povedalo, da se mora vprašanje o tem, ali so ti stroški potrebni, presojati po skrbni preučitvi okoliščin vsakega primera. Pri tem je treba upoštevati, da je tipično, da bo stranka s sedežem v tujini zaradi jezikovnih in kulturnih razlik ter zaradi nepoznavanja nemškega pravnega sistema korespondenčnega odvetnika po kraju njenega sedeža angažirala prej kot domača stranka. Njegovo sodelovanje pa ni potrebno takrat, ko ima nemški pooblaščenec že vse potrebne informacije, ali v primeru, ko ima tuja stranka možnost, da sama obvesti pooblaščenca, in je to tudi ceneje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Korporacijsko upravljanje in nadzor delniških družb

dr. Peter Podgorelec, 16.2.2012

Kultura in umetnost

dr. Peter Podgorelec, Pravna praksa, 6-7/2012Čeprav je Adam Smith že leta 1776 v svojem znanem delu Bogastvo narodov opozoril na njegov temeljni problem, je korporativno upravljanje (ang. corporate governance) tema, ki doživlja svoj pravi razcvet šele v zadnjih dvajsetih letih. Kot predmet proučevanja se je iz ZDA prek Velike Britanije razširila pravzaprav v vse industrijske države - še zlasti "po zaslugi" odmevnih škandalov in kolapsov velikih podjetij (na primer Barings Bank, Enron, Parmalat, Royal Ahold, WorldCom, Satyam, HIH, China Aviation Oil). Zgodovina korporativnega upravljanja je hkrati zgodovina kriz in škandalov, kot je to zapisal ugledni nemški pravni teoretik Klaus Hopt.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Sodstvo je v dobri kondiciji

Irena Vovk, 16.2.2012

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 6-7/2012Ob uradnem odprtju sodnega leta 2012 je predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša 13. februarja na novinarski konferenci poudaril, da je sodstvo v dobri kondiciji, ki pa jo je treba ohraniti in konstruktivno spodbujati. Sodišča obvladujejo pripad, število nerešenih zadev je manjše od pripada v
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Brez odstopanja od sodnih imunitet držav

dr. Vasilka Sancin, 16.2.2012

Organizacija Združenih narodov

dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 6-7/2012Najnovejšo sodbo Meddržavnega sodišča so težko pričakovale tako pravdne stranke, druge zainteresirane države kot tudi prizadeti posamezniki. Za slovenski prostor pa je ta sodba še zlasti zanimiva predvsem iz dveh razlogov. Prvič, hudodelstva, zagrešena v drugi svetovni vojni, zaradi katerih so posamezniki sprožali postopke proti Nemčiji pred italijanskimi sodišči, so prizadela tudi slovenski prostor in v njem živeče posameznike, in drugič, v tej sodbi se pri dokazovanju mednarodnega običajnega prava Meddržavno sodišče, poleg na sodno prakso drugih sodišč, kar na štirih mestih sklicuje na sodbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije v t. i. zadevi "ukradeni otroci".
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Je globalni dogovor o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v letalstvu sploh še mogoč?

Katarina Vatovec, 16.2.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 6-7/2012Kljub prizadevanjem, da čezatlantski odnosi ostajajo zgledni in sodelovalni, med ZDA in EU nesoglasja niso redka. Tokratno politično nestrinjanje o ukrepih za zmanjšanje vplivov letalstva na podnebne spremembe je privedlo do sodnega epiloga pred luksemburškim Sodiščem. Veliki senat Sodišča je decembra 2011 potrdil veljavnost Direktive 2008/101/ES, ki vključuje letalske dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov. Ta odločitev pa je privedla do pričakovano ostrih odzivov ameriških in drugih letalskih družb, usmerjenih proti evropskim letalskim družbam in EU, ki kažejo na politično razsežnost spora in napeljujejo k sklepu, da je do globalnega dogovora - pod okriljem Mednarodne organizacije civilnega letalstva - o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v letalstvu še dolga pot.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Objava dokumentov iz Nagodetovega procesa

Irena Vovk, 16.2.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 6-7/2012V zbirki Viri, ki jo izdaja Arhivsko društvo Slovenije, želijo objaviti enega od povojnih sodnih procesov, t. i. Nagodetov proces iz leta 1947, in sicer zgolj glavno obravnavo in sodbo. Ali je taka objava v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)? Celoten potek glavne obravnave, iz katere javnost ni bila izključena, je bil večinoma objavljen v tedanjem dnevnem časopisju. V skladu s 65. členom Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA) pa so ti dokumenti javno (ali zasebno) arhivsko gradivo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 6-7

Leto objave

< Vsi
2012(44)
> Februar(44)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČD ĐEF G H IJ K L M NOP QR S Š TUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov