Literatura

Stran 1 / 2 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 37)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2015⁄6	Številke dr. Nataša Hribar, 12.2.2015 Ostalo
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 6/2015Bralka, ki se poklicno ukvarja s številkami, sprašuje, kako naj zapisuje številke (zneske) v ponudbah za prodajo izdelkov, da bo zapis ustrezal njeni stroki, hkrati pa bo usklajen tudi s pravopisno normo. Kot primer je navedla naslednje zapise: 40 EUR, 40,00 EUR in 40 €, kot zadnjo, a za njena besedila najbrž najmanj sprejemljivo možnost, pa je navedla izpis številke z besedo: štirideset evrov.
Pravna praksa, 2015⁄6	Podrobneje o novostih na področju obdavčitve določenih storitev od 1. januarja 2015 Andrej Grah Whatmough, 12.2.2015 Poravnava davkov in prispevkov
	Andrej Grah-Whatmough, Pravna praksa, 6/2015Jeseni 2014 sem pisal o novostih na področju davka na dodano vrednost (DDV) v državah članicah Evropske unije (EU), ki so začele veljati 1. januarja 2015. Uvedene spremembe niso vplivale na vse davčne zavezance, temveč zgolj na tiste, ki opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve radijskega in televizijskega oddajanja in elektronsko opravljene storitve končnim potrošnikom v drugih državah članicah. Tokrat pa predstavljam praktične posledice, ki jih bodo zavezanci, ki opravljajo take storitve, morali upoštevati pri svojem vsakodnevnem poslovanju.
Pravna praksa, 2015⁄6	Podatki občine Irena Vovk, 12.2.2015 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 6/20151. Katere podatke o članih mestnega sveta in delovnih telesih mestnega sveta je v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) mogoče objaviti na spletni strani občine?
Pravna praksa, 2015⁄6	Vsebina PP št.6/2015 Avtor ni naveden, 12.2.2015 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/20153 UVODNIK Mojca Prelesnik (Prvih) deset let Zakona o varstvu osebnih podatkov 6 FINANČNO PRAVO mag. Rok Rozman Negativna obrestna mera v kreditnih pogodbah 8 DAVČNO PRAVO Andrej Grah Whatmough Podrobneje o novostih na področju obdavčitve do
Pravna praksa, 2015⁄6	Rubikon - deset let predstavitev sodb ESČP Domen Končan, 12.2.2015 Ostalo
	Domen Končan, Pravna praksa, 6/2015Na PF Univerze v Ljubljani je bilo 15. januarja že deseto, tradicionalno tekmovanje študentov z mariborske, evropske in ljubljanske pravne fakultete v predstavitvi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Njegov spiritus agens je dolgoletni profesor ustavnega prava dr. Ciril Ribičič, ki vedno poskrbi, da vsi udeleženci spoznajo razsežnosti subsidiarnega pravnega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki nam jih s svojimi odločitvami prinaša sodišče v Strasbourgu.
Pravna praksa, 2015⁄6	Nedopusten poseg v sodstvo? - Strah je odveč dr. Jasna Murgel, 12.2.2015 Sodišča
	dr. Jasna Murgel, Pravna praksa, 6/2015Soglasna odločitev Državnega zbora na redni seji 30. januarja, da kandidatke dr. Andreje Dolinšek ne izvoli za višjo sodnico v Celju, je dvignila veliko prahu. Oglasili so se Sodni svet, Slovensko sodniško društvo, sodniki in pravni strokovnjaki. Dejstvo, da ni bila imenovana kandidatka, ki jo je izbral Sodni svet, vsi po vrsti razumejo kot neutemeljen in arbitraren poseg zakonodajne veje oblasti v sodno.
Pravna praksa, 2015⁄6	Insolvenčni dnevi na prepihu Tjaša Radinja, 12.2.2015 Civilni sodni postopki
	Tjaša Radinja, Pravna praksa, 6/2015Lani nas je pretreslo veliko meteoroloških pojavov, od paralizirajočega žleda do gromkih neurij, aktivnost pri spreminjanju insolvenčne zakonodaje v tem obdobju pa bi lahko primerjali s popolno bonaco. Morda je prav enoletno obdobje brez kakršnekoli spremembe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) pripomoglo k temu, da so bile razprave na 8. dnevih insolvenčnega prava, ki so v organizaciji Planeta GV potekali 5. in 6. februarja v Portorožu, usmerjene pretežno v prakso.
Pravna praksa, 2015⁄6	Odvzem nepremičnine zaradi gradnje čez mejo - odškodnina Avtor ni naveden, 12.2.2015 Obligacije
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2015Primerna odškodnina iz tretjega in četrtega odstavka 47. člena SPZ je pravni standard, katerega vsebino v vsakem primeru posebej ugotavlja in napolnjuje sodišče ter pri tem upošteva merila, ki se postopoma oblikujejo v sodni praksi. Ker gre pri določitvi nove meje zaradi gradnje čez mejo in določitvi odškodnine za odvzeto zemljišče za nov institut, o katerem še ni sodne prakse, je mogoče ustrezno upoštevati sodno prakso o merilih za odmero primerne odškodnine pri podobnih institutih, na primer pri ustanovitvi nujne poti in odmeri primernega nadomestila.
Pravna praksa, 2015⁄6	Razpisi Avtor ni naveden, 12.2.2015 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2015 Ur. l. RS, št. 98/14 1. Javni poziv kandidatom za namestnike članov pritožbene komisije pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu - rok je 16. februar. Ur. l. RS, št. 3/15 2. Predsednik Višjega sodišča v Celju -
Pravna praksa, 2015⁄6	(Prvih) deset let Zakona o varstvu osebnih podatkov Mojca Prelesnik, 12.2.2015 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 6/2015Okrogle obletnice so priložnost za statistike, bilance in sklepe. Letos praznujemo deset let veljavnosti Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ki je začel veljati 1. januarja 2005, zato je pravi čas za pogled nazaj in v prihodnost. ZVOP-1 pa ni prvi, ki je uredil pravno področje varstva osebnih podatkov. Prvi zakon je začel veljati že leta 1990, drugi pa leta 1999. Poleg obeh predhodnikov sedanjega ZVOP-1 pa je treba omeniti tudi Ustavo, ki je leta 1991 varstvo osebnih podatkov dvignila na raven ustavne človekove pravice.
Pravna praksa, 2015⁄6	Preveč (ne)hotenih nesporazumov in "mimogovorov" mag. Matevž Krivic, 12.2.2015 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 6/2015Res, kot je zadnjič napisal kolega Petrovec, njega ne štejem med tiste, "ki se ne oglašajo, pa bi bilo prav, da bi se". Res sva o tej temi že polemizirala - in bova očitno spet. Toda eden od (ne)hotenih (?) nesporazumov v tej hudi pravno-politični zmešnjavi je tudi ta, da sem v svojem članku sicer res pozval "h komentiranju pisanja prof. Bavcona", ampak tiste, "ki mu v tem vprašanju pritrjujejo", vendar tiho - naj se oglasijo, naj "pokažejo odgovornost, pogum in znanje" in naj zavrnejo moje argumente, če znajo. Toda oglasili se niso oni, ampak kolega Petrovec, ki pa v tem članku z ničimer ne zagovarja teze prof. Bavcona, da Janšev mandat "avtomatično blokira" (onemogoča) 9. člen Zakona o poslancih (ZPos), ampak ponavlja le svojo (že prej objavljeno in od mene že kritizirano) tezo, da mu izvrševanje mandata preprečuje 38.c člen istega zakona (poleg kazenske zakonodaje, tu pa s prof. Bavconom očitno soglašata). Ima seveda vso pravico do tega, jaz pa do tega, da mu še enkrat odgovorim.
Pravna praksa, 2015⁄6	Negativna obrestna mera v kreditnih pogodbah mag. Rok Rozman, 12.2.2015 Obresti in obrestna mera
	mag. Rok Rozman, Pravna praksa, 6/2015Kreditne pogodbe, s katerimi se srečujemo v domačem poslovnem okolju, običajno vključujejo variabilno obrestno mero, ki se navezuje na referenčno obrestno mero Euribor ali Libor. Obe sta bili v preteklosti vedno pozitivni, zato kreditne pogodbe praviloma ne predvidevajo možnosti negativne vrednosti izbrane referenčne obrestne mere, ki se nakazuje v zadnjem obdobju. Določb, ki bi izrecno urejale tak položaj, ne najdemo niti v veljavni zakonodaji. Zato se srečujemo s pravno praznino, ki jo lahko povzamemo v naslednji vprašanji: 1. ali je obrestna mera v kreditni pogodbi lahko negativna in 2. ali negativna vrednost referenčne obrestne mere kot sestavina variabilne obrestne mere v kreditni pogodbi lahko zmanjšuje realno obrestno mero (fiksni pribitek)?
Pravna praksa, 2015⁄6	Vprašanje pravice dostopa javnosti do dobesednih zapisov sej vlade Neža Pirnat, 12.2.2015 JAVNO OBVEŠČANJE
	Neža Pirnat, Pravna praksa, 6/2015Informacijski pooblaščenec je 21. oktobra 2014 izdal odločbo št. 090-231/2014, s katero je odločil, da se dobesedni zapis 69. redne seje Vlade Republike Slovenije z dne 31. julija 2014, na kateri so člani vlade obravnavali predlog za imenovanje kandidatov za člana Evropske komisije, razkrije javnosti, saj ne gre za izjemo v zvezi z notranjim delovanja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki preprečuje dostop do informacije javnega značaja, (1) kadar gre za podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in (2) bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Pravna praksa, 2015⁄6	Odvzem nepremičnine, pridobljene iz izkupička preprodaje prepovedanih drog, je zakonit Marina Markežič, 12.2.2015 Varstvo človekovih pravic
	Marina Markežič, Pravna praksa, 6/2015Aktualnosti predstavljene sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) ni mogoče oporekati, tudi v Sloveniji. Prva pravdna zadeva na podlagi tožbe po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) je v Sloveniji postala pravnomočna novembra 2014, izdanih je bilo tudi nekaj drugih odločitev. ESČP je 27. novembra 2014 izdalo sodbo, s katero je odločalo o zakonitosti odvzema nepremičnine, ki je bila last in prebivališče tožnikov, vendar je bila, po ugotovitvah nacionalnih sodišč, pridobljena od izkupička preprodaje prepovedanih drog s strani njunega sina.
Pravna praksa, 2015⁄6	Velikost črk v uradnem dokumentu Avtor ni naveden, 12.2.2015 Človekove pravice
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2015Slabovidna oseba s priznanim statusom invalida je Varuha prosila za pomoč v zvezi z izdajo odločbe Finančne uprave RS (FURS) o odmeri dohodnine v dovolj veliki pisavi, da bi jo bila ob svoji slabovidnosti sama sposobna prebrati.
Pravna praksa, 2015⁄6	Varstvo znamke Skupnosti - podobnost znaka in proizvoda Avtor ni naveden, 12.2.2015 Intelektualna lastnina
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2015Znamka Skupnosti je enotnega značaja in ima enak učinek na celotnem območju Skupnosti, zato se ne more registrirati ali biti predmet odločitve, ki razveljavlja pravice imetnika, drugače kot za celotno območje EU (drugi odstavek 1. člena Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009).
Pravna praksa, 2015⁄6	Avtomatično poračunavanje neupravičeno prejetih javnih sredstev Avtor ni naveden, 12.2.2015 Človekove pravice
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2015Za socialno najbolj ogrožene posameznike in družine je dolžnost vračanja neupravičeno prejetih javnih sredstev obremenitev, ki še dodatno ogroža njihovo preživetje. Varuh je še zlasti zaskrbljen glede avtomatičnega poračunavanja teh sredstev z drugimi javnimi sredstvi, do katerih je oseba še upravičena (peti odstavek 44. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev - ZUPJS). Centri za socialno delo namreč zadržijo izplačevanje javnih sredstev v celoti, dokler dolg iz naslova neupravičeno prejetih javnih sredstev ni poravnan, s čimer po mnenju Varuha ravnajo tudi v nasprotju z določilom, da se pravica iz javnih sredstev mesečno zmanjša glede na višino neupravičeno prejetih javnih sredstev in število mesecev do izteka pravice.
Pravna praksa, 2015⁄6	Finančna zavarovanja pri javnih naročilih dr. Miran Jus, 12.2.2015 PRORAČUN
	dr. Miran Jus, Pravna praksa, 6/2015Vlada Republike Slovenije je na pobudo številnih podjetij in nekaterih gospodarskih združenj po dolgih razpravah in več predlogih 22. junija 2014 končno sprejela že dalj časa napovedani oziroma pričakovani podzakonski predpis, Uredbo o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju (Uredba). K temu so jo spodbudile posledice gospodarske krize in kreditni krč, ki domačim podjetjem, zlasti tistim iz propadlega gradbenega sektorja, z visokimi stroški in zahtevnimi pogoji za izdajo bančnih instrumentov za zaščito pred tveganji otežuje nastopanje na trgu javnih naročil, zmanjšuje konkurenco ponudnikov in s tem negativno vpliva tudi na ekonomičnost javnega naročanja.
Pravna praksa, 2015⁄6	Gradiva, ki jih obravnava DZ RS Avtor ni naveden, 12.2.2015 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2015 6. februar - predlog zakona o spremembi Zakona o graditvi objektov; - predlog priporočila v zvezi s postopki za odpravljanje suma nezakonitosti pri delu Okrajnega sodišča v Ljubljani, Okrožnega sodišča v Ljubljani, Višjega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča Republike Slove
Pravna praksa, 2015⁄6	Od 3. do 9. februarja Irena Vovk, 12.2.2015 Ostalo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 6/2015 Torek, 3. 2. Imenovanje ustavne komisije. Poslanske skupine so ustavni komisiji posredovale svoje predloge za člane strokovne skupine, ki bo pripravila mnenje o predlaganih spremembah Ustave glede postopka oblikovanja vlade. V strokovno skupino, ki bo imenovana 12. marca, s
Pravna praksa, 2015⁄6	Sostorilstvo in udeležba v kazenskem pravu mag. Damijan Florjančič, 12.2.2015 Kultura in umetnost
	mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 6/2015Rejen ljubitelj sirove rezine, ki je uokvirjeno upodobljena na steni za njim, zadovoljno spušča v akcijo na mizi pred njim razvrščene miške, da bi z njihovo pomočjo prišel do novega grižljaja. Posredni storilec. Ilustracija na naslovnici knjige Sostorilstvo in udeležba v kazenskem pravu (IUS SOFTWARE - GV Založba, Ljubljana 2014, 248 strani) lepo ponazarja problematiko, ki jo obravnava profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Matjaž Ambrož. Domiselnih ilustracij je v knjigi še več, kar ne prispeva le k "rahljanju predsodka, da sta kazenskopravna dogmatika in puščobnost nujni sopotnici", kot zapiše avtor, temveč utrjuje tudi zavedanje o vpetosti kazenskega prava v vsakdanje življenje, ki ga je vedno mogoče tudi likovno upodobiti.
Pravna praksa, 2015⁄6	Evropa Irena Vovk, 12.2.2015 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Irena Vovk, Pravna praksa, 6/2015 Torek, 3. februar Industrijski proizvodi. V primerjavi z novembrom so se decembra lani cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih tako v evrskem območju kot tudi v vsej EU znižale za en odstotek. V primerjavi z decembrom 2013 so se cene industrijskih proizvodov pri pro
Pravna praksa, 2015⁄6	Posegi v zasebnost in svet po Snowdnu Matej Cerar, 12.2.2015 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Matej Cerar, Pravna praksa, 6/2015Na članskem sestanku 5. februarja je Pravniško društvo Ljubljana v City Hotelu Ljubljana gostilo odvetnico Natašo Pirc Musar. Zanimanje poslušalcev je najprej pritegnila s tehnološkimi novostmi (čipi v oblačilih, nanokamere, pametni videonadzor s prepoznavo obraznih značilnosti itd.), katerim skupna lastnost je, da omogočajo nadzor posameznika brez njegove vednosti.
Pravna praksa, 2015⁄6	Tudi Slovenija bo zaradi ISIL morala spremeniti kazensko zakonodajo Matjaž Šaloven, 12.2.2015 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Matjaž Šaloven, Pravna praksa, 6/2015T. i. in samooklicana Islamska država Iraka in Levanta (ISIL) v Siriji in Iraku že dlje časa sistematično izvršuje hude zločine, kot so javne usmrtitve, križanja, obglavljanja, mučenja, posilstva, etnična čiščenja, množični poboji itd., vendar pa je ravnanje islamskih skrajnežev, pripadnikov ISIL, večjo pozornost mednarodne javnosti vzbudilo (žal) šele z zloglasnim in medijsko odmevnim obglavljenjem ameriških novinarjev, ki so jih izvršili pripadniki ISIL v Iraku in Siriji, in nazadnje s pobojem novinarjev francoskega satiričnega tednika Charlie Hebdo v Parizu. To je posledično sprožilo postopno zavedanje svetovne javnosti o okrutnosti in dejanski moči ISIL na Bližnjem vzhodu, čeprav je ISIL že predhodno izvrševala enaka teroristična dejanja v Iraku in Siriji.
Pravna praksa, 2015⁄6	Karikatura Hinko Jenull, 12.2.2015 Pravoznanstvo
	Hinko Jenull, Pravna praksa, 6/2015Po tragičnem terorističnem napadu na uredništvo pariške satirične revije Charlie Hebdo se je zahodni politični svet združil v obrambi svobode govora ter proti sovraštvu in nestrpnosti do tistih, ki mislijo ali verujejo drugače. Odločnost pri obrambi medijske svobode in pravice do javnega izražanja se je prepletala s skrbjo in strahom pred novimi žrtvami strelskih napadov in bombnih podvigov verskih in političnih skrajnežev. Da bomo v takih razmerah spet postali talci državne skrbi za varnost, je bilo pričakovano. Naša svoboda bo v sorazmerju s kakovostjo globalne obdelave podatkov, učinkovitostjo tajnih ukrepov ter hitrostjo in močjo policijskega orožja.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 \| Naslednja >>