O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 39)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Razpisi

Avtor ni naveden, 11.2.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2016 Ur. l. RS, št. 2/16 1. Javni poziv k vložitvi prijave za kandidata oziroma kandidatko za predsednika oziroma predsednico Sveta za avtorsko pravo - Urad RS za intelektualno lastnino; rok je 15. februar. 2. Generalni direktor - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slov
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Izvršitev denarne kazni, zagrožene v tuji sodni odločbi o pravici do stikov

dr. Judita Dolžan, 11.2.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 6/2016Sodišče EU je moralo odločiti o tem, ali čezmejna izvršitev denarne kazni, ki je bila naložena z odločbo o pravici do stikov, izdano v drugi državi članici, spada v področje t. i. Uredbe Bruselj I ali v področje t. i. Uredbe Bruselj IIa. V konkretnem primeru je namreč belgijsko sodišče, ki je bilo pristojno za odločanje o razvezi, izdalo sklep o varstvu in vzgoji otrok in pravici do stikov ter preživnini za mladoletna otroka. V navedenem sklepu je za primer onemogočanja stikov določilo tudi denarno kazen za vsak dan onemogočanja stikov. Pritožnik Bohez je zaradi domnevnega nespoštovanja odločbe o stikih pred finskim sodiščem zahteval izplačilo zagrožene denarne kazni oziroma predlagal potrditev izvršljivosti navedenega sklepa. Pri tem je svoj predlog utemeljeval s tem, da gre za izterjavo zapadle denarne terjatve, zaradi česar bi se morala uporabiti Uredba Bruselj I. Ingrid Wiertz je temu ugovarjala, saj belgijsko sodišče ni dokončno potrdilo njene obveznosti plačila denarne kazni, zaradi česar naj sklep sploh ne bi bil izvršljiv.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Kino Šiška

dr. Nataša Hribar, 11.2.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 6/2016Pred časom sem na spletu zasledila fotografijo "obvestila", ki naj bi ga v znanem nekdanjem ljubljanskem kinu obesili na oglasno desko - obiskovalcem v poduk, kako se sklanja ime tega prostora (na "obvestilu" je bila namreč sklanjatev imena Kino Šiška od prvega do šestega sklona ednine). Prej ime kina, zdaj ime centra urbane kulture je sestavljeno iz občnega poimenovanja, ki je še vedno ostalo kino, in desnega prilastka, ki je lastno ime predela naše prestolnice, v katerem se ta prostor nahaja. Gre torej za besedno zvezo iz občnega in lastnega imena, pri katerih se zelo pogosto sprašujemo, ali desni del - torej lastnoimenski desni prilastek - razumeti ujemalno ali ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Vsebina PP št.6/2016

Avtor ni naveden, 11.2.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/20163 UVODNIK dr. Marko Bošnjak Preiskovanje pri odvetniku in nauki z Ustavnega sodišča 6-8 DELOVNO PRAVO mag. Nina Scortegagna Kavčnik Sorazmerni del letnega dopusta 8-9 OBLIGACIJSKO PRAVO mag. Maja Potočnik Ali so roki v besedilih FIDIC prekl
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Večja dostopnost storitev je razdiralna?

mag. Sandi Kodrič, 11.2.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 6/2016Aktualno poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravjenam pove, da 17.372 pacientov v slovenskem zdravstvu čaka na pregled ali poseg pri specialistu dlje, kot je dopustna doba (180 dni pri stopnji nujnosti "redno" in 90 dni pri stopnji "hitro"). Skupno je bilo na prvi dan letošnjega leta v čakalnih vrstah 95.612 ljudi; ta čas torej 18 odstotkov čakajočih čaka nedopustno dolgo in ti se bržkone ne strinjajo z mnenjem ministrice za zdravje, da naš sistem deluje dobro.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Kaj prinaša novi carinski zakonik Unije

Mina Kržišnik, 11.2.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Mina Kržišnik, Pravna praksa, 6/2016Uvaja se nov Carinski zakonik Unije (UCC), ki bo prinesel številne spremembe na področju blagovne menjave med EU in državami oziroma ozemlji zunaj carinskega območja Unije. Sprememba zakonika je bila po mnenju Evropskega sveta in parlamenta potrebna zaradi večje jasnosti, zaradi razvoja prava in zaradi nujnosti prilagoditve pravil njihovi lažji uporabi. S 1. majem 2016 bodo tako začela veljati nova pravila, ki bodo skrajšala, poenostavila in standardizirala carinske postopke, prav tako pa bodo uveljavljeni tudi postopki in pravila za zagotavljanje izvajanja carinske tarife ter usklajene določbe o pobiranju uvoznih dajatev. Poglejmo si nekaj najpomembnejših novosti novega Carinskega zakonika Unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Summum ius summa iniuria

Janez Kranjc, 11.2.2016

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 6/2016Gre za enega najbolj znanih pravnih rekov. Njegov dobesedni prevod bi bil Najvišje pravo, največja krivica. Bliže vsebini bi bil prevod Največja krivica je formal(istič)na uporaba prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Od 2. do 8. februarja

Irena Vovk, 11.2.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 6/2016 Torek, 2. 2. Patria. Predsednik SDS Janez Janša je na Vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti glede odločitev o zastaranju zadeve Patria. Vrhovno sodišče prosi, naj o zadevi prednostno odloča, saj ne želi, da bi kazenski postopek zastaral. Gozdovi. Dr
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Od Grexita do Brexita

dr. Janja Hojnik, 11.2.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 6/2016Kot da grožnje z razpadom EU ob evrski in begunski krizi, iz katerih se EU ni še niti približno izkopala, ne bi bile dovolj, je svoj lonček pristavila še Velika Britanija. V tem primeru ne gre za grožnje po prisilni izključitvi države članice EU, ki smo jim bili priča v grškem primeru (tako v povezavi z evrom kot tudi s schengnom), temveč za povsem nasprotno situacijo, ko država članica zahteva ohlapnejšo povezavo s preostalimi državami članicami od dosedanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Evropa

Irena Vovk, 11.2.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 6/2016 Torek, 2. 2. Delo na črno.Evropski parlament je sprejel osnutek zakonodaje o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu. Delo na črno v Evropi predstavlja tudi do 18 odstotkov BDP. Dolgoročni cilj platforme pa j
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Uporaba videokonference pri pridobivanju dokazov v tujini

dr. Judita Dolžan, 11.2.2016

Civilni sodni postopki

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 6/2016Haaška konferenca za mednarodno zasebno pravo je v začetku decembra 2015 organizirala sestanek ekspertne skupine glede uporabe videokonferenc in drugih modernih tehnologij pri pridobivanju dokazov v tujini. Namen je bil preučiti veljavne instrumente in prakso glede uporabe videokonferenc pri pridobivanju dokazov v tujini in ugotoviti, kako bi se najlažje rešilo odprta vprašanja, ki jih uporaba modernih tehnologij poraja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 11.2.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2016 29. januar - poročilo o izvrševanju Zakona o izvajanju temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske v letih 2008 do 2015 v letu 2015. 5. februar - zahteva Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o mediji
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 11.2.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2016 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o pridobivanju in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja - ZPPDČT (Ur. l. RS, št. 56/15) - veljati začne 29. avgusta, tretji odstavek 29. člena in 8. točka prvega odstavka 46. člena tega zakona pa
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Res pričakovan razplet?

Janja Zaplotnik, 11.2.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Janja Zaplotnik, Pravna praksa, 6/2016V PP, št. 5/2016, je avtor predstavitev sodbe Splošnega sodišča v zadevi Republika Slovenija proti Evropski komisiji, T-507/12, z dne 28. januarja 2016 (v nadaljevanju: sodba) v zvezi s sklepom Evropske komisije o nezdružljivi državni pomoči v korist podjetja Elan d.o.o. zaključil, da je bilo preprosto preveč indicev, da je bila desetmilijonska dokapitalizacija Elana leta 2008 s strani Kapitalske družbe (KAD), Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU), Prvega pokojninskega sklada (KAD-PPS), Zavarovalnice Triglav (ZT) in Triglava Naložb (TN) pripisljiva državi in da je bila zadevna dokapitalizacija z vidika standarda zasebnega vlagatelja slaba naložba. Natančnejša analiza sodbe razkrije, da zaključek o pripisljivosti ravnanja vseh dokapitalizantov državi vendarle ni tako samoumeven. Še več, ob dopolnjeni trditveni podlagi države ni izključeno, da bil zaključek, da je bil celotni znesek dokapitalizacije Elana v 2008 nezdružljiva državna pomoč, drugačen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Razprodaja ali pametna prodaja?

Irena Vovk, 11.2.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Irena Vovk, Pravna praksa, 6/2016Vlada je 16. decembra 2015 sprejela načrt Slovenskega državnega holdinga (SDH) za leto 2016 in s tem potrdila tudi seznam deležev v (vsaj) 20 družbah, ki naj bi bile naprodaj v prihodnjem letu. SDH bo pri tem sledil usmeritvam julija lani sprejete strategije upravljanja kapitalskih naložb države, je na srečanju Pravniškega društva Ljubljana 4. februarja dejal predsednik nadzornega sveta SDH, Damjan Belič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Vlada RS

Avtor ni naveden, 11.2.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2016 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 73. redni seji (3. februar 2016): - sprejela sklep o okrepljenem sodelovanju Republike Slovenije v Globalni protiteroristični koaliciji; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnos
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Prostovoljno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - pojem prometne nesreče

Avtor ni naveden, 11.2.2016

ZAVAROVALNIŠTVO

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 6/2016V skladu z določbo 267. člena PDEU SEU ni pristojno presojati nacionalne zakonodaje članic EU, ki ni v povezavi z evropsko zakonodajo. V spornem primeru sta pravdni stranki sklenili - ne obvezno zavarovanje v cestnem prometu - temveč prostovoljno - pogodbeno zavarovanje (AO plus), katerega pa Direktiva, kot tudi ne vse druge prejšnje direktive, navedene v sodbi C-162/13 SEU, niti kakšen drug predpis EU ne ureja. Torej ne gre za kogentna pravila evropskega prava, katera bi moralo sodišče uporabiti v konkretnem primeru, s čimer odpade tudi možnost presoje v smislu navedene interpretacije sodbe SEU. To še posebej velja v spornem primeru, ko sta pravdni stranki vezali zavarovalni primer ožje - na škodo nastalo v prometni nesreči in ne na vsakršno uporabo vozila; zgolj v slednjem primeru bi se lahko nakazala možnost posredne evro skladne razlage tudi s pomočjo interpretacije pojma uporabe vozila, kot to izhaja iz navedene sodbe SEU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Izvedena priča

dr. Primož Gorkič, 11.2.2016

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 6/2016Zakon o kazenskem postopku (ZKP) celovito ureja tri osebna dokazna sredstva: pričo, izvedenca in obdolženca. V literaturi je verjetno največ pozornosti namenjene sicer obdolžencu kot specifičnemu dokaznemu sredstvu, ker nastopa hkrati tudi kot (glavni) procesni subjekt, katerega položaj določajo temeljna procesna jamstva. Vendar pa pri tem ne smemo zanemariti dilem, ki se porajajo v zvezi s pričo in izvedencem. Čeprav je na prvi pogled razlika med njima jasna, pa zlasti praksa kazenskih postopkov kaže, da ni tako. Verjetno je prišel čas, ko moramo odkrito pripoznati tudi institut t. i. izvedene priče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Povrnitev nepremoženjske škode

Neža Kompare, 11.2.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Neža Kompare, Pravna praksa, 6/2016V primeru prometne nesreče je njen storilec drugim udeležencem v prometni nesreči dolžan povrniti nastalo premoženjsko in nepremoženjsko škodo, tj. odškodnino za povzročene poškodbe. Ko je povzročitelj nesreče neznano vozilo, izplača odmerjeno odškodnino jamstveni sklad za žrtve prometnih nesreč, višina odškodnine pa se spreminja glede na posledice prometne nesreče. Ker pa taka škoda ni v vseh evropskih pravnih redih enako priznana, se pojavlja dilema glede uporabe materialnega prava. Sodišče je pred kratkim odločalo prav o tem. Katero pravo naj se torej uporabi v primeru mednarodnih zahtevkov za povrnitev nepremoženjske škode, nastale kot posledica prometne nesreče s smrtnim izidom, ki jo je povzročilo neznano vozilo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Ali so roki v besedilih FIDIC prekluzivni samo za izvajalca?

mag. Maja Potočnik, 11.2.2016

Obligacije

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 6/2016Za besedila pogodb FIDIC se širi glas, da so za izvajalce nevarna, ker vsebujejo precej prekluzivnih rokov, v zvezi s katerimi izvajalci izgubijo svoje pravice, če jih ne uveljavljajo pravočasno. Hkrati pa obstaja splošno prepričanje, da to ne velja za pravice inženirja in naročnika, za katera naj roki ne bi bili prekluzivni, temveč zgolj instrukcijski, če ne že nedoločeni. Vendar pa skrben pregled besedil FIDIC pokaže, da ni tako in da tudi za inženirja in naročnika obstajajo roki, ki so prekluzivni, katerih posledica je popolna izguba njunih pravic nasproti izvajalcu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Predložitev letnih poročil in izdelava premoženjskih bilanc

Irena Vovk, 11.2.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 6/2016Približuje se čas oddaje letnih poročil za leto 2015, ki jih je treba predložiti AJPES zaradi javne objave, podatke iz letnih poročil na poenotenih obrazcih pa za državno statistiko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Zakon o kazenskem postopku z novelo ZKP-M

dr. Saša Kmet, 11.2.2016

Kultura in umetnost, Kazenski postopek

dr. Sašo Kmet, Pravna praksa, 6/2016V času, ko že pričakujemo naslednje noveliranje Zakona o kazenskem postopku (ZKP), pred ne tako oddaljenimi vrati (tokrat bojda zares) pa naj bi bila tudi sistemska sprememba procesnega zakona, odločilno prežeta s prehodom od mešanega modela kazenskega postopka k še bolj adversarnemu, je izšla knjiga (IUS SOFTWARE - GV Založba, Ljubljana 2015, 408 strani), ki vsebuje prečiščeno besedilo ZKP, vključno z zadnjo in zato aktualno novelo ZKP-M. Ta predstavlja, reci in piši, trinajsto spreminjanje in/ali dopolnjevanje določb ZKP v 21 letih njegove veljavnosti. Novela ZKP-M je začela veljati 20. decembra 2014, uporablja pa se od 20. marca 2015.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Pomembnost neposrednega zaslišanja obremenilne priče

Nika Skvarča, 11.2.2016

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 6/2016Na Spodnjem Saškem je bil tisti februarski večer še posebej leden. V majhnem in zatohlem stanovanju sta si prostitutki ravno prižgali cigareti, ko je nekdo potrkal na vrata. Njuna pogleda sta se srečala, iščoč odgovor, h kateri od njiju je stranka prišla. Vendar odgovora ni bilo razbrati. Črnolaska je v pepelnik, prenapolnjen s cigaretnimi ogorki, ugasnila cigareto, si nadela svileno haljo modrikaste barve in med zavezovanjem pasu odkorakala proti vratom. Ko jih je odklenila, sta na vratih stala dva mlajša moška. Še preden ju je sploh dobro pogledala, že je na svojem vratu začutila hladno rezilo noža. Onemela je in z očmi iskala pomoč svoje sostanovalke, ki pa se je podvizala skočiti čez balkon. Drugi moški je stekel za njo, a je kmalu obupal. Medtem pa je prvi z nožem črnolaski velel, naj mu izroči ves denar. Izplenil je 550 evrov, njen mobilni telefon in nepogrešljivi stacionarni telefon, ki je ves prašen in zanemarjen po vsej verjetnosti moledoval: "Vzemi me s seboj!" Bogati izplen ga je stal devet let in šest mesecev zaporne kazni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Sorazmerni del letnega dopusta

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.2.2016

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 6/2016Bliža se 31. marec, skrajni rok, do katerega mora delodajalec delavca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Čeprav imajo delodajalci pri odmeri letnega dopusta, še zlasti v primerih, ko delavec pri njih ni zaposlen celo koledarsko leto, nemalokrat veliko težav in dilem, pa se bomo tokrat osredotočili le na pravilno izračunavanje sorazmernega dela letnega dopusta. Ker sta letni dopust in regres povezani kategoriji, veljajo glede izračunavanja sorazmernega dela letnega dopusta in regresa enaka pravila. Toliko kot delavcu pripada letnega dopusta, mu pripada tudi regresa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Pravičnost kot ljubezen

mag. Igor Karlovšek, 11.2.2016

Kultura in umetnost

mag. Igor Karlovšek, Pravna praksa, 6/2016Priznam, da me je naslov monografije Pravičnost kot ljubezen (IUS SOFTWARE, GV Založba, Ljubljana 2015, 284 strani), ki jo je napisala dr. Mojca Zadravec, prav lepo nahecal, saj sem pričakoval lahkoten sprehod skozi življenjske resnice, na katerem bom kot pri leposlovju zdivjal po zgodbi do srečnega konca. Že pri uvodu sem moral opustiti običajno moško navado, da uporabljamo samo eno polovico možganov, in sem nemudoma preklopil na polne obrate.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 6

Leto objave

< Vsi
2016(39)
> Februar(39)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČD ĐEFG H IJK LMNOP QRS Š TUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov