O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 36)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Izločitev ponudnika iz postopka javnega naročanja iz razlogov, ki niso navedeni v razpisni dokumentaciji

dr. Klemen Pohar, 7.7.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 27/2016V postopkih javnega naročanja se včasih pojavi vprašanje razmerja med dokumentacijo v zvezi z javnim naročilom in veljavno zakonodajo. Po eni strani je naročnik razmeroma svoboden pri oblikovanju razpisne dokumentacije, po drugi strani pa ne gre spregledati dejstva, da se postopek javnega naročanja vodi v pravnem okviru, katerega del so tudi prisilni predpisi. V nacionalnem pravu se to vprašanje včasih izpostavi ob nastopu prekluzije za uveljavljanje nezakonitosti, vezanih na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo. V predstavljeni zadevi pa se je vprašanje razmerja med razpisno dokumentacijo in zakonodajo postavilo zaradi praznine v razpisni dokumentaciji oziroma zaradi obstoja izločitvenega razloga, ki je izhajal (le) iz razlage zakonodaje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Razpisi

Avtor ni naveden, 7.7.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 27/2016 Ur. l. RS, št. 44/16 1. Podpredsednik Višjega sodišča v Kopru - Sodni svet; rok je 24. julij. 2. Predsednik Okrajnega sodišča v Cerknici - Sodni svet; rok je 24. julij. 3. Direktor - Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije; rok je 1
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

"Mali bogovi", ki varujejo ptičke in metuljčke

mag. Suzana Pisnik, 7.7.2016

Varstvo okolja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 27/2016"Zgodba" z naslovom "Mali bogovi soglasij in dovoljenj", ki jo je napisal Sandi Kodrič, univ. dipl. inž., mag. znanosti, je sicer berljiva, če gledamo na stvari kot laiki. Strokovni vidik te zgodbe je nekoliko drugačen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Podatki o komunikacijskih sredstvih brez odredbe sodišča

mag. Andreja Sedej Grčar, 7.7.2016

Kazenski postopek

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 27/2016Na podlagi določil tretjega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (novela ZKP-K) lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih, in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, ob pogoju, da so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno ali se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega storilca oziroma kaznivega dejanja treba pridobiti te podatke. Za takšno zahtevo je treba izpolniti dokazni standard razlogov za sum. Torej dokazni standard, ki mora obstajati za podajo kazenske ovadbe zoper določeno osebo, da je storila določeno kaznivo dejanje. Dokazni standard razlogov za sum je tisti minimalni standard, ki mora biti podan, da lahko policija poseže v določene človekove pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Natura non docetur

Janez Kranjc, 7.7.2016

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 27/2016Rek je vzet iz Kvintilijanove Šole govorništva (VI, 4, 12). Slovensko bi se glasil: Narave se ni mogoče naučiti. Kvintilijan razpravlja o besednem dvoboju v postopku pred sodiščem. Pri tem je po njegovem bistveno, da ostanemo prisebni. Prisebnost je v tem, da ves čas sledimo svojemu cilju. Govorniška veščina nam tega ne more dati, saj se naravnih zmožnosti ne da naučiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Ime česa je slovenska penologija? - Novemu zaporu ob rob

dr. Aleš Završnik, 7.7.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 27/2016Če na slovensko penologijo zremo skozi Foucaulta, kot na skupek penološke oblasti (institucionalizirane prakse, ki se izvaja na "telesu in duši" posameznika) in penološke vednosti (razvijajoče se bodisi v oblastnih institucijah bodisi na zunanjih otočkih akademskega raziskovanja), lahko opazimo več trendov, ki kažejo na skrb zbujajočo kakovost tega amalgama. V skladu z znanim rekom Dostojevskega, če parafraziram, pokažite mi zapore in povem vam, v kakšni družbi živite, pa pričajo ti tudi o stanju duha v slovenski družbi. Ime česa je torej slovenska penologija?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

O pravu in pravičnosti

dr. Jože Mencinger, 7.7.2016

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 27/2016Večina ljudi pri obsojanju »reševanja« bank spregleda, da banke ne posojajo svojega denarja, temveč denar varčevalcev in da gre pri »reševanju« bank dejansko za reševanje finančnega premoženja tistih davkoplačevalcev, ki imajo v bankah svoj denar. Zato pravni red banke obravnava drugače kot druge gospodarske družbe. Ko zaidejo v težave, jih država poskuša »reševati« z javnim denarjem; del tega je spet premoženje davkoplačevalcev, ki ga rešuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Od 21. junija do 4. julija

Irena Vovk, 7.7.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 27/2016 Torek, 21. 6. Pravica do osnovnega bančnega računa. Novela Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS-E), ki so jo sprejeli poslanci, vsakemu potrošniku daje pravico do osnovnega bančnega računa. Banke bodo morale po novem za svoje stranke sprejeti tudi brezdomce ali
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Dovršno ali nedovršno?

dr. Nataša Hribar, 7.7.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 27/2016Slovenski glagolski sistem pozna dve obliki glagolov, s katerimi izrazimo, ali je bilo glagolsko dejanje opravljeno do konca ali še vedno traja, ali se je dejanje zgodilo le enkrat ali gre za ponavljajoče se dogajanje in podobno. Temu pravimo glagolski vid, glagole pa delimo na dovršne in nedovršne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Pravni in davčni izzivi sodelovalnega gospodarstva

Grlica Ivo, Mikolič Primož, 7.7.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Ivo Grlica, Primož Mikolič, Pravna praksa, 27/2016Vse hitrejši razvoj sodelovalnih spletnih platform (Uber, Airbnb, car sharing platforme in podobno) kot dela t. i. sodelovalnega gospodarstva odpira številne nove priložnosti za gospodarsko rast, ustvarjanje novih delovnih mest in povečanje ponudbe storitev za potrošnike, pri čemer hkrati omogoča racionalno rabo virov in zagotavljanje trajnostnega razvoja. Vendar Evropska komisija v novi Evropski agendi za sodelovalno gospodarstvo (v nadaljevanju: Agenda), izdani v začetku junija, izpostavlja, da sodelovalno gospodarstvo odpira tudi vrsto vprašanj v zvezi s pravicami in obveznostmi deležnikov novega koncepta zagotavljanja in uporabe storitev. V prvem iz serije člankov na to temo se avtorja osredotočava na ključne vidike možnosti dostopa ponudnikov sodelovalnih platform na trg posamezne države in na najpomembnejše davčne izzive, s katerimi se bo morala soočiti tudi Slovenija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Vsebina PP št.27/2016

Avtor ni naveden, 7.7.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 27/20163 UVODNIK Vid Doria Leto 2016: Leto, ko boj proti korupciji stagnira 6-8 GOSPODARSKO PRAVO Ivo Grlica in Primož Mikolič Pravni in davčni izzivi sodelovalnega gospodarstva 9-10 DELOVNO PRAVO mag. Nataša Belopavlovič Začasno in občasno delo d
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Spletni center znanja za migracije in demografijo

Irena Vovk, 7.7.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 27/2016Na svetovni dan beguncev 20. junija je Evropska komisija ustanovila nov interni spletni center znanja za migracije in demografijo (Knowledge Centre for Migration and Demography - KCMD), ki bo združeval obstoječe znanje, vodil raziskave in analize o prihodnjih migracijskih tokovih in trendih prebivalstva ter med drugim preučeval njihov vpliv na zdravstvene, izobraževalne in socialne sisteme ter gospodarstvo v Evropi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Regulacija represivnih rab umetne inteligence

dr. Aleš Završnik, 7.7.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 27/2016Po analizi velike količine podatkov iz javno dostopnih poročil različnih organizacij širom po svetu, izvedeni po metodi obzornega preiskovanja (Horizon scanning), na Centru za študij eksistenčnih tveganj v Cambridgeu ugotavljajo štiri razvojne grožnje: 1. obsežne kitajske vojaške investicije v umetno inteligenco (AI) (projekt China Brain); 2. Pentagonovo strategijo uporabe AI za pametna orožja (The Third U.S. Offset Strategy); 3. možnosti sintetične biologije, ki utegne sleherniku omogočiti izdelavo novega organizma, in 4. kvantno računalništvo, ki lahko privede do zloma kriptografskih zaščit, na primer digitalnih certifikatov, kar bi ogrozilo svetovne borze. Evropska izvajalska agencija za raziskave (REA) v etičnem vrednotenju raziskav Obzorja 2020 upošteva še nekatera druga tehnološka tveganja: nova odkritja na področju nevrobiologije in nanotehnologije in pri interakcijah človek-stroj (human-machine interfaces) ter pri izdelavi androidov in kiborgov. Kaj se je torej zgodilo s pravnimi možnostmi regulacije tehnologije (poleg ekonomskih in tehnoloških)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Družinski člani so tudi istospolni partnerji

Avtor ni naveden, 7.7.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 27/2016Prvi odstavek 16.b člena Zakona o mednarodni zaščiti je bil v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Vlada RS

Avtor ni naveden, 7.7.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 27/2016 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 93. redni seji (23. junij 2016): - izhodišča za spremembe državnega proračuna za leto 2017 in pripravo proračuna za leto 2018 ter razrez proračunskih izdatkov po posameznih proračunskih porabnikih; - spremembe programov za problemska območja
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Ali odločba US ne zavezuje?

Irena Vovk, 7.7.2016

Človekove pravice

Irena Vovk, Pravna praksa, 27/2016Minilo je več kot leto dni, odkar je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Varuha človekovih pravic (Varuh), Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-294/12-20 z dne 10. junija 2015 razveljavilo tretji stavek drugega odstavka in tretji stavek tretjega odstavka 74. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), zakonodajalec pa še vedno ni ukrenil ničesar.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 7.7.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 27/2016 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu - ZSV-F (Ur. l. RS, št. 39/16) - veljati začne 18. junija, ne glede na prejšnji odstavek se začnejo 1., 6., 7. in 8. člen tega zakona, spremembe in dopolni
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

S tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 7.7.2016

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 27/2016T. i. Direktiva o vračanju nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav je v EU vzpostavila skupne standarde in postopke, ki se v državah članicah uporabljajo za odstranitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav. Prepoved vstopa in prebivanja velja na ozemlju vseh držav članic EU (razen v Združenem kraljestvu in na Irskem) ter v Švici, na Norveškem, v Islandiji in v Liechtensteinu. Instrument naj bi zagotavljal preventivne učinke in spodbujal verodostojnost politike vračanja EU. Jasno sporočilo je, da tisti, ki ne upoštevajo migracijskih pravil v državah članicah, v določenem obdobju ne bodo smeli ponovno vstopiti v nobeno državo članico. Uporaba kazenskih sankcij na področju priseljevanja pa odpira predvsem politično razpravo o legitimnosti procesa kriminalizacije tujcev. Razmerje med pravom priseljevanja in kazenskem pravom ter združljivostjo nacionalnih kazenskih ukrepov, uvedenih kot kazen za nezakonite migracije, se je oblikovalo v sodni praksi Sodišča EU. Gre za prepletanje med domačimi kazenskimi sankcijami (držav članic) in učinkovitostjo politike vračanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Pravni interes za tožbo - vmesni ugotovitveni zahtevek

Avtor ni naveden, 7.7.2016

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 27/2016Tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe med tožencema v obravnavani pravdi predstavlja le vmesni ugotovitveni zahtevek. Ta zaradi prejudicialnosti do glavnega (izbrisnega) zahtevka ne obremenjuje ne tožencev ne sodišča, zato uveljavljanje takšnega zahtevka ni omejeno z izkazovanjem pravnega interesa (tretji odstavek 181. člena ZPP). Ta mora biti podan glede glavnega predmeta spora, ki je v konkretnem primeru oblikovalna (izbrisna) tožba, za katero se pravni interes domneva in ga ni treba posebej izkazovati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 7.7.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 27/2016 7. julij 1992 - Vključitev v program PHARE Evropski parlament je sprejel Slovenijo med države, ki lahko dobivajo pomoč v okviru programa PHARE. Slednji je bil najobsežnejši program pomoči, katerega namen je bil zagotavljati strokovno pomoč pri prestrukturiranju gospodarste
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 7.7.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 27/2016Sodišče EU
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 7.7.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 27/2016Vlada RS Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016 Vstavi izbrisano tabelo
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Pravni napovednik

Irena Vovk, 7.7.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 27/2016Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Dedovanje zakonca, ko je zapustnik preživel svojega edinega otroka

Tina Čeh, 7.7.2016

Dedovanje

Tina Čeh, Pravna praksa, 27/2016Zakonec zapustnika v skladu z Zakonom o dedovanju (ZD) deduje v prvem ali v drugem dednem redu. V slednjem takrat, ko pokojnik "ni zapustil potomcev" (prvi odstavek 14. člena ZD). Primeri kažejo, da se z določbo prvega odstavka 14. člena ZD hitro zaobjame ne le primere, ko zapustnik sploh ni imel otrok, ampak tudi primere, ko je zapustnik preživel svojega edinega potomca. Vendar ali lahko obe situaciji res enačimo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Izplačilo regresa javnemu uslužbencu, ki je napredoval v višji plačni razred

Janja Cigoj, 7.7.2016

Delovna razmerja

Janja Cigoj, Pravna praksa, 27/2016Uslužbenec javnega zavoda (Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja) je bil razvrščen v 30. plačni razred. S 1. aprilom 2016 je napredoval v 32. plačni razred, vendar bo pravico do izplačila plače za 32. plačni razred pridobil s 1. decembrom 2016. V maju je uslužbencu bil izplačan regres v znesku, ki pripada uslužbencem, ki so razvrščeni v 30. plačni razred.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 27

Leto objave

< Vsi
2016(36)
> Julij(36)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČ D ĐEFG H IJK L M N OP QRS Š TUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov