Literatura
Stran 1 / 2 Dokumenti od 1 do 25
(od skupaj 37)
|
Publikacija |
Članek |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
Invalid in popoldanski s. p.
mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 31.8.2017
Delovna razmerja
|
mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 32/2017Zavarovancu je priznana III. kategorija invalidnosti in delazmožnost za krajši delovni čas. Zavarovanec je trenutno samozaposlen. Ponudila se mu je možnost, da se zaposli, želi pa obdržati s. p., ki bi s sklenitvijo delovnega razmerja prešel v popoldanski s. p. |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
Podlage za nastanek logističnega prava
mag. Matjaž Kovač, 31.8.2017
Promet in zveze - splošno
|
mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 32/2017Zaradi vse večje prepletenosti gospodarskih in ekonomskih tokov v mednarodni menjavi ter povezovanja gospodarskih subjektov med seboj v konkurenčnem boju ima urejanje logističnih sistemov osrednji pomen. Pojem logistike se lahko označuje kot dejavnost uravnavanja fizičnih tokov materialnih dobrin. S pojmom logistika je tesno povezana tudi globalizacija proizvodnje, ki zahteva kompleksno logistično podporo na strani samih proizvajalcev, saj slednji niso zmožni zagotavljati logistike oziroma bi jim to povzročalo prevelike stroške. Ker nastajajo novi tokovi in nov sistem, je treba poleg ekonomskih prvin analizirati tudi iz tega izhajajoče pravne prvine. Treba se je vprašati, ali nastaja nova pravna panoga logistično pravo oziroma kateri novi pravni instituti in pravna pravila se lahko identificirajo z novo pravno panogo. |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
Dopolnilno delo več kot 8 ur na teden
mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 31.8.2017
Delovna razmerja
|
mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 32/2017Delavko imamo zaposleno na podlagi dopolnilnega dela za 4 ure na teden za opravljanje vzgojno-izobraževalnih del. Zaradi narave dela bi radi, da bi delala nekaj mesecev po 40 ur, nato pa nekaj mesecev ne. |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
(Nova) pravila dostopa do vsebine pisnih vlog strank v postopku pred Sodiščem EU po pravu EU
Zoran Skubic, 31.8.2017
Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
|
Zoran Skubic, Pravna praksa, 32/2017Skrb za vse večjo transparentnost vodenja sodnih postopkov je že dolgo ena od smernic delovanja vsakega modernega pravosodja. Vendar pa tovrstna prizadevanja ne smejo v bistvenem ovirati same izvedbe sodnih postopkov in s tem načeti pravilnosti in učinkovitosti delovanja pravosodnega sistema. Glede na izsledke študije Evropskega parlamenta iz leta 2013 gre pri tem za vprašanje, ki ga države članice rešujejo različno, prost dostop do sodnih pisanj pa je bolj izjema kot uveljavljeno pravilo. Posebna zakonska pravila o dostopu javnosti do sodnih dokumentov je moč najti kvečjemu na Švedskem ali Finskem. Drugje, tudi v Sloveniji, je do sodnih pisanj in drugih postopkovnih dokumentov mogoče dostopati na podlagi splošnih pravil, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja. V preostalih članicah pa je tovrsten dostop tretjih oseb do sodnega spisa urejen v sodnih redih ali v področnih postopkovnih zakonih in zakonikih. Toda kaj o tem pravi pravo EU? Kakšna pravila veljajo za dostop do dokumentov v postopku, ki se vodi pred Sodiščem (EU)? |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
Prepoznavanje obrazov, zasebnost in javni prostori
dr. Aleš Završnik, 31.8.2017
Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
|
dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 32/2017Na ruskem spletnem družbenem omrežju VKontakte je celotno gradivo uporabnikov javno in to veliko količino slikovnega gradiva je lansko leto pričelo izkoriščati zagonsko podjetje, ki je pripravilo priročno aplikacijo FindFace: fotografiraš neznanca/ko na ulici in aplikacija fotografijo primerja v zaledni zbirki in morda še prebrska po javno dostopnih virih na spletu. V nekaj sekundah uporabnik aplikacije pridobi podatke pametnega algoritma: kdo naj bi bila opazovana oseba, kdo so njeni prijatelji, interesi, služba, morda naslov ... vse, kar je objavila na VKontakte ali celo drugje na spletu. Kaj se je zgodilo z anonimnostjo v javnih prostorih? |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
Nekaj vprašanj ob hudih očitkih ustavnim sodnikom (II)
mag. Matevž Krivic, 31.8.2017
Ustavno sodišče
|
mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 32/2017V prvem delu tega članka sem kot prvo od vprašanj, "na katera bo mogoče zanesljiveje odgovoriti le z dodatnimi pojasnili akterjev v teh spornih zadevah", obravnaval vprašanje, kdo je v zadevi T-2 res arbitrarno odločal - vrhovni ali ustavni sodniki. Dodatna pojasnila akterjev v tej zadevi pa so, po mojem mnenju še bolj kot za odgovor na to glavno vprašanje, potrebna za zanesljivejši odgovor na nadaljnje vprašanje, ali je bila odločitev vrhovnih sodnikov, če ni bila arbitrarna, tudi pravno pravilna - in ali bi jo ustavni sodniki, če ni bila, mogli in morali razveljaviti zaradi kršitve 33., in ne 22. člena Ustave. Sam lastnega odgovora na to drugo vprašanje žal nisem sposoben, morda še kdo drug ne - zakaj bi bilo odgovor nanj dobro iskati, pa sem v članku pojasnil. V današnjem drugem delu članka pod istim naslovom obravnavam drugačne očitke - očitke v ločenih mnenjih sodnika Jakliča, pa tudi svoje, o pretiranem formalizmu pri nekaterih zadnjih odločitvah. |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
Problematika kaznivosti lastnega pranja denarja
Anže Molan, 31.8.2017
Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
|
Anže Molan, Pravna praksa, 32/2017Prispevek obravnava problematiko kaznivosti lastnega pranja denarja, tj. problem obstoja pravega steka med kaznivim dejanjem, iz katerega izvira pozneje opran denar, in kaznivega dejanja pranja denarja, če je storilec (ali udeleženec) obeh kaznivih dejanj ista oseba. |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
Saga o pravici do povračila stroškov v davčnem postopku
dr. Jernej Podlipnik, 31.8.2017
Davki občanov in dohodnina
|
dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 32/2017Spodnji zapis bi morda bolj spadal v publikacije z rubriko "saj ni res, pa je" kot pa v strokovno pravniško revijo, pa vendar se pisec teh vrstic že v tretjem postopku, ki teče pri Finančni upravi Republike Slovenije (FURS), ukvarjam s pravnim vprašanjem, ki ga je tej instituciji nadrejeni organ, tj. Ministrstvo za finance (MF), že razrešil konec leta 2016, toda prvostopenjski organ njegovega stališča bodisi ne pozna bodisi ga brez obrazložitve ignorira. Sledila bo ponovna pritožba in brez vsakršne potrebe nastajajo dodatni stroški za državo (honorarji za pooblaščence in čas, potreben za ukvarjanje z nepotrebnimi zadevami) in zavezance. Morda pa bo ta zapis pripomogel k razmisleku, kako bi se dalo temu v prihodnosti izogniti. |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
Normativni program Vlade RS
Avtor ni naveden, 31.8.2017
Vlada
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/2017Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2017 |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
Vlada RS
Avtor ni naveden, 31.8.2017
Vlada
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/2017 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 189. dopisni seji (17 avgust 2017): - Poslovni in finančni načrt Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije za leto 2017, - seznanitev s Poročilom strokovne komisije za izbiro zasebnega par |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
Pravica neizbranega kandidata do vpogleda v gradivo izbirnega postopka po ZDR-1 in ZJU
Tadej Škrube, 31.8.2017
Delovna razmerja, Uprava
|
Tadej Škrube, Pravna praksa, 32/2017Postopka izbire ustreznega kandidata se v ureditvi delovnih razmerij in v sistemu javnih uslužbencev razlikujeta. Imata sicer nekaj skupnih točk, predvsem tistih, ki jih Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) ne ureja posebej in za katere velja ureditev iz Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Slednji ne vsebuje določb o samem izbirnem postopku, vendar je iz posameznih določb možno sklepati, kako naj poteka in kaj vse je treba upoštevati. Bistvo izbirnega postopka je upoštevanje prepovedi diskriminacije in enake obravnave, pri čemer se izbor kandidatov opravi na podlagi izpolnjevanja zahtevanih pogojev, sama sklenitev pogodbe o zaposlitvi pa je v skladu z načelom pogodbene svobode v pristojnosti delodajalca. |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
Vsebina PP št.32/2017
Avtor ni naveden, 31.8.2017
Ostalo
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/20173 UVODNIK dr. Andraž Teršek Hvaliti dobro, kritizirati slabo ali oboje? 6-7 DAVČNO PRAVO dr. Jernej Podlipnik Saga o pravici do povračila stroškov v davčnem postopku 7-9 KAZENSKO MATERIALNO PRAVO Anže Molan Problematika kaznivosti lastnega |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
Zaznamovalo nas je
Avtor ni naveden, 31.8.2017
Ostalo
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/2017 31. avgust 1927 - TIGR Ustanovljena je bila prva protifašistična organizacija v Evropi TIGR (Trst-Istra-Gorica-Reka). 1. september 1715 - Ludvik XIV. Umrl je francoski kralj Ludvik XIV., imenovan tudi Sončni kralj, ki je vladal od leta 1643 (o |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
Pravni napovednik
Patricij Maček, 31.8.2017
Ostalo
|
Patricij Maček, Pravna praksa, 32/2017Pravni napovednik |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
Davek na motorna vozila (Vprašanja in odgovori) - 2. del
Avtor ni naveden, 31.8.2017
Davek na dodano vrednost in trošarine
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/2017Pojasnilo FURS, 1. izdaja, julij 2017 Veljavnost:od 6. julija 2017 Davčne stopnje in davčna osnova Vprašanje 9: Višina davčne stopnje? Stopnje za DMV in dodatni DMV so progresivne in odvisne od dejavnikov, kot sledi: "Osebna" motorna vozila |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
Pravica do znižanega plačila vrtca za otroka romunske državljanke
Avtor ni naveden, 31.8.2017
Pravoznanstvo
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/2017Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je obrnila pobudnica, ki je zatrjevala, da ji center za socialno delo (CSD) zavrača vloge za uveljavitev pravice do znižanega plačila vrtca zgolj zato, ker je romunska državljanka in ker nima v Sloveniji prijavljenega niti začasnega niti stalnega prebivališča. |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
Vacatio legis je (ali bo) mimo
Avtor ni naveden, 31.8.2017
Državni zbor in državni svet
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/2017 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza-1) (Ur. l. RS, št. 27/17) - velja od 17. junija, uporabljati se začne 17. septembra. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) (Ur. l. RS, št. 10/17)< |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
Vejica in razen
dr. Nataša Hribar, 31.8.2017
Kultura in umetnost
|
dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 32/2017Današnji kotiček namenjam besedi razen. Zapisala sem "besedi", to pa zato, ker je ta beseda lahko členek, predlog ali pridevnik. Kot členek po SSKJ (kjer je sicer definiran kot prislov, saj SSKJ členkov kot besedne vrste ne pozna) "izraža izvzemanje" (npr. lokal je odprt vse dni, razen v nedeljo), z nikalnico pa tudi "omejenost na določeno, navedeno" (ni ga mogoče slišati razen ponoči; z nikomer nisem govoril, razen z bratom); uporabljamo ga lahko tudi v vezniški rabi, pravi SSKJ, in sicer "navadno z nikalnico" in v enakih pomenih, kot so navedeni zgoraj (pride, razen če se premisli). |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
Razkritje kazenskih ovadb
Toni Tovornik, 31.8.2017
JAVNO OBVEŠČANJE
|
Toni Tovornik, Pravna praksa, 32/2017Vrhovno državno tožilstvo (VDT) se je odzvalo na razburjenje, ki so ga v javnosti povzročile v medijih objavljene vsebine ovadb zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića. |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
Izvorno ali potuhnjeno oglaševanje
mag. Sandi Kodrič, 31.8.2017
TRGOVINA
|
mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 32/2017Nedavna prodaja slovenskega zagonskega podjetja Zemanta izraelskemu Outbrainu je v središče pozornosti postavila poslovni model, ki se je v zadnjih letih razmahnil do neslutenih razsežnosti. Gre za tako imenovano izvorno ali domorodno oglaševanje, kar je neroden slovenski prevod, ki se je v strokovni javnosti uveljavil za angleški pojem "native advertising". |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
Pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - agencijski delavec
Avtor ni naveden, 31.8.2017
Delovna razmerja
|
Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/2017V skladu z drugim odstavkom 60. člena ZDR-1 se z agencijskim delavcem lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas le, če so pri uporabniku podani pogoji iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1. Za zakonitost takšne pogodbe je torej bistveno, ali pri uporabniku (in ne pri agenciji) obstoji kateri od taksativno naštetih primerov iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1, zaradi katerega je takšno pogodbo dopustno skleniti. |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
Od 22. do 28. avgusta
Patricij Maček, 31.8.2017
Ostalo
|
Patricij Maček, Pravna praksa, 32/2017 Torek, 22. 8. Oprostitev nekdanjega premierja. Okrajno sodišče v Ljubljani je nekdanjega predsednika vlade Antona Ropa oprostilo očitka izdaje tajnih podatkov v pogovoru z novinarjem Vladimirjem Voduškom. Po besedah sodnice Ane Testen gre Ropu verjeti, da je podatke, ki |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
Kartagino je treba porušiti!
Blaž Kovač, 31.8.2017
Splošni državni akti, simboli in prazniki
|
Blaž Kovač, Pravna praksa, 32/2017Vlada RS je 18. maja 2017 na svoji 135. seji sprejela odgovor "na poziv združenja Forum romskih svetnikov v zvezi z reševanjem romske problematike", na 140. seji 21. junija 2017 pa je sprejela še drugi odgovor glede potencialnih sprememb Ustave RS oziroma položaja romske manjšine. Odgovora sta ... zanimiva. |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
Urejanje pogodbenih odnosov v transportu z Incoterms 2010
mag. Matjaž Kovač, 31.8.2017
Promet in zveze - splošno
|
mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 32/2017Pravno-ekonomske odnose med prodajalcem in kupcem regulirajo Mednarodna pravila za razlago trgovinskih terminov (Incoterms). Pravila Incoterms je izdala Mednarodna trgovinska zbornica v Parizu že leta 1936. Najnovejša sprememba Incotermsov je prilagojena tako uporabi modernih tehnoloških sredstev kot tudi zapletenim zahtevam strank sodobnega prometnega in logističnega sistema. Špediter kot strokovnjak za organizacijo izvoza, uvoza in tranzita blaga v mednarodnem transportu ima zelo veliko vlogo pri upoštevanju klavzul Incoterms. Špediter mora pri vsakem konkretnem transportu blaga opozoriti svojega nalogodajalca (izvoznika ali uvoznika) na uporabo najugodnejših klavzul Incoterms. |

Pravna praksa, 2017⁄32 |
Disce, sed a doctis
Janez Kranjc, 31.8.2017
Kultura in umetnost
|
Janez Kranjc, Pravna praksa, 32/2017Rek bi se slovensko glasil: Uči se, vendar od izobraženih. Vzet je iz t. i. Katonovih distihov (23). Njihov avtor je bil sicer neznani Dionysius Cato, ki je živel v začetku 4. stoletja. |
|
|
Očisti
Publikacije
< VsiPravna praksa
32
Leto objave
< Vsi
> Avgust(37)
Področja 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE
2. PRAVNA PODROČJA
3. JAVNE FINANCE
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV
5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI
9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO
10. MEDNARODNO PRAVO
11. PRAVNOZNANSTVO
12. OSTALO
Avtorji
|