O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 36)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Pisno preverjanje znanja osnovnošolcev

Avtor ni naveden, 31.5.2012

Osnovno šolstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 21/2012Pri nekaterih učnih predmetih v osnovni šoli učitelji znanje učencev ocenjujejo tudi pisno. • Ali lahko učitelj pisno preverjanje (test) znanja za učence z učnimi težavami (na primer med 28 učenci sta taka dva) raztegne na več dni (učenci bi denimo del pisali v ponedeljek, del v torek in del v petek)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Pravni vidiki reforme gospodarskega upravljanja v EMU

dr. Janja Hojnik, 31.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 21/2012Kriza javnega dolga v EU je razkrila številne pomanjkljivosti fiskalnega okvira evrskega območja in sprožila vroče razprave o njegovi obsežni reformi. Izvor težav je v dejstvu, da je evrsko območje nova vrsta monetarne unije, kakršne v preteklosti ni bilo. Gre za prvo monetarno unijo, v kateri se monetarna politika določa na centralni (evropski) ravni, fiskalna politika pa se izvaja na ravni držav članic. V prispevku bom kratko komentirala različne elemente reforme gospodarskega upravljanja v Evropski ekonomski in monetarni uniji (EMU) in pojasnila njihove medsebojne povezave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Je evro mogoče rešiti s fiskalno unijo?

dr. Jože Mencinger, 31.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 21/2012Po trinajstih letih se evro, doslej ponos evropskega združevanja, spreminja v njegovo veliko, če ne kar usodno breme. Že ob nastanku je šlo za političen projekt, za katerega je bilo težko najti trdne ekonomske temelje, saj je bilo očitno, da države, ki sestavljajo EMU, ne bodo izpolnjevale meril za optimalno denarno področje, na katerem naj bi uspešno uporabljali en denar ali pa bi bili tečaji med valutami fiksni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Stereotipi o spolnih vlogah ne opravičujejo diskriminacije

mag. Nana Weber, 31.5.2012

Varstvo človekovih pravic

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 21/2012Ruski Zakon o vojaški službi določa, da so do starševskega dopusta v trajanju treh let upravičene le vojakinje, vojaki pa ne. Pritožnik, sicer oče treh otrok, ki jih je po razvezi dobil v varstvo in vzgojo, je za najmlajšega otroka kmalu po njegovem rojstvu zaprosil za starševski dopust, vojska pa mu ga je odobrila v trajanju treh mesecev. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 7. oktobra 2010 razsodilo, da zakonodajalec dopušča različno obravnavanje na podlagi spola in statusa vojaka, ter ugotovilo kršitev 14. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) - prepoved diskriminacije - v povezavi z 8. členom EKČP - pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Veliki senat je odločitev pred kratkim potrdil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Luksemburška kronika

Avtor ni naveden, 31.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 21/2012Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Drago plačevanje in predraga uporaba plačilnih kartic v EU

Zoran Skubic, 31.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 21/2012Splošno sodišče Evropske unije (Sodišče) je pred kratkim v luči določb 81. člena Pogodbe ES sprejelo ključno, če ne celo prelomno odločitev glede ureditve plačil s plačilnimi (debetnimi in kreditnimi) karticami. Potrdilo je odločitev Komisije iz leta 2007, da večstranske medfranšizne provizije, ki se zaračunavajo trgovcem v sistemu plačevanja s plačilnimi karticami MasterCard, nasprotujejo pravu konkurence EU. Odločitev Sodišča bo sicer gotovo predmet pritožbe pred Sodiščem EU, vendar pa je že zdaj jasno, da pri plačevanju s plačilnimi karticami tako v tujini (tj. v drugih državah članicah) kot tudi doma kmalu ne bo več tako, kot je bilo. Prav tako pa gre pri odločitvi za pomemben korak naprej v smeri uresničevanja ciljev Zelene knjige o odpravi ovir za vzpostavitev integriranega trga na področju EU, ki bo omogočal varno in inovativno plačevanje s plačilnimi karticami ter prek interneta in prenosnih telefonov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

O obletnicah, ki jih praznujemo, in tistih, ki jih ne

dr. Janja Hojnik, 31.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 21/2012Letošnje leto EU obeležuje kar nekaj pomembnih obletnic. Za pravnike je nedvomno najpomembnejša 60. obletnica ustanovitve Sodišča EU. Na osnovi Pariške pogodbe o Evropski skupnosti za premog in jeklo je bilo leta 1952 ustanovljeno s sedmimi sodniki, po enim iz vsake od šestih držav ustanoviteljic, sedmega pa so - da bi se izognili izenačenemu številu glasov - po sistemu rotacije imenovale tri velike države. V 50. letih prejšnjega stoletja sodniki niso imeli veliko dela, pravi zagon so dobili šele leta 1958, ko sta bili ustanovljeni še dve Evropski skupnosti, prav pred 50 leti pa je na Sodišče EU nizozemsko upravno sodišče naslovilo danes znamenito zahtevo za predhodno odločanje v zadevi Van Gend en Loss (26/62), ki pomeni novo ero v razvoju pravnega reda EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

(Ne)optimalnost evrskega denarnega področja?

dr. Meta Ahtik, 31.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Meta Ahtik, Pravna praksa, 21/2012Teorija optimalnega denarnega področja obravnava merila, ki naj se uporabijo za določitev meja območja, znotraj katerega bi bil obstoj ene same valute optimalen. Skozi čas so ekonomisti uporabljali različna merila, po katerih naj bi se določala smiselnost članstva v denarni uniji. Mundell je za najpomembnejše merilo štel medsektorsko in geografsko mobilnost proizvodnih faktorjev, zlasti dela, McKinnon je kot bistveno merilo videl visoko stopnjo ekonomske odprtosti med članicami unije, Kennen raznolikost proizvodne strukture v denarno unijo vključenih gospodarstev, Flemming pa je za najpomembnejšo štel podobnost stopenj inflacije. Velik pomen naj bi imela tudi finančna integracija. Še pred prvim (neuspelim) poskusom denarnega povezovanja v okviru Evropske gospodarske skupnosti (EGS) pa je postajalo jasno, da so za izvedbo in uspeh povezave ključni politični dejavniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 31.5.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 21/2012je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ZVPSBNO-B (Ur. l. RS, št. 38/12) - veljati začne 9. junija. 2. Uredba o emisiji hlapnih organskih spojin v zrak
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Vlada RS

Avtor ni naveden, 31.5.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 21/2012Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 15. seji (24. maj 2012): - predlog novele Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb; - paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva; - Uredba o trajnostnih merilih za biogoriva in emisiji toplogrednih plin
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Ustavni pluralizem v EU in Sloveniji

dr. Matej Avbelj, 31.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 21/2012Ta prispevek kritično analizira položaj, vlogo in razumevanje prava EU v okviru slovenskega (ustavnega) prava z vidika teorije ustavnega pluralizma. Razdeljen je na tri dele. Uvodni del je namenjen kratki predstavitvi teorije ustavnega pluralizma, ki jo v drugem delu umestim v slovenski pravni prostor. V tretjem delu prispevek sklenem z normativnimi napotki za izboljšanje slovenskega (ustavno)pravnega odnosa do prava EU v luči teorije ustavnega pluralizma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Vpliv prava EU na pravico do sodnega varstva: okoljsko pravo kot testni poligon?

dr. Matej Accetto, 31.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Matej Accetto, Pravna praksa, 21/2012Pravo je mit - v družbeni praksi živi in učinkuje le toliko časa, dokler verjamemo vanj in se ravnamo po njegovih zapovedih, sicer je zgolj izraz "upajočih prizadevanj". V ospredju prizadevanj pravne države je tako skrb za dostop do sodnega varstva, ki je pomemben tako v nacionalnih pravnih redih kot tudi za na pravu zraslo - če ne celo z njim ustvarjeno - Evropsko unijo. Učinkovito sodno varstvo je globalen izziv, in to v dveh pomenih nepopolno doseženih ambicij. Po eni strani zato, ker je namenjen okrepitvi spoštovanja (mednarodnega) prava človekovih pravic, a je učinek večje dostopnosti do nacionalnih sodišč na stopnjo varstva pravic manjši od pričakovanega. Po drugi strani pa v smislu omogočanja čim lažjega dostopa vsem članom skupnosti z nižanjem stroškov in nudenjem pravne pomoči, pa čeprav je mogoče samoumevnost (finančne) družbene podpore dostopa do sodnega varstva in pravne pomoči postaviti pod vprašaj, saj se bo družbena "radodarnost" v imenu pravičnosti na tem področju neizogibno poznala z manj sredstvi na drugih področjih družbenih aktivnosti (kot denimo zagotavljanja zdravstva ali izobraževanja). Na načelni ravni vendarle ni dvoma: v Evropi ga kot nekakšno skupno temeljno pravico varuje že Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP), ki v 13. členu določa pravico učinkovitega pravnega sredstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Pomen pravil o državnih pomočeh za javno-zasebna partnerstva

dr. Aleš Ferčič, 31.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 21/2012Čeprav pravo EU javno-zasebnih partnerstev še zdaleč ne ureja sistematično in celovito, pomembno vpliva na njihovo izvajanje v praksi. Pri tem niso mišljene le omejitve iz pravil EU o notranjem trgu v ožjem smislu, temveč tudi omejitve iz drugih pravil EU, vključno s pravili o konkurenci. Namen tega prispevka je (zgolj) opozoriti na pomen pravil EU o državnih pomočeh za javno-zasebna partnerstva in v grobem nakazati nekatera odprta vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Med varstvom osebnih podatkov in varstvom avtorskih pravic na internetu - med Scilo in Karibdo?

dr. Verica Trstenjak, 31.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Verica Trstenjak, Pravna praksa, 21/2012Intelektualna lastnina je z Listino EU o temeljnih pravicah v drugem odstavku 17. člena dobila pravno zaščito tudi na ravni primarnega prava EU. V okviru tega si avtorsko pravo zasluži posebno pozornost. To še zlasti velja, če upoštevamo razvoj informacijske družbe in sodobnih tehnologij ter možnosti zlorab ali vsaj kršitev avtorskih pravic kot tudi drugih pravic intelektualne lastnine (na primer znamk) na internetu. Možnosti kršitev avtorskih pravic so se zato od 15. stoletja, ko je Gutenberg izumil tisk, zelo povečale. Na ravni EU obstajajo tako številne direktive, ki urejajo varstvo avtorske pravice in drugih pravic intelektualne lastnine, kot tudi številne direktive glede varstva osebnih podatkov ter glede informacijske družbe. Sodišča številnih držav članic se srečujejo s problematiko zaščite avtorskih pravic, od angleškega High Court of Justice v zadevi Newzbin2 lani do letošnje odmevne sodbe nemškega sodišča v Hamburgu v zadevi Gema/YouTube. V članku bo obravnavan le del pravne problematike s tega področja na primeru analize sodne prakse Sodišča EU na tem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Akt za enotni trg - 12 pobud za okrepitev rasti in zaupanja

dr. Rajko Knez, 31.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Rajko Knez, Pravna praksa, 21/2012Različni dokumenti Evropske komisije, ki želijo oživeti oziroma spodbuditi gospodarsko rast na notranjem trgu, so v zadnjih dveh letih, bolj neopazno, kot bi to želeli, tako v laični kot tudi v strokovni javnosti dali vedeti, da se Evropska komisija zavzema, da bi ekonomsko-finančno krizo prešli tudi tako, da bi gonilno silo razvoja prevzel notranji trg. To ni nič novega. Tudi 12 pobud, ki jih lahko najdemo v različnih pravnih dokumentih, so večinoma že slišano oziroma prebrano.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Razvoj in novosti na področju javno-zasebnega partnerstva

Boštjan Ferk, 31.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Boštjan Ferk, Pravna praksa, 21/2012V večini držav EU ostajajo javno-zasebna partnerstva in v njihovem okviru tudi koncesije eden ključnih instrumentov za uravnoteženje javnih financ. Tako je že leta 2009 Komisija objavila Sporočilo o sproščanju zasebnih in javnih investicij za okrevanje in dolgoročne strukturne spremembe: razvoj javno-zasebnih partnerstev, v katerem so poudarjena javno-zasebna partnerstva kot uspešno orodje za povečanje učinkovitosti izvajanja javnih služb in zagotavljanja zasebnih virov financiranja javnih projektov. Naslednja pomembna potrditev je decembra 2010 objavljeno Jaspersovo poročilo, ki obravnava financiranje javne infrastrukture s kombiniranjem sredstev skladov EU in javno-zasebnimi partnerstvi, pri katerih je nedvoumno potrjena skladnost financiranja javnih infrastrukturnih projektov na način, da se sočasno uporabljajo sredstva skladov EU in zasebni kapital prek instituta javno-zasebnega partnerstva. Ugotovimo torej lahko, da na ravni EU ni več dileme, javno-zasebna partnerstva da ali ne, ampak predvsem, kako jih oblikovati, da bo optimalno zadovoljen javni interes. Pri tem je eno ključnih vprašanj z vidika prava EU, kdaj in v kolikšnem obsegu je treba za izbor zasebnega partnerja spoštovati pravila o javnem naročanju oziroma kje je meja med javno-zasebnimi partnerstvi in javnimi naročili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Kolektivno varstvo v EU

dr. Ana Vlahek, 31.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Ana Vlahek, Pravna praksa, 21/2012Kolektivno varstvo je mehanizem za učinkovito uveljavljanje pravic na vseh tistih področjih, za katera je značilna atomizacija škode ali drugih negativnih vplivov na posameznike. Že stroški uveljavljanja pravice v teh primerih pogosto presegajo premoženjsko vrednost spora, zato se posamezniki za varstvo ne odločajo. Pomen kolektivnega uveljavljanja zahtevkov je lepo predstavil generalni pravobranilec Francis G. Jacobs: "Kolektivno varstvo je Š...] skupna značilnost modernih pravosodnih sistemov. Največkrat pride v poštev na področjih, kot so varstvo potrošnikov, delovno pravo, nelojalna konkurenca in varstvo okolja. Pravo zagotavlja združenjem ali drugim predstavniškim telesom pravico vlaganja tožb v interesu oseb, ki jih predstavljajo, ali v javnem interesu. To krepi zasebno uveljavljanje pravil, sprejetih v javnem interesu, in podpira individualne tožnike, ki so pogosto slabo opremljeni za boj z dobro organiziranimi in finančno močnejšimi nasprotniki."
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Evropsko pravo prodajne pogodbe: stvar izbire!

dr. Damjan Možina, 31.5.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Damjan Možina, Pravna praksa, 21/2012Enajstega oktobra 2011 je Evropska komisija objavila predlog Uredbe o skupnem evropskem prodajnem pravu (CESL). Gre za pomemben mejnik v razvoju evropskega zasebnega prava. Doslej so bili znanstveni projekti evropskega poenotenja pogodbenega prava, kot na primer Načela evropskega pogodbenega prava (PECL) in Osnutek skupnega referenčnega okvira (DCFR), "akademska" besedila oziroma modelni zakoni. Zdaj pa se je tako besedilo prvič znašlo v zakonodajnem postopku EU kot osnutek evropske ureditve prodajne pogodbe. Poleg pogodb o prodaji blaga ureja tudi pogodbe o dobavi digitalnih vsebin in pogodbe o povezanih storitvah, kakršne so na primer montaža, vzdrževanje, popravilo. Ne vsebuje le določb o pravicah in obveznostih iz prodajne pogodbe, ampak tudi precejšen del splošnega pogodbenega prava. Skupno evropsko pravo iz predloga uredbe pa ima posebno pravno naravo: ne gre za pravni akt v smislu, ki bi bil (kot dispozitivno ali pa kogentno pravo) sam po sebi zavezujoč, ampak se evropsko pravo prodajne pogodbe uporablja le, če ga izbereta stranki prodajne pogodbe ("opt-in"). Stranki morata biti iz različnih držav (čezmejne pogodbe); lahko gre za pogodbo med podjetjem in potrošnikom (B2C) ali za pogodbo med dvema podjetjema (B2B), od katerih pa je eno manjše ali srednje podjetje (SME). S predlogom uredbe o opcijskem instrumentu za pravo prodajne pogodbe želi Evropska komisija spodbuditi čezmejno trgovanje s potrošniki na notranjem trgu, ki zaostaja za svojimi potenciali. Hkrati pa predlog vsebuje tudi visoke standarde varstva potrošnikov iz veljavnega prava EU. V strokovni literaturi je predlog uredbe naletel na izjemno zanimanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Vsebina PP št.21/2012

Avtor ni naveden, 31.5.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 21/2012stran 3 UVODNIK dr. Janja Hojnik O obletnicah, ki jih praznujemo, in tistih, ki jih ne stran 6 AKTUALNI PROBLEMI PRAVA EU V SLOVENIJI dr. Matej Avbelj Ustavni pluralizem v EU in Sloveniji Vpliv prava EU na pravico do sodne
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

globus

Dean Zagorac, 31.5.2012

Ostalo

Dean Zagorac, Pravna praksa, 21/2012Španija: zdravnik mora plačevati preživnino zaradi neuspelega splava 23. 5. - Zdravnik, ki je neuspešno opravil splav, bo skupaj z bolnišnico, v kateri je zaposlen, moral plačevati preživnino do otrokovega 26. leta, in sicer tisoč evrov na mesec plus 150.000 evrov enkratne odškodnine za duševno trp
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Ministrstvo za pravosodje in javno upravo

Irena Vovk, 31.5.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 21/2012(www.mpju.gov.si) Jezik: slovenščina in angleščina Tip: samostojno spletišče Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: e-novice, video- in zvočni posnetki, e-dokumenti ipd. Povezava z uporabniki: vsi kontaktni podatki in splošni e-naslov Oglaševanje:
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Pravni napovednik

Irena Vovk, 31.5.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 21/2012Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Razpisi

Avtor ni naveden, 31.5.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 21/2012Ur. l. RS, št. 21/12 1. Volitve treh članov Sodnega sveta, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo, in volitve treh članov Sodnega sveta, ki jih na predlog predsednika republike izvoli Državni zbor, bodo 14. junija 2012 - za dan razpisa volitev, s katerim
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 31.5.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 21/201225. maj - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poslancih; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb; - Letno poročilo o izvajanju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja za leto 20
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄21

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 31.5.2012

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 21/201231. maj 1988 - Začetek "afere JBTZ" Služba državne varnosti je aretirala novinarja tednika Mladina Janeza Janšo, Protiobveščevalna služba JLA pa zastavnika JLA Ivana Borštnerja. S tem se je začel proces pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, ki je pomenil vrh napetosti med Slovenijo in takratn
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 21

Leto objave

< Vsi
2012(36)
> Maj(36)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

A BCĆČD ĐEF G H IJK LM NOP QRS ŠT UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov