O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 36)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 10.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2015 10. september 1920 - Univerza v Ljubljani Začel se je študij na Univerzi v Ljubljani, in sicer na petih fakultetah: pravni, filozofski, tehniški, teološki in medicinski. V prvem letu se je vpisalo 741 slušateljev, največ na tehniško fakulteto, 234 na pravno fakulteto, neka
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik?

dr. Aleš Završnik, 10.9.2015

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 35/2015Na kolokviju Pravo v dobi velikega podatkovja: ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik? na PF Univerze v Ljubljani je 31. avgusta 2015 osrednji govornik računalničar dr. Jure Leskovec z Univerze Stanford predstavil raziskavo o primerjavi med sodnikovim in računalniškim odločanjem o varščini. Temeljno vprašanje, na katerega je odgovarjal govornik, je bilo, kdo je v predvidevanju dveh neljubih dogodkov, tj. da izpuščeni ponovi kaznivo dejanje ali da se izmika sojenju, boljši - ameriški sodniki ali računalniki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Ali se v javnem sektorju zlorablja institut pogodb o zaposlitvi za določen čas?

Gliha Urška, Cerar Žugelj Uroš, 10.9.2015

Delovna razmerja

Urška Gliha, Uroš Cerar-Žugelj, Pravna praksa, 35/2015V obdobju varčevalnih ukrepov velja omejitev državnih organov pri možnostih zaposlovanja in širitve kadrovskih zmogljivosti, zato so se ponekod v praksi začeli pojavljati primeri obida varčevalnih ukrepov, ki pomenijo kršitve Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Tak primer je verižno sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, zlasti zaradi nadomeščanja odsotnih zaposlenih, pri čemer se izkaže, da delavec, ki je tako pogodbo sklenil, dejansko na delovnem mestu ne nadomešča delavca, ki je naveden v pogodbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 10.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2015 Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru - ZSReg-F (Ur. l. RS, št. 17/15) - veljati začne 28. marca, uporabljati pa se začne 28. julija, razen določb nove 6. točke prvega odstavka 4.a člena za
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 10.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2015Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2015
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Vsebina PP št.35/2015

Avtor ni naveden, 10.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/20153 UVODNIK dr. Marko Pavliha Naj jalovo sodelovanje postane lojalno 6 JAVNO NAROČANJE Luka Pust, Uroš Hočevar in Domen Neffat Sprememba pogodbe o javnem naročilu z vidika novih direktiv 10 DELOVNO PRAVO Urška Gliha in Uroš Cerar Žugelj Ali s
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Tudi način postavitve električnega števca je lahko sredstvo diskriminacije

Zoran Skubic, 10.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 35/2015Diskriminacija ima nešteto pojavnih oblik. Nekatere so nedvoumno absurdno očitne, druge pa so lahko subtilne, neopazne, skorajda nerazpoznavne. Med prve nedvomno sodi sporna praksa bolgarskega elektrodistributerja, ki je električne števce v tamkajšnjih romskih mestnih četrtih redno nameščal na drogove v višini kar šest metrov, drugje pa na zid ali ograjo največ v višini oči. Ta nedvomno črno-bel primer pa je veliki senat Sodišča EU s sodelovanjem našega nacionalnega sodnika izrabil tako za nadgradnjo doktrine Belov (meje dopustnosti kolektivnega ukrepanja s stigmatizirajočim učinkom) kot tudi za rešitev zanimivega vidika aktivne legitimacije za vtoževanje takih kršitev. Gre za vprašanje, ali imajo take pravice po Direktivi 2000/43/ES o enakem obravnavanju tudi t. i. "sodiskriminirane" osebe - tj. osebe, ki sicer niso del prikrajšane etnične skupine, vendar so kljub temu deležne spornih (diskriminatornih) praks.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Kaj sporoča avstrijsko ustavno sodišče v zadevi Hypo Alpe Adria Bank

Jaka Cepec, 10.9.2015

Banke, zavodi

Jaka Cepec, Pravna praksa, 35/2015Avstrijsko ustavno sodišče je 3. julija letos izdalo sodbo v zadevi HETA, v kateri je odločilo, da je Zakon o ukrepih za sanacijo Hypo Alpe Adria Bank International AG (HAA) neustaven, in ga v celoti razveljavilo. Zakon je v svojem bistvu urejal izbris podrejenih terjatev upnikov do družbe HETA Asset Resolution AG in prenehanje jamstva dežele Koroške za te terjatve. O temi, ki je zaradi izbrisa kvalificiranih obveznosti bank iz 261.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1) v slovenskih bankah na podlagi novele ZBan-1L zelo zanimiva tudi za slovensko javnost, so obširno poročali vsi slovenski mediji. Čeprav so ti sicer razmeroma pravilno prevedli poročilo za javnost avstrijskega ustavnega sodišča, menim, da njihovo poročanje ni bilo ustrezno in predvsem, da sodba ni bila povsem pravilno pojasnjena. Zato si poglejmo na kratko ključne točke odločitve avstrijskega ustavnega sodišča, ki bi lahko bile še posebej zanimive tudi z vidika zadeve U-I-295/13, ki poteka pred slovenskim ustavnim sodiščem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Pravni napovednik

Irena Vovk, 10.9.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 35/2015Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 10.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 35/2015Luksemburška kronika
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Slovnični ali naravni spol?

dr. Nataša Hribar, 10.9.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 35/2015Pred dnevi se je v mojem elektronskem poštnem predalu znašlo vprašanje: Ali je za žensko prav strokovna vodja ali strokovni vodja? Seveda je takoj padla odločitev, da na to temo spišem jezikovni kotiček. Spregovorili bomo o samostalnikih, ki so določenega slovničnega spola, a se včasih nanašajo na osebo drugačnega naravnega spola, kot ga izraža samostalnik. Za lažje razumevanje si postavimo zgled: Gospa Ana Ban je strokovni vodja/strokovna vodja oddelka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Sprememba pogodbe o javnem naročilu z vidika novih direktiv

Pust Luka, Hočevar Uroš, Neffat Domen, 10.9.2015

PRORAČUN

Luka Pust, Uroš Hočevar, Domen Neffat, Pravna praksa, 35/2015Udeleženci javnonaročniških razmerij se v praksi pogosto soočajo z vprašanjem dopustnosti sprememb pogodb o izvedbi javnega naročila. Čeprav se začnejo po sklenitvi pogodbe uporabljati splošna pravila pogodbenega prava, samo soglasje pogodbenih strank (v skladu z načelom inter partes) za spremembo javne pogodbe ne zadostuje, saj lahko poseg v pogodbo pomeni novo oddajo javnega naročila. V članku sta predstavljeni ureditev dopustnih sprememb pogodb o javnem naročilu, kot jih urejata novi direktivi 2014/24/EU in 2014/25/EU, ter primerjava s predlogom Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki naj bi omenjeni direktivi prenesel v slovenski pravni red.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Izvršba - neznosna lahkost spreminjanja

Dida Volk, 10.9.2015

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 35/2015Letos poleti smo "dočakali" že enajsto novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) iz leta 1998, ki je začel veljati 15. oktobra 1998 in je bil ob sprejetju pravzaprav novela takratnega (skupnega jugoslovanskega) Zakona o izvršilnem postopku (ZIP). Že dalj časa spremljam zakonodajo z izvršilnega področja in s tem povezano spreminjanje in dopolnjevanje ZIZ. Ugotavljam, da je zakon zaradi številnih sprememb in dopolnitev, nekaterih tudi nedomišljenih in nekonsistentnih, nekako izgubil svoje bistvo - "trdnost in tvarino" izvršbe. Nekatere novele ZIZ so bile obsežnejše (novele ZIZ-A, ZIZ-C in ZIZ-E) in so korenito posegle v nekatere institute izvršbe, druge pa so (običajno) spremenile ali dopolnile le kakšen posamezen institut (novele ZIZ-B, ZIZ-G in ZIZ-K) ali pa so bile potrebne zaradi odločb Ustavnega sodišča RS (novele ZIZ-A, ZIZ-C in ZIZ-D).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Prodaja zemljišč in DDV

Neža Kompare, 10.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Neža Kompare, Pravna praksa, 35/2015Davek na dodano vrednost je davek na potrošnjo oziroma posredni davek na promet blaga in storitev, ki se plačuje v vsaki fazi proizvodno-distribucijske verige. Davčna obveznost je razlika med izstopnim in vstopnim davkom v določenem obračunskem obdobju. V zadevi proti Sloveniji, ki jo je pred kratkim obravnavalo Sodišče EU, se kaže razlikovanje v pojmovanju in zaračunavanju izstopnega davka na dodano vrednost, če oseba deluje kot samostojni podjetnik pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali kot fizična oseba pri upravljanju svojega osebnega premoženja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Zakaj so ponudniki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izvzeti iz plačila davka od prometa zavarovalnih poslov?

dr. Bruno Nikolić, 10.9.2015

Poravnava davkov in prispevkov

dr. Bruno Nikolić, Pravna praksa, 35/2015Veljavna zakonodajna ureditev sistema financiranja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja socialne funkcije ne zasleduje toliko, kot bi se za dejavnost, ki je sestavni del socialne varnosti, pričakovalo. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje uvrščamo med storitve splošnega gospodarskega pomena, zato bi morala biti njihova socialna funkcija še toliko bolj poudarjena. Ponudniki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v "zahvalo" za ugodno sistemsko ureditev financiranja zdravstvenega varstva, ki močno pripomore k njihovim uspešnim poslovnim rezultatom, družbi vračajo manj kot drugi gospodarski subjekti, ki izvajajo gospodarske dejavnosti. Z odpravo določbe o vračilu polovice dobička iz dejavnosti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nazaj v izvajanje te dejavnosti so ponudniki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ugodneje obravnavani kot izvajalci večine drugih zavarovalnih poslov, saj so v nasprotju z njimi izvzeti iz plačevanja davka od prometa zavarovalnih poslov. Pri tem pa ni sporno le izvzetje iz plačila davka od zavarovalnih poslov, temveč tudi način, na katerega je zakonodajalec to dosegel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

So grške težave zgolj plod nevednosti?

mag. Sandi Kodrič, 10.9.2015

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 35/2015Vroča tema prvega dela letošnjega poletja je bila grška dolžniška kriza. V domačih in svetovnih javnih občilih so jo izdatno komentirali priznani ekonomisti - od nobelovcev Krugmana in Stiglitza do nekdanjih slovenskih ministrov Križaniča in Damijana. V svojih prispevkih so dajali napotke grški vladi, Evropski komisiji, Evropski centralni banki, nemški vladi in drugim: kaj bi bilo treba storiti, da bi Grčija nekoč spet prišla na zeleno vejo in da bo evro rešen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Migracijski val v EU: nuja ali priložnost?

dr. Janja Hojnik, 10.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 35/2015Evropske države imajo dolgo zgodovino izkušenj z zagotavljanjem varnega pribežališča za preganjane. Tako se je leta 1956 po sovjetski invaziji več kot 200.000 Madžarov zateklo v Avstrijo in Jugoslavijo ter se od tam pogosto trajno preselilo v ZDA, Avstralijo, Brazilijo ipd. Generacijo pozneje je vojna na območju nekdanje Jugoslavije preselila skoraj štiri milijone ljudi. A zdi se, da te izkušnje Evropi nič kaj ne pomagajo pri zadnjem valu priseljevanja, in države članice EU se soočajo s perečim vprašanjem, kaj storiti z naraščajočim številom priseljencev, zakonitih in nezakonitih. V tem letu naj bi se vsaj pol milijona ljudi podalo na nevarno pot v Evropo, od katerih polovica beži pred državljansko vojno v Siriji in nasiljem v Eritreji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Naj jalovo sodelovanje postane lojalno

dr. Marko Pavliha, 10.9.2015

Pravoznanstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 35/2015V počitniški obmorski vročici vzkali in se razcveti marsikatero prijateljstvo in vname kakšno željno srce, vendar na koncu prepogosto ostanejo le zadimljena pogorišča. Mar je tako tudi z rdeče-belo šahovnico in zeleno lipo, ki sta usodno zraščeni z modro bližino, toda prevečkrat izkrivljeni v bolečo sivino?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Razpisi

Avtor ni naveden, 10.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2015 Ur. l. RS, št. 59/15 1. Tri mesta kandidatk in kandidatov za sodnico ali sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP) - Ministrstvo za pravosodje; rok je 16. september. 2. Javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za člane Fiskalne
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Najem

Nataša Skubic, 10.9.2015

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 35/2015Zakupna (najemna) pogodba je urejena v Obligacijskem zakoniku. Določeno je (587. člen), da se z zakupno (najemno) pogodbo zakupodajalec (najemodajalec) zavezuje, da bo zakupniku (najemniku) izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno zakupnino (najemnino). Iz te določbe izhaja, da se lahko pojma zakup in najem uporabljata kot sopomenki in pomenita odplačen prenos rabe. V preteklosti sta se pojma uporabljala različno, razlikovanje pa je še vedno ohranjeno v praksi in posebni zakonodaji, na primer v Zakonu o kmetijskih zemljiščih je urejen zakup zemljišča, v Stanovanjskem zakonu pa je urejen najem stanovanja (več o tem Juhart, M., in Plavšak, N. (ur.): Obligacijski zakonik s komentarjem (3. knjiga). GV Založba, Ljubljana 2004, str. 635). V nadaljevanju bom pregledala terminologijo s področja najema nepremičnin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Kako odsvojiti premoženje svojih mladoletnih otrok?

Nika Skvarča, 10.9.2015

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 35/2015Otročje lahko! V vlogi zakonitih zastopnikov otrok se starši z nasprotno stranko najprej dogovorijo o bistvenih sestavinah pravnega posla, pozneje pa sklenjen dogovor le še (fizično) izvedejo. Skrbno skovanemu načrtu lahko kakšno drobno nevšečnost povzroči le zakonska varovalka, ki zahteva predložitev take pogodbe v potrditev Centru za socialno delo (CSD). Smisel take ureditve je v želji, da bi država preprečila nastanek škode tistim, ki so v družbi najbolj ranljivi: otrokom. Tako slovenska kot tudi hrvaška zakonodaja sta kot varuha otrokovih koristi postavili državni organ. Vendar se je v bogati sodni praksi obeh držav do zdaj le Hrvaška spraševala, kako ravnati v primeru, ko se CSD odloči napak? Z drugimi besedami povedano, kdo bo ubranil otroke pred škodo, ki bi jo lahko povzročila kar država sama? Z veliko mero parafraziranja lahko torej sklenemo, da je Hrvaška vnovič prehitela Slovenijo! Tokrat v raznovrstnosti sodne prakse, ki zadeva odsvajanja premoženja otrok.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 10.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2015 1. september - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah. 2. september - predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov. 7. september
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Od 1. do 7. septembra

Irena Vovk, 10.9.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 35/2015 Torek, 1. 9. NKBM. Upravno sodišče je pritrdilo odločitvi Informacijskega pooblaščenca, da so podatki o sklenjenih svetovalnih, avtorskih in odvetniških pogodbah prosto dostopne informacije javnega značaja. Nova kreditna banka Maribor (NKBM) bo morala tako javnosti posredov
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Ukinitev dela subvencije neprofitne najemnine: nerazumna poteza in nesorazmeren poseg

Mateja Apohal, 10.9.2015

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Mateja Apohal, Pravna praksa, 35/2015Državni zbor je 20. februarja letos sprejel Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (ZUUJFO), s katerim je za zagotovitev vzdržnih javnih financ in za zmanjšanje izdatkov v proračunih občin spremenil in dopolnil nekatere določbe drugih zakonov. Poleg številnih sprememb je posegel tudi v Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), in sicer je z določbo 25. člena določil, da se spremeni 28. člen ZUPJS v delu, ki se nanaša na uveljavljanje pravice do subvencije najemnine za najemnike tržnih in hišniških stanovanj (v nadaljevanju: tržnih stanovanj). Ta sprememba je najbolj prizadela posameznike in družine, ki živijo v tržnih najemnih stanovanjih in spadajo v najšibkejšo skupino prebivalstva, ter še dodatno poglobila njihovo stanovanjsko problematiko. Poglejmo si pravne argumente, ki kažejo na protiustavnost teh spornih določb ZUUJFO in ki so bili podlaga za vložitev zahteve za presojo ustavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Maščevalna pornografija

Luka Vlačić, 10.9.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Luka Vlačić, Pravna praksa, 35/2015Izraz maščevalna pornografija (angl. revenge porn) poenostavljeno pomeni objavo oziroma razširjanje slik ali videov s spolno vsebino brez soglasja prikazanih posameznikov. Najpogosteje so žrtve maščevalne pornografije nekdanje žene ali partnerke, podobe katerih po razpadu zveze na internetu objavijo nekdanji partnerji. Vse več držav se zaveda, da veljavna zakonodaja za boj proti maščevalni pornografiji in za zaščito žrtev ni ustrezna. Tako bi tudi Slovenija morala sprejeti nove pravne in druge sistemske ukrepe na tem področju.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 35

Leto objave

< Vsi
2015(36)
> September(36)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A BC ĆČDĐEFG H IJK LMN OP QR S Š TUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov