O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 36)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Prodaja zemljišč in DDV

Neža Kompare, 10.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Neža Kompare, Pravna praksa, 35/2015Davek na dodano vrednost je davek na potrošnjo oziroma posredni davek na promet blaga in storitev, ki se plačuje v vsaki fazi proizvodno-distribucijske verige. Davčna obveznost je razlika med izstopnim in vstopnim davkom v določenem obračunskem obdobju. V zadevi proti Sloveniji, ki jo je pred kratkim obravnavalo Sodišče EU, se kaže razlikovanje v pojmovanju in zaračunavanju izstopnega davka na dodano vrednost, če oseba deluje kot samostojni podjetnik pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali kot fizična oseba pri upravljanju svojega osebnega premoženja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Zakaj so ponudniki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izvzeti iz plačila davka od prometa zavarovalnih poslov?

dr. Bruno Nikolić, 10.9.2015

Poravnava davkov in prispevkov

dr. Bruno Nikolić, Pravna praksa, 35/2015Veljavna zakonodajna ureditev sistema financiranja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja socialne funkcije ne zasleduje toliko, kot bi se za dejavnost, ki je sestavni del socialne varnosti, pričakovalo. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje uvrščamo med storitve splošnega gospodarskega pomena, zato bi morala biti njihova socialna funkcija še toliko bolj poudarjena. Ponudniki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v "zahvalo" za ugodno sistemsko ureditev financiranja zdravstvenega varstva, ki močno pripomore k njihovim uspešnim poslovnim rezultatom, družbi vračajo manj kot drugi gospodarski subjekti, ki izvajajo gospodarske dejavnosti. Z odpravo določbe o vračilu polovice dobička iz dejavnosti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nazaj v izvajanje te dejavnosti so ponudniki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ugodneje obravnavani kot izvajalci večine drugih zavarovalnih poslov, saj so v nasprotju z njimi izvzeti iz plačevanja davka od prometa zavarovalnih poslov. Pri tem pa ni sporno le izvzetje iz plačila davka od zavarovalnih poslov, temveč tudi način, na katerega je zakonodajalec to dosegel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Upravno-procesne dileme 3 - v posebnih upravnih postopkih

dr. Iztok Rakar, 10.9.2015

Kultura in umetnost

dr. Iztok Rakar, Pravna praksa, 35/2015Pri založbi Uradni list RS je nedavno izšla tretja monografija iz niza o upravno-procesnih dilemah, tokrat s področja izbranih posebnih upravnih postopkov - socialne varnosti, šolstva, prostora in gradenj, notranjih zadev ter davčnega in inšpekcijskega nadzora (avtorji: dr. Polonca Kovač, mag. Matjaž Remic in dr. Tina Sever, Ljubljana 2015, 448 strani). Monografije iz tega niza pomenijo nadgradnjo dela, opravljenega v okviru projekta Upravna svetovalnica, pri katerem sodelujeta Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani in Ministrstvo za javno upravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

S tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 10.9.2015

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 35/2015 Understanding EU Internal Market Law Norbert Reich, Annette Nordhausen Scholes in Jeremy Scholes (Intersentia, 3. izdaja, 500 strani) Knjiga vsebuje podrobno analizo ciljev, načel in metod prava notranjega trga EU. Osr
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Izvršba - neznosna lahkost spreminjanja

Dida Volk, 10.9.2015

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 35/2015Letos poleti smo "dočakali" že enajsto novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) iz leta 1998, ki je začel veljati 15. oktobra 1998 in je bil ob sprejetju pravzaprav novela takratnega (skupnega jugoslovanskega) Zakona o izvršilnem postopku (ZIP). Že dalj časa spremljam zakonodajo z izvršilnega področja in s tem povezano spreminjanje in dopolnjevanje ZIZ. Ugotavljam, da je zakon zaradi številnih sprememb in dopolnitev, nekaterih tudi nedomišljenih in nekonsistentnih, nekako izgubil svoje bistvo - "trdnost in tvarino" izvršbe. Nekatere novele ZIZ so bile obsežnejše (novele ZIZ-A, ZIZ-C in ZIZ-E) in so korenito posegle v nekatere institute izvršbe, druge pa so (običajno) spremenile ali dopolnile le kakšen posamezen institut (novele ZIZ-B, ZIZ-G in ZIZ-K) ali pa so bile potrebne zaradi odločb Ustavnega sodišča RS (novele ZIZ-A, ZIZ-C in ZIZ-D).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Ukinitev dela subvencije neprofitne najemnine: nerazumna poteza in nesorazmeren poseg

Mateja Apohal, 10.9.2015

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Mateja Apohal, Pravna praksa, 35/2015Državni zbor je 20. februarja letos sprejel Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (ZUUJFO), s katerim je za zagotovitev vzdržnih javnih financ in za zmanjšanje izdatkov v proračunih občin spremenil in dopolnil nekatere določbe drugih zakonov. Poleg številnih sprememb je posegel tudi v Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), in sicer je z določbo 25. člena določil, da se spremeni 28. člen ZUPJS v delu, ki se nanaša na uveljavljanje pravice do subvencije najemnine za najemnike tržnih in hišniških stanovanj (v nadaljevanju: tržnih stanovanj). Ta sprememba je najbolj prizadela posameznike in družine, ki živijo v tržnih najemnih stanovanjih in spadajo v najšibkejšo skupino prebivalstva, ter še dodatno poglobila njihovo stanovanjsko problematiko. Poglejmo si pravne argumente, ki kažejo na protiustavnost teh spornih določb ZUUJFO in ki so bili podlaga za vložitev zahteve za presojo ustavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 10.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2015 1. september - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah. 2. september - predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov. 7. september
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Od 1. do 7. septembra

Irena Vovk, 10.9.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 35/2015 Torek, 1. 9. NKBM. Upravno sodišče je pritrdilo odločitvi Informacijskega pooblaščenca, da so podatki o sklenjenih svetovalnih, avtorskih in odvetniških pogodbah prosto dostopne informacije javnega značaja. Nova kreditna banka Maribor (NKBM) bo morala tako javnosti posredov
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Evropa

Irena Vovk, 10.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 35/2015 Torek, 1. 9. Izobraževanje. Ob začetku šolskega leta so Evropska komisija in države članice predstavile skupno poročilo s predlogi za krepitev sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja do leta 2020, katerega ključno sporočilo je, da mora biti v evropskih šolah
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Varstveni dodatek in uveljavitev ZSVarPre

Avtor ni naveden, 10.9.2015

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2015ZSVarPre je s prenosom pravic do varstvenega dodatka in državne pokojnine v sistem socialno varstvenih prejemkov posegel v pridobljene pravice upravičencev do omenjenih pravic, s tem pa posegel tudi v načelo pravne varnosti oziroma načelo zaupanja v pravo, vendar je prav z upoštevanjem narave tega posega določil izplačevanje dajatev starim upravičencem do varstvenega dodatka vse do zadnjega v mesecu, v katerem je izdana nova odločba, in katere sprejem je predhodno predvidel zaradi prevedbe v nov sistem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

So grške težave zgolj plod nevednosti?

mag. Sandi Kodrič, 10.9.2015

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 35/2015Vroča tema prvega dela letošnjega poletja je bila grška dolžniška kriza. V domačih in svetovnih javnih občilih so jo izdatno komentirali priznani ekonomisti - od nobelovcev Krugmana in Stiglitza do nekdanjih slovenskih ministrov Križaniča in Damijana. V svojih prispevkih so dajali napotke grški vladi, Evropski komisiji, Evropski centralni banki, nemški vladi in drugim: kaj bi bilo treba storiti, da bi Grčija nekoč spet prišla na zeleno vejo in da bo evro rešen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Migracijski val v EU: nuja ali priložnost?

dr. Janja Hojnik, 10.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 35/2015Evropske države imajo dolgo zgodovino izkušenj z zagotavljanjem varnega pribežališča za preganjane. Tako se je leta 1956 po sovjetski invaziji več kot 200.000 Madžarov zateklo v Avstrijo in Jugoslavijo ter se od tam pogosto trajno preselilo v ZDA, Avstralijo, Brazilijo ipd. Generacijo pozneje je vojna na območju nekdanje Jugoslavije preselila skoraj štiri milijone ljudi. A zdi se, da te izkušnje Evropi nič kaj ne pomagajo pri zadnjem valu priseljevanja, in države članice EU se soočajo s perečim vprašanjem, kaj storiti z naraščajočim številom priseljencev, zakonitih in nezakonitih. V tem letu naj bi se vsaj pol milijona ljudi podalo na nevarno pot v Evropo, od katerih polovica beži pred državljansko vojno v Siriji in nasiljem v Eritreji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Maščevalna pornografija

Luka Vlačić, 10.9.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Luka Vlačić, Pravna praksa, 35/2015Izraz maščevalna pornografija (angl. revenge porn) poenostavljeno pomeni objavo oziroma razširjanje slik ali videov s spolno vsebino brez soglasja prikazanih posameznikov. Najpogosteje so žrtve maščevalne pornografije nekdanje žene ali partnerke, podobe katerih po razpadu zveze na internetu objavijo nekdanji partnerji. Vse več držav se zaveda, da veljavna zakonodaja za boj proti maščevalni pornografiji in za zaščito žrtev ni ustrezna. Tako bi tudi Slovenija morala sprejeti nove pravne in druge sistemske ukrepe na tem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Naslov za vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Miha Šercer, 10.9.2015

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 35/2015Delavec, ki mu nameravamo odpovedati pogodbo o zaposlitvi, ima v njej zapisano tako stalno kot tudi začasno prebivališče. Na kateri naslov naj mu pošljemo odpoved, saj je bolniško odsoten in je vročanje po pošti edini možen način vročanja?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Letni načrt učne in delovne obveznosti

Avtor ni naveden, 10.9.2015

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2015Ravnatelj mora na začetku šolskega leta za vsakega učitelja pripraviti letni načrt učne in delovne obveznosti, tako da bo imel učitelj vseh 12 mesecev delo in s tem osebni dohodek. Ravnatelj načrtuje razporeditev za "zdrav" kolektiv, saj ne more predvideti, kateri od učiteljev bo odsoten. Pojavi pa se situacija, ko mora učitelj poleg svoje polne delovne in učne letne obveznosti nadomeščati nepredvideno odsotnega učitelja, kar pomeni večjo oziroma nadurno delo. • Ali ima učitelj, ki opravi vse svoje obveznosti po letnem načrtu, ki mu ga je ob začetku šolskega pripravil ravnatelj in ga je potrdil svet šole, pravico do plačila nadurnega dela zaradi nadomeščanja odsotnega učitelja?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 10.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2015 Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru - ZSReg-F (Ur. l. RS, št. 17/15) - veljati začne 28. marca, uporabljati pa se začne 28. julija, razen določb nove 6. točke prvega odstavka 4.a člena za
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 10.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2015 10. september 1920 - Univerza v Ljubljani Začel se je študij na Univerzi v Ljubljani, in sicer na petih fakultetah: pravni, filozofski, tehniški, teološki in medicinski. V prvem letu se je vpisalo 741 slušateljev, največ na tehniško fakulteto, 234 na pravno fakulteto, neka
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik?

dr. Aleš Završnik, 10.9.2015

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 35/2015Na kolokviju Pravo v dobi velikega podatkovja: ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik? na PF Univerze v Ljubljani je 31. avgusta 2015 osrednji govornik računalničar dr. Jure Leskovec z Univerze Stanford predstavil raziskavo o primerjavi med sodnikovim in računalniškim odločanjem o varščini. Temeljno vprašanje, na katerega je odgovarjal govornik, je bilo, kdo je v predvidevanju dveh neljubih dogodkov, tj. da izpuščeni ponovi kaznivo dejanje ali da se izmika sojenju, boljši - ameriški sodniki ali računalniki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Ali se v javnem sektorju zlorablja institut pogodb o zaposlitvi za določen čas?

Gliha Urška, Cerar Žugelj Uroš, 10.9.2015

Delovna razmerja

Urška Gliha, Uroš Cerar-Žugelj, Pravna praksa, 35/2015V obdobju varčevalnih ukrepov velja omejitev državnih organov pri možnostih zaposlovanja in širitve kadrovskih zmogljivosti, zato so se ponekod v praksi začeli pojavljati primeri obida varčevalnih ukrepov, ki pomenijo kršitve Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Tak primer je verižno sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, zlasti zaradi nadomeščanja odsotnih zaposlenih, pri čemer se izkaže, da delavec, ki je tako pogodbo sklenil, dejansko na delovnem mestu ne nadomešča delavca, ki je naveden v pogodbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 10.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 35/2015Luksemburška kronika
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

E-naslovi so osebni podatki

Irena Vovk, 10.9.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 35/2015Pristojno okrajno sodišče je pritrdilo odločitvi Informacijskega pooblaščenca (IP), da so preusmeritve e-pošte in uporaba službenega e-naslova nekdanjega zaposlenega po prenehanju njegovega delovnega razmerja nezakonite in pomenijo delodajalčevo kršitev določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Vlada RS

Avtor ni naveden, 10.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2015 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 51. redni seji (3. september 2015): - Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015?2020; - izvedbeni načrt Nacionalnega programa za mladino 2013-2022 za prvo polovico leta 2015; - in
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Tri Cine s slovenskimi pravniki

Andrej Vovšek, 10.9.2015

Ostalo

Andrej Vovšek, Pravna praksa, 35/2015Zveza društev za gospodarsko pravo Gorska skupina okamnelih velikanov (mi smo jih našteli štiri) Tri Cine v nedrju Sekstenskih Dolomitov je bila cilj tradicionalnega planinskega izleta Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije, ki so se ga 29. in 30. avgusta letos udeležili pravniki petih društe
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Sprememba pogodbe o javnem naročilu z vidika novih direktiv

Pust Luka, Hočevar Uroš, Neffat Domen, 10.9.2015

PRORAČUN

Luka Pust, Uroš Hočevar, Domen Neffat, Pravna praksa, 35/2015Udeleženci javnonaročniških razmerij se v praksi pogosto soočajo z vprašanjem dopustnosti sprememb pogodb o izvedbi javnega naročila. Čeprav se začnejo po sklenitvi pogodbe uporabljati splošna pravila pogodbenega prava, samo soglasje pogodbenih strank (v skladu z načelom inter partes) za spremembo javne pogodbe ne zadostuje, saj lahko poseg v pogodbo pomeni novo oddajo javnega naročila. V članku sta predstavljeni ureditev dopustnih sprememb pogodb o javnem naročilu, kot jih urejata novi direktivi 2014/24/EU in 2014/25/EU, ter primerjava s predlogom Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki naj bi omenjeni direktivi prenesel v slovenski pravni red.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Kaj sporoča avstrijsko ustavno sodišče v zadevi Hypo Alpe Adria Bank

Jaka Cepec, 10.9.2015

Banke, zavodi

Jaka Cepec, Pravna praksa, 35/2015Avstrijsko ustavno sodišče je 3. julija letos izdalo sodbo v zadevi HETA, v kateri je odločilo, da je Zakon o ukrepih za sanacijo Hypo Alpe Adria Bank International AG (HAA) neustaven, in ga v celoti razveljavilo. Zakon je v svojem bistvu urejal izbris podrejenih terjatev upnikov do družbe HETA Asset Resolution AG in prenehanje jamstva dežele Koroške za te terjatve. O temi, ki je zaradi izbrisa kvalificiranih obveznosti bank iz 261.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1) v slovenskih bankah na podlagi novele ZBan-1L zelo zanimiva tudi za slovensko javnost, so obširno poročali vsi slovenski mediji. Čeprav so ti sicer razmeroma pravilno prevedli poročilo za javnost avstrijskega ustavnega sodišča, menim, da njihovo poročanje ni bilo ustrezno in predvsem, da sodba ni bila povsem pravilno pojasnjena. Zato si poglejmo na kratko ključne točke odločitve avstrijskega ustavnega sodišča, ki bi lahko bile še posebej zanimive tudi z vidika zadeve U-I-295/13, ki poteka pred slovenskim ustavnim sodiščem.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 35

Leto objave

< Vsi
2015(36)
> September(36)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A BC ĆČDĐEFG H IJK LMN OP QR S Š TUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov