O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 36)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Kaj sporoča avstrijsko ustavno sodišče v zadevi Hypo Alpe Adria Bank

Jaka Cepec, 10.9.2015

Banke, zavodi

Jaka Cepec, Pravna praksa, 35/2015Avstrijsko ustavno sodišče je 3. julija letos izdalo sodbo v zadevi HETA, v kateri je odločilo, da je Zakon o ukrepih za sanacijo Hypo Alpe Adria Bank International AG (HAA) neustaven, in ga v celoti razveljavilo. Zakon je v svojem bistvu urejal izbris podrejenih terjatev upnikov do družbe HETA Asset Resolution AG in prenehanje jamstva dežele Koroške za te terjatve. O temi, ki je zaradi izbrisa kvalificiranih obveznosti bank iz 261.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1) v slovenskih bankah na podlagi novele ZBan-1L zelo zanimiva tudi za slovensko javnost, so obširno poročali vsi slovenski mediji. Čeprav so ti sicer razmeroma pravilno prevedli poročilo za javnost avstrijskega ustavnega sodišča, menim, da njihovo poročanje ni bilo ustrezno in predvsem, da sodba ni bila povsem pravilno pojasnjena. Zato si poglejmo na kratko ključne točke odločitve avstrijskega ustavnega sodišča, ki bi lahko bile še posebej zanimive tudi z vidika zadeve U-I-295/13, ki poteka pred slovenskim ustavnim sodiščem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Vsebina PP št.35/2015

Avtor ni naveden, 10.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/20153 UVODNIK dr. Marko Pavliha Naj jalovo sodelovanje postane lojalno 6 JAVNO NAROČANJE Luka Pust, Uroš Hočevar in Domen Neffat Sprememba pogodbe o javnem naročilu z vidika novih direktiv 10 DELOVNO PRAVO Urška Gliha in Uroš Cerar Žugelj Ali s
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Ali se v javnem sektorju zlorablja institut pogodb o zaposlitvi za določen čas?

Gliha Urška, Cerar Žugelj Uroš, 10.9.2015

Delovna razmerja

Urška Gliha, Uroš Cerar-Žugelj, Pravna praksa, 35/2015V obdobju varčevalnih ukrepov velja omejitev državnih organov pri možnostih zaposlovanja in širitve kadrovskih zmogljivosti, zato so se ponekod v praksi začeli pojavljati primeri obida varčevalnih ukrepov, ki pomenijo kršitve Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Tak primer je verižno sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, zlasti zaradi nadomeščanja odsotnih zaposlenih, pri čemer se izkaže, da delavec, ki je tako pogodbo sklenil, dejansko na delovnem mestu ne nadomešča delavca, ki je naveden v pogodbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Poseg v pravico do zasebnosti in osebne podatke ob anonimni prijavi

Avtor ni naveden, 10.9.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2015Pobudnik je na Ministrstvo za zdravje naslovil anonimno prijavo oziroma pritožbo, ki se je nanašala na pogodbo o delovnem razmerju med splošno bolnišnico in tam zaposlenim zdravnikom. Ministrstvo je prijavo z dopisom, v katerem je navedlo ime prijavitelja, v kopiji prijave pa ni anonimiziralo pobudnikovih osebnih podatkov, poslalo splošni bolnišnici. Ker je pobudnik v e-sporočilu bolnišnici poudaril, da je njegova pobuda anonimna, meni, da je ministrstvo s tem kršilo njegovo pravico do zasebnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

E-naslovi so osebni podatki

Irena Vovk, 10.9.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 35/2015Pristojno okrajno sodišče je pritrdilo odločitvi Informacijskega pooblaščenca (IP), da so preusmeritve e-pošte in uporaba službenega e-naslova nekdanjega zaposlenega po prenehanju njegovega delovnega razmerja nezakonite in pomenijo delodajalčevo kršitev določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Vlada RS

Avtor ni naveden, 10.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2015 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 51. redni seji (3. september 2015): - Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015?2020; - izvedbeni načrt Nacionalnega programa za mladino 2013-2022 za prvo polovico leta 2015; - in
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Tri Cine s slovenskimi pravniki

Andrej Vovšek, 10.9.2015

Ostalo

Andrej Vovšek, Pravna praksa, 35/2015Zveza društev za gospodarsko pravo Gorska skupina okamnelih velikanov (mi smo jih našteli štiri) Tri Cine v nedrju Sekstenskih Dolomitov je bila cilj tradicionalnega planinskega izleta Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije, ki so se ga 29. in 30. avgusta letos udeležili pravniki petih društe
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 10.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2015 Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru - ZSReg-F (Ur. l. RS, št. 17/15) - veljati začne 28. marca, uporabljati pa se začne 28. julija, razen določb nove 6. točke prvega odstavka 4.a člena za
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Letni načrt učne in delovne obveznosti

Avtor ni naveden, 10.9.2015

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2015Ravnatelj mora na začetku šolskega leta za vsakega učitelja pripraviti letni načrt učne in delovne obveznosti, tako da bo imel učitelj vseh 12 mesecev delo in s tem osebni dohodek. Ravnatelj načrtuje razporeditev za "zdrav" kolektiv, saj ne more predvideti, kateri od učiteljev bo odsoten. Pojavi pa se situacija, ko mora učitelj poleg svoje polne delovne in učne letne obveznosti nadomeščati nepredvideno odsotnega učitelja, kar pomeni večjo oziroma nadurno delo. • Ali ima učitelj, ki opravi vse svoje obveznosti po letnem načrtu, ki mu ga je ob začetku šolskega pripravil ravnatelj in ga je potrdil svet šole, pravico do plačila nadurnega dela zaradi nadomeščanja odsotnega učitelja?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Kako odsvojiti premoženje svojih mladoletnih otrok?

Nika Skvarča, 10.9.2015

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 35/2015Otročje lahko! V vlogi zakonitih zastopnikov otrok se starši z nasprotno stranko najprej dogovorijo o bistvenih sestavinah pravnega posla, pozneje pa sklenjen dogovor le še (fizično) izvedejo. Skrbno skovanemu načrtu lahko kakšno drobno nevšečnost povzroči le zakonska varovalka, ki zahteva predložitev take pogodbe v potrditev Centru za socialno delo (CSD). Smisel take ureditve je v želji, da bi država preprečila nastanek škode tistim, ki so v družbi najbolj ranljivi: otrokom. Tako slovenska kot tudi hrvaška zakonodaja sta kot varuha otrokovih koristi postavili državni organ. Vendar se je v bogati sodni praksi obeh držav do zdaj le Hrvaška spraševala, kako ravnati v primeru, ko se CSD odloči napak? Z drugimi besedami povedano, kdo bo ubranil otroke pred škodo, ki bi jo lahko povzročila kar država sama? Z veliko mero parafraziranja lahko torej sklenemo, da je Hrvaška vnovič prehitela Slovenijo! Tokrat v raznovrstnosti sodne prakse, ki zadeva odsvajanja premoženja otrok.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Najem

Nataša Skubic, 10.9.2015

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 35/2015Zakupna (najemna) pogodba je urejena v Obligacijskem zakoniku. Določeno je (587. člen), da se z zakupno (najemno) pogodbo zakupodajalec (najemodajalec) zavezuje, da bo zakupniku (najemniku) izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno zakupnino (najemnino). Iz te določbe izhaja, da se lahko pojma zakup in najem uporabljata kot sopomenki in pomenita odplačen prenos rabe. V preteklosti sta se pojma uporabljala različno, razlikovanje pa je še vedno ohranjeno v praksi in posebni zakonodaji, na primer v Zakonu o kmetijskih zemljiščih je urejen zakup zemljišča, v Stanovanjskem zakonu pa je urejen najem stanovanja (več o tem Juhart, M., in Plavšak, N. (ur.): Obligacijski zakonik s komentarjem (3. knjiga). GV Založba, Ljubljana 2004, str. 635). V nadaljevanju bom pregledala terminologijo s področja najema nepremičnin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Zakonodajno in poslovno okolje

Irena Vovk, 10.9.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 35/2015http://www.enotnidokument.gov.si Jeziki: slovenščina Tip: samostojna aplikacija Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: iskalnik ukrepov, statistika i
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Razpisi

Avtor ni naveden, 10.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2015 Ur. l. RS, št. 59/15 1. Tri mesta kandidatk in kandidatov za sodnico ali sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP) - Ministrstvo za pravosodje; rok je 16. september. 2. Javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za člane Fiskalne
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik?

dr. Aleš Završnik, 10.9.2015

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 35/2015Na kolokviju Pravo v dobi velikega podatkovja: ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik? na PF Univerze v Ljubljani je 31. avgusta 2015 osrednji govornik računalničar dr. Jure Leskovec z Univerze Stanford predstavil raziskavo o primerjavi med sodnikovim in računalniškim odločanjem o varščini. Temeljno vprašanje, na katerega je odgovarjal govornik, je bilo, kdo je v predvidevanju dveh neljubih dogodkov, tj. da izpuščeni ponovi kaznivo dejanje ali da se izmika sojenju, boljši - ameriški sodniki ali računalniki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Sprememba pogodbe o javnem naročilu z vidika novih direktiv

Pust Luka, Hočevar Uroš, Neffat Domen, 10.9.2015

PRORAČUN

Luka Pust, Uroš Hočevar, Domen Neffat, Pravna praksa, 35/2015Udeleženci javnonaročniških razmerij se v praksi pogosto soočajo z vprašanjem dopustnosti sprememb pogodb o izvedbi javnega naročila. Čeprav se začnejo po sklenitvi pogodbe uporabljati splošna pravila pogodbenega prava, samo soglasje pogodbenih strank (v skladu z načelom inter partes) za spremembo javne pogodbe ne zadostuje, saj lahko poseg v pogodbo pomeni novo oddajo javnega naročila. V članku sta predstavljeni ureditev dopustnih sprememb pogodb o javnem naročilu, kot jih urejata novi direktivi 2014/24/EU in 2014/25/EU, ter primerjava s predlogom Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki naj bi omenjeni direktivi prenesel v slovenski pravni red.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 10.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2015Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2015
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Slovnični ali naravni spol?

dr. Nataša Hribar, 10.9.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 35/2015Pred dnevi se je v mojem elektronskem poštnem predalu znašlo vprašanje: Ali je za žensko prav strokovna vodja ali strokovni vodja? Seveda je takoj padla odločitev, da na to temo spišem jezikovni kotiček. Spregovorili bomo o samostalnikih, ki so določenega slovničnega spola, a se včasih nanašajo na osebo drugačnega naravnega spola, kot ga izraža samostalnik. Za lažje razumevanje si postavimo zgled: Gospa Ana Ban je strokovni vodja/strokovna vodja oddelka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 10.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 35/2015Luksemburška kronika
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Pravni napovednik

Irena Vovk, 10.9.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 35/2015Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Tudi način postavitve električnega števca je lahko sredstvo diskriminacije

Zoran Skubic, 10.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 35/2015Diskriminacija ima nešteto pojavnih oblik. Nekatere so nedvoumno absurdno očitne, druge pa so lahko subtilne, neopazne, skorajda nerazpoznavne. Med prve nedvomno sodi sporna praksa bolgarskega elektrodistributerja, ki je električne števce v tamkajšnjih romskih mestnih četrtih redno nameščal na drogove v višini kar šest metrov, drugje pa na zid ali ograjo največ v višini oči. Ta nedvomno črno-bel primer pa je veliki senat Sodišča EU s sodelovanjem našega nacionalnega sodnika izrabil tako za nadgradnjo doktrine Belov (meje dopustnosti kolektivnega ukrepanja s stigmatizirajočim učinkom) kot tudi za rešitev zanimivega vidika aktivne legitimacije za vtoževanje takih kršitev. Gre za vprašanje, ali imajo take pravice po Direktivi 2000/43/ES o enakem obravnavanju tudi t. i. "sodiskriminirane" osebe - tj. osebe, ki sicer niso del prikrajšane etnične skupine, vendar so kljub temu deležne spornih (diskriminatornih) praks.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 10.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2015 10. september 1920 - Univerza v Ljubljani Začel se je študij na Univerzi v Ljubljani, in sicer na petih fakultetah: pravni, filozofski, tehniški, teološki in medicinski. V prvem letu se je vpisalo 741 slušateljev, največ na tehniško fakulteto, 234 na pravno fakulteto, neka
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

S tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 10.9.2015

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 35/2015 Understanding EU Internal Market Law Norbert Reich, Annette Nordhausen Scholes in Jeremy Scholes (Intersentia, 3. izdaja, 500 strani) Knjiga vsebuje podrobno analizo ciljev, načel in metod prava notranjega trga EU. Osr
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Prodaja zemljišč in DDV

Neža Kompare, 10.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Neža Kompare, Pravna praksa, 35/2015Davek na dodano vrednost je davek na potrošnjo oziroma posredni davek na promet blaga in storitev, ki se plačuje v vsaki fazi proizvodno-distribucijske verige. Davčna obveznost je razlika med izstopnim in vstopnim davkom v določenem obračunskem obdobju. V zadevi proti Sloveniji, ki jo je pred kratkim obravnavalo Sodišče EU, se kaže razlikovanje v pojmovanju in zaračunavanju izstopnega davka na dodano vrednost, če oseba deluje kot samostojni podjetnik pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali kot fizična oseba pri upravljanju svojega osebnega premoženja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Ukinitev dela subvencije neprofitne najemnine: nerazumna poteza in nesorazmeren poseg

Mateja Apohal, 10.9.2015

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Mateja Apohal, Pravna praksa, 35/2015Državni zbor je 20. februarja letos sprejel Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (ZUUJFO), s katerim je za zagotovitev vzdržnih javnih financ in za zmanjšanje izdatkov v proračunih občin spremenil in dopolnil nekatere določbe drugih zakonov. Poleg številnih sprememb je posegel tudi v Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), in sicer je z določbo 25. člena določil, da se spremeni 28. člen ZUPJS v delu, ki se nanaša na uveljavljanje pravice do subvencije najemnine za najemnike tržnih in hišniških stanovanj (v nadaljevanju: tržnih stanovanj). Ta sprememba je najbolj prizadela posameznike in družine, ki živijo v tržnih najemnih stanovanjih in spadajo v najšibkejšo skupino prebivalstva, ter še dodatno poglobila njihovo stanovanjsko problematiko. Poglejmo si pravne argumente, ki kažejo na protiustavnost teh spornih določb ZUUJFO in ki so bili podlaga za vložitev zahteve za presojo ustavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 10.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2015 1. september - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah. 2. september - predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov. 7. september
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 35

Leto objave

< Vsi
2015(36)
> September(36)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A BC ĆČDĐEFG H IJK LMN OP QR S Š TUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov