O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 44)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Pristojnost Delovnega in socialnega sodišča v odškodninskem sporu - posredni oškodovanci

Avtor ni naveden, 24.7.2014

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2014Ker tožnika in drugi toženec niso niti v razmerju delavca in delodajalca niti ne gre za pravico, ki bi izvirala iz pravnega nasledstva med tožnikoma in delavcem drugega toženca, spora med njimi ni mogoče uvrstiti med spore, za katere bi bilo pristojno delovno sodišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Vlada RS

Avtor ni naveden, 24.7.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2014 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 66. seji (17. julij 2014): - poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških za leti 2012 in 2013; - Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju sheme šolskega sadja; - drugo poročilo
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Primopredaja

Irena Vovk, 24.7.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2014"Novih izzivov se veselim. Med prvimi, ki nas čakajo, je nedvomno zagotavljanje učinkovitega izvajanja noveliranega Zakona o dostopu do informacij javnega značaja in soočanje z zaostanki zaradi povečanega obsega pristojnosti Informacijskega pooblaščenca," je dejala nova informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki je 17. julija nastopila petletni mandat.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Si tacuisses, philosophus mansisses

Janez Kranjc, 24.7.2014

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 29-30/2014Rek je povzet po Boetijevem spisu "O utehi filozofije" (De consolatione philosophiae, II, 7, 21) in bi se slovensko glasil: Ko bi bil molčal, bi ostal modrijan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Nadomestilo za uporabo lastnih sredstev zaposlenega

Avtor ni naveden, 24.7.2014

Delovna razmerja, Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2014V družbi zaposlenemu izplačujejo nadomestilo za uporabo lastnega orodja in naprav, ki se po 6. točki prvega dostavka 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) do višine 2 odstotkov mesečne plače delojemalca oziroma največ do višine 2 odstotkov povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. V kakšni višini se nadomestilo všteva v osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Zmaga?

Svit Senković, 24.7.2014

Varstvo človekovih pravic

Svit Senkovič, Pravna praksa, 29-30/2014Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 12. junija z odločitvijo v zadevi Berger-Krall in drugi proti Sloveniji deloma končalo še eno od slovenskih "postosamosvojitvenih" pravnih epopej, vendar tokrat (presenetljivo, bi pripomnili ciniki) v korist Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Pomoč med potovanjem v tujini

Irena Vovk, 24.7.2014

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2014Mreža Evropskih potrošniških centrov (EPC) je pripravila mobilno aplikacijo Travel (ECC-net: Travel App), ki bo v poletnih mesecih marsikomu prišla prav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 24.7.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2014Sodišče EU Sodbe Sodišča 17. julij Vstavi izbrisano tabelo Sodbe Splošnega sodišča 14. julij Vstavi izbrisano tabelo
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 24.7.2014

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 29-30/2014 26. julij 1908 - FBI V ZDA so ustanovili varnostno-policijsko organizacijo za preiskovanje zveznih kaznivih dejanj (Federal Bureau of Investigation - FBI). 1934 - Rudolf Maister Umrl je slovenski pesnik, general in borec za severno
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Kako normalizirati BiH?

dr. Ciril ribičič, 24.7.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2014Krivično je, da se države, ki so zaradi pohlepa po njenem ozemlju povzročile vojno v Bosni in Hercegovini, v kateri je bilo ubitih 200.000 njenih prebivalcev, hitreje vključujejo v Evropsko unijo kot BiH. Kako spodbuditi BIH, da bi postala normalnejša evropska država, sposobna postati polnopravna članica EU? BiH ni mogoče šteti za normalno, suvereno državo, tudi zaradi širokih pooblastil, ki jih ima Visoki predstavnik mednarodne skupnosti. Ta lahko sprejema predpise namesto domačih predstavniških teles (vsi pozitivni premiki zadnjih let so bili sprejeti tako) in lahko razrešuje vse, tudi najvišje državne funkcionarje (razrešil jih je že več kot sto). Po drugi strani je mednarodna skupnost garant miru in celovitosti BiH. V takih razmerah politične strukture BiH štejejo ohranjanje statusa quo kot bolj sprejemljivo od tveganja, da se ogrozita mir in obstoj države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Uporaba podatkov o gledanosti televizijskih programov

Irena Vovk, 24.7.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2014Podjetja, ki ponujajo elektronske komunikacije (operaterji elektronskih komunikacij), se soočajo z dejstvom, da se merjenje gledanosti televizijskih programov trenutno izvaja na omejenem vzorcu nekaj sto gospodinjstev, ki na podlagi soglasja sodelujejo v panelu, s katerim se ugotavlja gledanost posameznih vsebin. Kot je Informacijski pooblaščenec že zapisal v Smernicah o varstvu osebnih podatkov pri digitalni televiziji ( http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice__DTV.pdf ), je zaradi dvosmernosti komunikacije pri digitalni televiziji iluzorno pričakovati, da bi si operaterji zatiskali oči pred podatki o tem, kateri program ob določeni uri gleda določeni uporabnik in kaj se ob tem času na tem programu predvaja. Nabor podatkov, ki jih že zaradi narave stvari prejme ponudnik digitalne televizije, je širok, saj so poleg že omenjenih podatkov zanimivi tudi podatki o tem, kdaj je naročnik preklopil na program, ali je vsebino ustavil ali previl ipd. Podatki se nanašajo na različne načine ogleda televizijskih vsebin, ki poleg linearne televizije zajemajo tudi gledanje z zamikom ter gledanje vsebine na zahtevo. Z obdelavo teh podatkov bi lahko operater bolje prilagajal pakete, ki jih ponuja (na primer iz sheme programov umaknil neki program, ki je slabo gledan), izboljšal kakovost in obseg storitev. Podatke naj bi za operaterja analiziralo neko podjetje, ki ima ustrezno znanje in orodja. To podjetje naj bi od operaterja dobilo psevdonimizirane ali anonimizirane podatke o gledanosti, operaterju pa bi na podlagi statističnih obdelav omogočilo grafične in statistične podatke o gledanosti (na primer primerjave med gledanostjo kanalov po paketih, regijah ali času gledanja). Vsem drugim zainteresiranim strankam pa naj bi omenjeno podjetje proti plačilu zagotavljalo agregirane podatke o razmerah na trgu v smislu valutne raziskave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Prodaja kreditnih terjatev, depozitov in DDV

Avtor ni naveden, 24.7.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2014V zvezi z vprašanji glede obdavčitve prodaje kreditnih terjatev je treba najprej ugotoviti, kaj predstavlja prevzemniku terjatev plačilo za opravljeno storitev odkupa terjatev. Če diskont, provizija ali stroški pomenijo plačilo za njegovo opravljeno storitev, se davčna osnova določi v skladu z drugim odstavkom 39. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Pravilnik). Če davčni zavezanec, ki je prevzemnik terjatve (zapadlih in tudi nezapadlih terjatev), izterja znesek, ki je večji od zneska, plačanega za terjatev upniku, je treba tudi od tega zneska na podlagi četrti odstavka 39. člena Pravilnika obračunati DDV, če plačilo predstavlja plačilo za opravljeno storitev. V primerih odstopa terjatev, ko se stranki izrecno ne dogovorita za provizijo, je višino morebitnega plačila za storitev treba ugotoviti iz okoliščin posameznega primera. Tudi v primerih, ko se stranki izrecno ne dogovorita za provizijo, so storitve lahko opravljene za plačilo, saj je plačilo lahko zajeto v odbitku (diskontu).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Domneva pravičnega nadomestila pri poprevzemni izključitvi manjšinskih delničarjev

mag. Jure Levovnik, 24.7.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

mag. Jure Levovnik, Pravna praksa, 29-30/2014Določba 68. člena Zakona o prevzemih (ZPre-1) določa pogoje, pod katerimi se v primeru izključitve manjšinskih delničarjev v trimesečnem poprevzemnem obdobju uporablja posebna ureditev, ki se nanaša na določitev vrste in višine denarne odpravnine za izključene manjšinske delničarje. Posebna ureditev iztisnitve po ZPre-1 se razlikuje od splošne ureditve po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) samo glede vrste in višine denarne odpravnine. Po ZPre-1 se pod določenimi pogoji domneva, da je treba nadomestilo, ponujeno v prehodni prevzemni ponudbi, šteti kot pravično tudi za pozneje izključene manjšinske delničarje. V tem prispevku bom - zlasti v luči določb Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem in novejše prakse slovenskih sodišč - predstavil aktualno problematiko v zvezi s pogoji za veljavnost te domneve in v zvezi z vprašanjem, ali je domneva izpodbojna ali ne. Predstavil bom tudi nekatere po mojem prepričanju napačne razlage teh pogojev v slovenski literaturi in sodni praksi, ki prevzemnikom v nekaterih primerih omogočajo okoriščanje na račun manjšinskih delničarjev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Zmanjšanje deleža pri bilančnem dobičku

Tatjana Božič, 24.7.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Tatjana Božič, Pravna praksa, 29-30/2014Družba A, d. o. o., je na skupščini sprejela sklep o izplačilu bilančnega dobička družbenikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Razumevanje regulatorne ujetosti

mag. Peter Skok, 24.7.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Peter Skok, Pravna praksa, 29-30/2014Globalna finančna kriza, sprožena leta 2008, je med drugim pokazala tudi na problem regulatorne ujetosti (ang. regulatory capture). Ključno vprašanje ob tem je, ali regulatorna ureditev posameznega področja uspešno služi javnemu interesu ali pa mu škoduje v različnih razsežnostih (tržne razmere, učinkovitost itd.). Poglejmo si, kdo so deležniki regulatornega procesa, ter povzemimo novejša spoznanja o tem pojavu in mehanizme delovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Vsebina PP št.29-30/2014

Avtor ni naveden, 24.7.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/20143 UVODNIK dr. Mirjam Škrk Ališić proti Sloveniji 6 JAVNA NAROČILA mag. Maja Potočnik in Maja Prebil Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju 9 STVARNO PRAVO dr. Anita Dolinšek Služnost stanovanja in stroški upravljanja
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Dolžnost poplačila varčevalcev LB

Igor Vuksanović, 24.7.2014

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 29-30/2014Problematika varčevalcev podružnic Ljubljanske banke (LB) na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini ima že "dolgo brado". Ne vem, ali lahko kdo prešteje vse kroge pogajanj in njihove neuspešne poskuse med Slovenijo na eni strani in (predvsem) Hrvaško na drugi strani. Države naslednice nekdanje Jugoslavije (SFRJ) se niso mogle dogovoriti o tem, katera od njih bo jamčila deponentom, ki se niso mogli poplačati pri LB - banki, ki je sprejela njihove depozite. Medtem pa so varčevalci vodili svoje sodne boje na različnih nacionalnih sodiščih (tudi ustavnih), sprožili pa so tudi postopke pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Dostojanstvo sodstva

Marijan Pavčnik, 24.7.2014

Sodišča

Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 29-30/2014Vladavina prava zahteva, da o legitimnih zahtevah odločamo legalno. Pritisk ulice je nedopustno dejanje, ki - hočeš nočeš - spodkopava avtoriteto pravne države in njenih ustanov. Nekaj drugega je strokovna kritika, še zlasti tedaj, ko gre za zadeve, ki so že pravnomočne in so, gledano vsebinsko, ireverzibilne. A tudi tu kaže biti previden. Strokovna kritika mora biti zadržana in naj se osredotoča zlasti na to, da opozarja na sporne vidike, ki jih je treba v postopku še pretehtati. V konkretni zadevi, ki zadnje tedne vznemirja slovensko javnost, je sporno vprašanje, ali kaže prekiniti izvršitev zaporne kazni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Mešanica aromatičnih zelišč z dodanimi sintetičnimi kanabinoidi ni zdravilo

Kim Sotlar, 24.7.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Kim Sotlar, Pravna praksa, 29-30/2014S tokratno sodbo se je luksemburško Sodišče opredelilo do vprašanja, ali lahko kombinacija snovi na osnovi aromatičnih zelišč in sintetičnih kanabinoidov, katerih namen je pri človeku povzročiti omamljenost, primerljivo s stanjem ob uživanju marihuane, spada na področje uporabe pojma "zdravilo", kot ga opredeljuje Direktiva 2001/83/ES.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Pravni napovednik

Irena Vovk, 24.7.2014

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2014
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

"Navidezni" kandidati - zgolj teorija ali tudi praksa

Dubrovnik Tadej, Zagorc Saša, 24.7.2014

Ustavno sodišče

mag. Tadej Dubrovnik, dr. Saša Zagorc, Pravna praksa, 29-30/2014V zadnjih letih smo priča nenehnemu nastajanju (in tudi odmiranju) političnih strank, predvsem zaradi d'Hondtovega sorazmernega volilnega sistema in relativno nizkega vstopnega praga. Ta politični pojav prinaša vse večjo potrebo po prepoznavnih kandidatih, ki bodo zmožni popeljati svojo stranko do volilne zmage. Čeprav gre pri vodjih stranke - in duh Spitzenkandidatov je pri nas že ušel iz steklenice - praviloma za javnosti dobro znane osebnosti, katerih ime je ponekod celo del imena stranke, pa se na kandidatnih listah pojavlja več kandidatov, ki so med volivci povsem neznani. Interes politične stranke je, poleg prepričevanja s programom, vzbuditi zaupanje ter doseči večjo odmevnost in privlačnost s kandidati. Ena od rešitev so lahko "navidezni" kandidati, to so volivcem znane osebe, ki naj stranki zagotovijo čim več glasov, čeprav ti kandidati nimajo ne namena ne želje postati poslanci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Kršitev načela enakosti pri obravnavi strank, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči

Avtor ni naveden, 24.7.2014

Upravni postopek in upravne takse

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2014Prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) je v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju

Potočnik Maja, Prebil Maja, 24.7.2014

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Maja Prebil, Pravna praksa, 29-30/2014Zakonodajalec je z zadnjimi spremembami Zakona o javnem naročanju (ZJN-2E) in Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS-E), ki so začele veljati 16. aprila 2014, določil pravno podlago za sprejetje podzakonskega akta Vlade, s katerim se podrobneje uredijo finančna zavarovanja pri javnem naročanju. Dne 26. junija 2014 je Vlada izdala Uredbo o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju, ki določa vrste in instrumente finančnih zavarovanj, ki jih lahko zahteva naročnik pri oddaji javnega naročila, primerno višino zavarovanj in trajanje ter druge zahteve glede zavarovanj tveganj pri javnem naročanju, ki jih mora upoštevati naročnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Seznanitev s pisnimi izdelki učencev

Avtor ni naveden, 24.7.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2014Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli v 7. členu ureja pravico do vpogleda v učenčev izdelek in oceno, in sicer tako, da učitelj pisne izdelke izroči učencem za informacijo staršem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Meje podelitve statusa rezidenta za daljši čas po pravu EU

Zoran Skubic, 24.7.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2014Pridobitev statusa rezidenta (za daljši čas) po Direktivi 2003/109/ES je pomemben, če ne celo ključen element integracije državljanov tretjih držav, ki dalj časa (tj. najmanj pet let) zakonito in nepretrgano živijo na ozemlju posamezne države članice. Gre za enega temeljnih gradnikov pospeševanja gospodarske, socialne in družbene kohezije v EU, pri čemer imajo države članice glede pogoja nepretrganega bivanja možnost prožnejšega obravnavanja. Vse lepo in prav, toda kaj se zgodi, če pristojno nacionalno sodišče naleti na primer, ko za tak status zaprosi rezidentov družinski član, ki pa še ni izpolnil pogoja petih let nepretrganega in zakonitega bivanja na ozemlju te države članice, nacionalni predpisi pa o tem niso jasni. Je v luči Direktive 2003/109/ES tu dopustna izjema?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 29-30

Leto objave

< Vsi
2014(44)
> Julij(44)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČD ĐEFG H IJK L MN OP QR S Š TUV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov