O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 42)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 5.3.2020

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8-9/2020 19. januar - predlog zakona o dopolnitvah Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save. 20. januar - Pobuda za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Kube o sodelovanju v kulturi, izobraževanju
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Od 17. februarja do 1. marca

Patricij Maček, 5.3.2020

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 8-9/2020 Ponedeljek, 17. 2. Aktivna politika zaposlovanja. Ustavno sodišče je sporočilo, da je na podlagi zahteve Vrhovnega sodišča odločalo o ustavnosti 47. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD). Izpodbijana določba je urejala postopek izbora delodajalcev, ki bodo vključeni
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Evropa

Patricij Maček, 5.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 8-9/2020 Torek, 18. 2. Nekooperativne davčne jurisdikcije. Finančni ministri Evropske unije (EU) so posodobili skupni evropski seznam nekooperativnih davčnih jurisdikcij. Na seznam so bile dodane štiri države oziroma ozemlja (Kajmanski otoki, Palav, Panama in Sejšeli), ki za
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Ko Kitajska kihne, se strese ves svet

dr. Anže Burger, 5.3.2020

Ostalo

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 8-9/2020Dnevno lahko spremljamo novice o tem, kako izbruh virusa Covid-19 vpliva na verige dodane vrednosti in prekinja industrijsko proizvodnjo po celem svetu. V zadnjih tridesetih letih smo bili priča izrednemu porastu globalnih verig vrednosti, ki so najbrž s trgovinsko vojno Donalda Trumpa in sedaj še s pandemijo koronavirusa dosegle svoj zenit. V naslednjih letih lahko pričakujemo, da bo fragmentacija proizvodnje postala bolj regionalna in da se bodo verige vrednosti začele krajšati. Poglejmo si, kako širjenje koronavirusa vpliva na globalne verige vrednosti in kakšne ekonomske učinke lahko pričakujemo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Obdavčitev robotov kot nadomestilo za ukinjena delovna mesta?

Iris Hajd, 5.3.2020

Davek na dodano vrednost in trošarine

Iris Hajd, Pravna praksa, 8-9/2020Na prvi pogled to vprašanje zveni kot znanstvena fantastika in umetno iskanje novih pravnih problemov. Robot ne predstavlja zgolj naprave oz. stroja, ki ga nadzoruje računalnik in ga lahko programiramo, da samostojno opravlja določeno opravilo. Zato se takoj postavi prvo vprašanje, kaj sploh so roboti. Kako jih definirati? So to stvari po 15. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki določa, da je stvar samostojen telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje? Komu potem pripada izdelek, ki ga robot ustvari? Govorimo o samovozečih avtomobilih, dronih, industrijskih robotih, robotih za nego, zabavnih robotih in robotih v kmetijstvu itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Dostopanje do zdravstvenih podatkov

Sonja Strle, 5.3.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 8-9/2020Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) obrnil z vprašanjem glede pravice posameznika, čigar zdravstveni podatki se obdelujejo, do informacije o vpogledih v njegove osebne podatke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Izjave

Avtor ni naveden, 5.3.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8-9/2020 "Tudi če so za prepočasno reševanje zadev soodgovorni drugi akterji, denimo policija z bolj ali manj kakovostnim delom v predkazenskem postopku, državno tožilstvo, ki ni vselej dobro pripravljeno na glavne obravnave, zakonodajalec, ki ne sprejme nujnih sprememb kazenske zakonodaje, bo na
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Otvoritev sodnega leta 2020

Klemen Šuligoj, 5.3.2020

Ostalo

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 8-9/2020Dne 12. februarja 2020 je v sodni palači potekala sedaj že tradicionalna slovesna otvoritev sodnega leta 2020. Z nagovori so ga obeležili tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Rajko Knez, predsednik Sodnega sveta dr. Erik Kerševan, ministrica za pravosodje Andreja Katič, generalni državni tožilec Drago Šketa, generalni državni odvetnik mag. Jurij Groznik ter predsednik Odvetniške zbornice Slovenije mag. Roman Završek. Po zaključku dogodka je sledila tiskovna konferenca, na kateri sta sodelovala predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič ter podpredsednik Vrhovnega sodišča dr. Miodrag Đorđević.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Novi virus

dr. Nataša Hribar, 5.3.2020

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 8-9/2020Saj vem, da ga imate že vrh glave, tudi pri meni je tako, a obljubim, da bom ostala pri jezikovni obravnavi. Sploh si nisem mislila, da bi novi virus lahko postal tema jezikovnega kotička. Pa je - in to takoj, ko sem na družbenem omrežju naletela na modrovanje enega od uporabnikov, češ, zakaj mediji za poimenovanje tega virusa uporabljajo enobesedni izraz (koronavirus); po njegovem bi se to ime moralo zgledovati po že ustaljenih poimenovanjih, kakršno je - tudi to je bilo mnenje omenjenega uporabnika - na primer virus gripe; torej virus korona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Omejeno nadurno in nočno delo zaradi zdravniškega mnenja

mag. Nataša Belopavlovič, 5.3.2020

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 8-9/2020Delavec, ki dela na psihično in fizično precej zahtevnem delu, je imel v preteklosti zdravstvene težave. Ko se je vrnil na delo, je predložil mnenje pooblaščenega zdravnika medicine dela, da začasno, za obdobje enega meseca, ne izpolnjuje zdravstvenih zahtev ter da mu do izboljšanja zdravstvenega stanja delodajalec ne sme odrejati nadurnega in nočnega dela. Zdravnik ni podal predloga za oceno invalidnosti, ker meni, da so težave le začasne in da se bo delavcu zdravstveno stanje čez čas izboljšalo. • Kaj pomenijo take omejitve - ali se jih moramo držati? • Ali lahko delavca začasno prerazporedimo na drugo, lažje delo oz. ali lahko delavcu odpovemo pogodbo o zaposlitvi zaradi zdravstvene nezmožnosti oziroma nesposobnosti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

COVID-19, dogodek višje sile?

Zwitter Tehovnik Jasna, Brus Domen, Klobasa Žan, 5.3.2020

Obligacije

dr. Jasna Zwitter-Tehovnik, Domen Brus, Žan Klobasa, Pravna praksa, 8-9/2020Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 30. januarja 2020 razglasila stanje izrednih razmer mednarodnih razsežnosti na področju javnega zdravja v povezavi z izbruhom novega koronavirusa (SARS-CoV-2) in z njim povezane bolezni (COVID-19), vendar pa še ni razglasila stanja pandemije. Hkrati je večina držav najprej izdala varnostna opozorila glede potovanja na Kitajsko in še posebej za najbolj prizadeto regijo Hubej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Ugotavljanje pravne narave sodobnih upravnih aktov

dr. Polonca Kovač, 5.3.2020

Upravni postopek in upravne takse

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 8-9/2020Vsi poznamo rek, da je v sodobni družbi edina stalnica sprememba. Kompleksnost odnosov med člani družbe zato tudi v pravu terja nove pristope, da bi obvladali pereče probleme ter preprečevali in reševali spore. Pravo je mehanizem, ki naj zagotavlja na eni strani stabilnost, predvidljivost in pravno varnost, na drugi strani pa fleksibilnost urejanja razmerij, da se prilagodi nastajajočim spremembam v realnosti. Na področju upravnega prava, tj. v razmerjih med oblastjo in posameznimi subjekti pri uveljavljanju pravic in obveznosti teh subjektov v skladu z javnim interesom, se ti trendi inter alia kažejo pri iskanju določene oblike upravnih aktov, ki določajo pravni položaj strank. A pri tem se neredko pojavijo težave pri razlogovanju, saj že pristojni organi EU, zakonodajalec ali upravni organi bodisi ne opredelijo nedvoumno pravne narave akta, ki naj se izda na določeni, praviloma sektorsko pogojeni pravni podlagi, bodisi ne sledijo sistemski hierarhiji (u)pravnih aktov. Vse to prinaša dileme definiranja, za kateri akt gre in - posledično - kaj velja za postopek njegovega sprejema oziroma izdaje, učinkovanja in pravnega varstva. Ta prispevek je namenjen osvetlitvi problema z navedbo nekaj izbranih primerov aktov iz nedavne slovenske upravne prakse, da bi se v prihodnosti bolj zavedali pomena te problematike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Egipčansko-hetitski mirovni sporazum

mag. Urška Klakočar Zupančič, 5.3.2020

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 8-9/2020Ramzes II. (rojen okoli 1303 pr. n. št., umrl 1213 pr. n. št., vladal od 1279 pr. n. št. do smrti) je danes najbolj znan faraon starega Egipta. Obravnavan je kot največji, najslavnejši, najmočnejši in najbolj plodovit faraon egipčanskega imperija. Celo njegovi faraonski nasledniki so ga klicali "Veliki prednik" ali "Ramzes Veliki". Kot vojskovodja je vodil odprave na sever v Levant in na jug v Nubijo, znan pa je tudi po kolosalnih gradbenih projektih, od katerih sta najbolj imenitna mogočna kamnita templja pri Abu Simbelu, ki predstavljata trajni spomenik na velikega faraona in njegovo najljubšo ženo Nefertari (leto rojstva neznano, umrla okoli 1255 pr. n. št.), slavita pa tudi domnevno zmago Ramzesa II. v bitki pri Kadešu (maja 1274 pr. n. št.). Ta zgodovinska bitka je bila eden glavnih vzrokov za sklenitev prvega mirovnega sporazuma v zgodovini človeštva, in sicer med dvema zelo nečimrnima vladarjema, egipčanskim Ramzesom II. in hetitskim Hatušilijem III. (leto rojstva neznano, vladal od 1267 pr. n. št. do 1237 pr. n. št.).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Gospod Leon Štukelj in Tovarišija

Zarja Bregant, 5.3.2020

Kultura in umetnost

Zarja Bregant, Pravna praksa, 8-9/2020Pred časom je pri založbi Fakultete za šport Univerze v Ljubljani izšla knjiga Gospod Leon Štukelj in Tovarišija avtorjev Ivana Čuka, Alenke Puhar in Aleksa Leona Vesta. Knjiga je bila decembra in januarja predstavljena na številnih dogodkih in okroglih mizah, kjer so jo poslušalci sprejemali z velikim zanimanjem. Predstavlja nam namreč tisti del zasebnega in poklicnega življenja olimpionika Leona Štuklja, ki ga je poznalo le malo ljudi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Vzročna zveza z vidika krivde

mag. Andrej Ferlinc, 5.3.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 8-9/2020Na prvi pogled je naslov provokativen, saj so bila v pravu pogosta stališča, da vprašanj vzročne zveze ni mogoče povezovati s krivdo. Problematika vzročne zveze je zato tudi v konkretnih zadevah vselej videti le kot dejansko, in ne kot pravno vprašanje. Temeljno izhodišče je v trditvi, da moramo v kazenskem pravu vzročno zvezo pojmovati predvsem kot objektivno zvezo med storitvami ali opustitvami storilca kaznivega dejanja in nastalo posledico. Toda po drugi strani različni avtorji opozarjajo, da je problem vzročnosti sporen tako v filozofiji, naravoslovju kot tudi v družboslovju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Vsebina PP št.8-9/2020

Avtor ni naveden, 5.3.2020

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8-9/20203 UVODNIK dr. Marijan Pavčnik Razumevanje prava 6-8 UPRAVNO PRAVO dr. Polonca Kovač Ugotavljanje pravne narave sodobnih upravnih aktov 9-10 OBLIGACIJSKO PRAVO dr. Jasna Zwitter-Tehovnik, Domen Brus in Žan Klobasa COVID-19, dogodek višje sil
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Pravni napovednik

Patricij Maček, 5.3.2020

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 8-9/2020Napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Nove zahteve glede minimalnega kritja izgub za nedonosne izpostavljenosti bank

Filip Peče, 5.3.2020

Finance in bančništvo

Filip Peče, Pravna praksa, 8-9/2020Svetovna finančna kriza, ki se je pričela leta 2007, je dodobra pretresla ne samo finančni sektor, temveč tudi celotno gospodarstvo. Med njene posledice spadajo tudi velikanske zaloge nedonosnih posojil (NPL) oz. nedonosnih izpostavljenosti (NPE). Problematika NPL je v upadanju, a še zdaleč ni irelevantna, saj še vedno bremeni marsikatero državo članico EU. Ni dvoma, da zaloge NPL v bilancah bank pomenijo eno izmed kritičnih tveganj, s katerimi se v tem trenutku sooča evropski bančni sistem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Pravila kolektivnega izgona nezakonitih migrantov v luči EKČP

Zoran Skubic, 5.3.2020

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 8-9/2020Nezakonite migracije so v ospredju politik Unije in njenih držav članic vsaj od izbruha sirske državljanske vojne leta 2011. Svoj neslavni vrhunec je omenjena problematika dosegla v letih 2015 in 2016, ko so se tudi čez slovenske vasi in mesta valile trume tako sirskih beguncev kot tudi ekonomskih migrantov, največ iz držav severne in severozahodne Afrike ter širšega območja Bližnjega vzhoda. Dogovor Unije s Turčijo, ki je ta tok zavrl, je povzročil, da so se migracije umaknile z naslovnic, nikoli pa niso in tudi ne bodo popolnoma izginile. To velja zlasti za tiste države članice Unije, katerih ozemlje je večinoma obkroženo s Sredozemskim morjem. Mednje zagotovo spadata zlasti Grčija in Italija ter seveda Malta in Ciper. Pri tem ni moč zanemariti niti Španije, ki ima še dodatno posebnost, in sicer dve eksklavi neposredno na afriški obali, ki sta hkrati tudi zunanji schengenski meji, Ceuto in Melillo na obali Maroka. In prav ozemlje Melille, ki je na kopenski strani že od leta 2014 obkroženo s trinajstimi kilometri trojne mejne ograje, ponekod visoke tudi šest metrov, je bilo v ospredju odločanja sedemčlanskega senata leta 2017, nedavno tega pa še Velikega senata strasbourškega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Je očeta dolžan preživljati sin ali zunajzakonska partnerica?

Špela Peršl, 5.3.2020

Zakonska zveza in družinska razmerja

Špela Peršl, Pravna praksa, 8-9/2020Oče je do pred kratkim živel s partnerico v zunajzakonski skupnosti več kot deset let. Zaradi starosti in bolezenskih težav je sedaj v domu za ostarele, jaz kot sin pa moram poravnati vse obveznosti iz naslova plačevanja doma za ostarele, ker oče nima zadostnih sredstev za plačilo. • Zanima me, ali moram sam v celoti nositi vse stroške ali pa jih je dolžna poravnati tudi očetova zunajzakonska partnerica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Delo od doma zaradi koronavirusa

Matej Vošner, 5.3.2020

Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 8-9/2020• Ali sme delodajalec delavcu, ki se je vrnil z območja, na katerem je veliko obolelih z novim koronavirusom, preventivno odrediti delo od doma oz. kakšni pogoji morajo biti za to izpolnjeni?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Podaljšanje pogodbe delavcu na bolniški zaradi povečanega obsega dela

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 5.3.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 8-9/2020Delavec je zaradi začasno povečanega obsega dela zaposlil delavca za določen čas enega leta. Po enajstih mesecih dela je delavec nastopil bolniški stalež. Kaže, da bo delavec na bolniški še nekaj časa. Ko bo ozdravel, pa ga bo delodajalec potreboval. • Ali mu lahko podaljša pogodbo še za določen čas enega leta, čeprav bo delavec v času izteka prve pogodbe oz. sklenitve nove v bolniškem staležu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Kako nujnemu dediču z oporoko preprečiti dedovanje nujnega deleža?

dr. Nana Weber, 5.3.2020

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 8-9/2020Iz prejšnjega zakona imam dva otroka, ki sta preskrbljena in samostojna. V novem zakonu se mi je rodil otrok. Rada bi, da otroka iz prejšnjega zakona ne bi dedovala po meni, temveč da bi dedoval le novorojeni otrok. • Kako lahko ostalim nujnim dedičem (otrokoma iz prejšnjega zakona in sedanjemu možu) z oporoko, v kateri zapuščam vse novorojenemu sinu, preprečim dedovanje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 5.3.2020

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8-9/2020 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Poslovnik Državne volilne komisije (PoDVK-1) (Ur. l. RS, št. 10/20) - veljati začne 7. marca. 2. Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže (Ur. l. RS, št. 11/20) - velja od 26.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Izbor delodajalcev za izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja

Avtor ni naveden, 5.3.2020

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST, Splošni državni akti, simboli in prazniki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8-9/2020Člen 47 Zakona o urejanju trga dela je v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljene protiustavnosti sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost obvestila iz šestega odstavka 47. člena Zakona o urejanju trga dela tako, da presoja skladnost obvestila z vsebinskimi merili in procesnimi pravili, ki so določeni v Zakonu o urejanju trga dela, v smernicah in načrtu za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, v katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja in v javnem povabilu.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 8-9

Leto objave

< Vsi
2020(42)
> Marec(42)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B CĆČDĐEF GH IJK LM NOP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov