O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 50)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Ureditev lobiranja civilne družbe ni več omejujoča

Blaž Kovač, 23.6.2011

Uprava

Blaž Kovač, Pravna praksa, 24-25/2011V Uradnem listu, št. 26/11 in 43/11, sta bili objavljeni noveli Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZintPK-A in ZintPK-B). Novela ZintPK-B, ki prinaša bistvene novosti glede lobiranja (civilne družbe), je začela veljati 4. junija 2011. Po slabem letu in treh zakonodajnih postopkih smo končno dobili primerno ureditev lobiranja, še zlasti glede delovanja civilne družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Zadeva Hypo

Alenka Mordej, 23.6.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Alenka Mordej, Pravna praksa, 24-25/2011Prvi večji sodni postopek v aferi Hypo banke se je začel in končal na Okrožnem sodišču v Celovcu. Gre za kazenski postopek, ki je potekal proti trem nekdanjim vodilnim osebam Hypo banke, predsedniku uprave Wolfgangu Kultererju in nekdanjima menedžerjema Gertu Xanderju in Albinu Ruhdorferju, zaradi kaznivega dejanja poneverbe. Postopek se je konec marca končal z oprostilno sodbo. Odločitev še ni pravnomočna, saj je tožilstvo vložilo pritožbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Kdaj se šteje, da kmet prepreči pregled na kraju samem v odločanju o finančni pomoči

Ines Grah, 23.6.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Ines Grah, Pravna praksa, 24-25/2011Sodišče EU je 16. junija izdalo sodbo v zadevi Marija Omejc proti Republiki Sloveniji. Gre za odločitev o drugem slovenskem predhodnem vprašanju. V okviru spora na Upravnem sodišču je bil na Sodišče podan predlog za sprejetje predhodne odločbe, katere predmet se nanaša na razlago drugega odstavka 23. člena Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004, ki določa, da se zahtevki za pomoč zavrnejo, če kmet ali njegov zastopnik prepreči opravo pregleda na kraju samem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 23.6.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 24-25/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Osebni status posameznika

Nana Weber, 23.6.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 24-25/2011Področje osebnega statusa je slabo raziskano. Na administrativne težave in neprijetnosti evropski državljani največkrat naletijo, ko želijo urediti svoj osebni status ali status svojega otroka. Predpisi po posameznih državah se razlikujejo, mednarodne konvencije in pravila mednarodnega zasebnega prava pa obstoječe konflikte rešujejo v manjši meri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

(Ne)upravičenost zadržkov pri ustanavljanju skupnih preiskovalnih skupin

Nina Židanik, 23.6.2011

Kazenski postopek

Nina Židanik, Pravna praksa, 24-25/2011Slovenija je že leta 2005 ratificirala Konvencijo o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije in v svojo zakonodajo implementirala Okvirni sklep Sveta z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih skupinah, kar pomeni, da od takrat dalje lahko ustanovi skupno preiskovalno skupino z drugo oziroma drugimi državami članicami EU. Kljub temu pa ta institut v praksi še danes ni ustrezno zaživel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Aktivna legitimacija kolektivne organizacije po ZASP

Boštjan Rejc, 23.6.2011

Intelektualna lastnina

mag. Boštjan Rejc, Pravna praksa, 24-25/2011S sodbo opr. št. II Ips 606/2007 z dne 9. januarja 2008 je Vrhovno sodišče RS notranje razmerje med kolektivno organizacijo in avtorjem opredelilo kot mandatno razmerje. Ker je ta opredelitev preozka in ker v praksi zato povzroča nemalo težav, želim opozoriti na nekatere posebnosti razmerja med kolektivno organizacijo in avtorjem, zaradi katerih lahko sklenemo, da razmerje med avtorjem in kolektivno organizacijo ni zgolj mandatno razmerje, temveč gre za razmerje sui generis. To bi morala sodišča upoštevati tudi pri vprašanju aktivne legitimacije na strani kolektivnih organizacij. Prispevek je omejen na primere pogodbenega kolektivnega upravljanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Odpoved pogodbe o zaposlitvi brez odpravnine - javni uslužbenci

Avtor ni naveden, 23.6.2011

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2011ZDR - drugi odstavek 2. člena, 2. alineja prvega ostavka 88. člena, prvi odstavek 109. člena ZJU - prvi odstavek 5. člena, sedmi odstavek 147. člena, prvi odstavek 159. člena, 162. člen Po ZJU ni pravne podlage za plačilo odpravnine v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu iz razloga nesposobnosti, kot ta razlog definira ZJU v 159. členu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Stališče k osnutku zveznega zakona, s katerim se spremeni Zakon o narodnih skupnostih

Avtor ni naveden, 23.6.2011

ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA

Društvo koroških slovenskih-pravnikov, Pravna praksa, 24-25/2011V Pravni praksi smo letos že poročali o začetku delovanja Pravnega foruma za manjšine pri Zvezi društev pravnikov Slovenije. Ta se je najprej lotil dolgoletne odprte rane - uresničevanja 7. člena Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 glede zagotovitve osnovnih pogojev za obstoj slovenske narodne s
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Nakup lastnega deleža v d. o. o.

Avtor ni naveden, 23.6.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2011Poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo mora pridobiti sklep skupščine, s katerim družbeniki izrazijo strinjanje s pridobitvijo lastnega deleža, četudi družbena pogodba ne vsebuje izrecne določbe, ki bi urejala takšno situacijo, razen če se družbeniki v družbeni pogodbi tovrstnemu soglasju ali odobritvi izrecno odrečejo, tako da prepustijo poslovodji, da se o pridobitvi lastnega deleža odloči samostojno in na lastno odgovornost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Razvrstitev v zavarovalno osnovo - poslovodna oseba

Avtor ni naveden, 23.6.2011

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2011Kako naj davčni zavezanec v novo zavarovalno osnovo razvrstiti zavarovanca po zavarovalni podlagi 040, ki je do 30. septembra 2010 obračunaval prispevke za socialno varnost od izplačane plače - na REK-1 obrazcu, od 1. oktobra 2010 dalje pa prispevke za socialno varnost obračunava od zavarovalne osnove v višini najnižje pokojninske osnove - na OPSVL obrazcu? Ali se pri uvrstitvi v zavarovalno osnovo upošteva tudi izplačilo po poslovodni pogodbi ali le izplačilo dividend?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Obračunavanje davčnega odtegljaja od plačil za turistične storitve (aranžmaje) v davčno ugodnejše režime

Avtor ni naveden, 23.6.2011

Davek od dohodka pravnih oseb

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2011Pojasnilo obravnava obveznost obračuna davčnega odtegljaja po določbah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) od plačil za storitve tujih turističnih agencij, ki se za slovenskega naročnika (na primer turistično agencijo iz Slovenije), opravijo v državah, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5 odstotka in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom ZDDPO-2 (davčni režimi, ki zaradi stopnje obdavčitve veljajo za ugodnejše).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Obračun in plačilo davčnega odtegljaja od plačil obresti Evropski investicijski banki

Avtor ni naveden, 23.6.2011

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2011Ob plačilu obresti, ki jih na podlagi kreditne pogodbe davčni zavezanec plačuje Evropski investicijski banki (EIB), lahko uveljavlja ugodnosti iz Okvirnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko o dejavnostih EIB v Sloveniji (v nadaljevanju Okvirni sporazum). Tudi za te primere plačil dohodkov je določeno poročanje davčnemu organu, in sicer na obrazcu ODO 1, stolpec 5 - druga mednarodna pogodba, kjer se vpiše omenjeni Okvirni sporazum. Okvirni sporazum v 3. členu določa, da so obresti in vsa druga plačila, zapadla v korist EIB in ki izhajajo iz dejavnosti, predvidenih s tem sporazumom, kot tudi aktiva in prihodki EIB, ki so povezani s temi dejavnostmi, prosti davkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - voznik avtobusa

Avtor ni naveden, 23.6.2011

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2011Glede na vrednost neizdane vozovnice in druge okoliščine gre v tej zadevi za mejni primer pogojev za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Vendar pa se je tožnik z neutemeljenimi izgovori in zavajajočimi ravnanji (v katera je neutemeljeno vpletel tudi tretjo osebo - potnika) še dodatno izkazal za neverodostojnega, kar je pogojevalo presojo, da glede na njegovo delovno mesto, vezano na poslovanje z denarjem, ter glede na vse druge okoliščine in interese pogodbenih strank nadaljevanje njegovega delovnega razmerja v smislu določb prvega odstavka 110. člena ZDR niti do izteka odpovednega roka ni več mogoče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Izplačevanje rente in regresni zahtevek

Nataša Belopavlovič, 23.6.2011

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 24-25/2011Dne 22. marca 1990 se je pri delu poškodovala delavka, ki je bila zaradi posledic poškodb invalidsko upokojena. Na podlagi zunajsodne poravnave je od zavarovalnice (delna odškodnina) in podjetja (preostali znesek) delavka prejela enkratni odškodnini zaradi pretrpljenih telesnih bolečin, duševnih bolečin zaradi skaženosti, duševnih bolečin zaradi strahu in gmotne škode. Z zunajsodno poravnavo je bila tudi dogovorjena pravica do rentnega zahtevka zaradi prikrajšanja oškodovanke pri plači, kar v praksi pomeni razliko med prejeto invalidsko pokojnino in plačo (mesečni prejemek), ki bi jo delavka prejela, če bi delala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Argument a fortiori kot stopnjevana analogija in njegove praktične posledice

Marko Novak, 23.6.2011

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 24-25/2011V tem prispevku opozarjam na tezo, da je argument a fortiori (le) podvrsta argumenta analogije oziroma t. i. okrepljena analogija. Gre za idejo, ki je bila sicer že pred časom obravnavana v teoriji pravne argumentacije. Tu je zlasti Peczenik menil, da sta pri argumentu a fortiori neposredno urejeni in neurejeni primer še bolj podobna kot denimo pri zakonski analogiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Izraba letnega dopusta staršev šoloobveznih otrok

Brigita Rajšter-Vranović, 23.6.2011

Delovna razmerja

Brigita Rajšter-Vranović, Pravna praksa, 24-25/2011Po obvestilu delodajalca imam 30 dni letnega dopusta. Delodajalca sem zaradi dveh šoloobveznih otrok prosil za 15 dni letnega dopusta, vendar mi ga je omogočil izrabiti le deset dni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Pooblastilo za zastopanje po odvetniku - substitucija po odvetniku iste odvetniške pisarne

Avtor ni naveden, 23.6.2011

Odvetništvo in notariat, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2011Odvetnik, na katerega s strani stranke pooblaščeni odvetnik prenese pooblastilo za vsa ali za posamezna pravdna dejanja, četudi je zaposlen pri pooblaščenem odvetniku, mora sodišču pri prvem pravdnem dejanju predložiti substitucijsko pooblastilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Kdo nosi stroške zamenjave blaga z napako?

Katarina Vatovec, 23.6.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 24-25/2011Osrednje vprašanje dveh zadev, ki ju je luksemburško Sodišče zaradi medsebojne povezanosti združilo za izdajo skupne sodbe in katere poročevalec je sodnik Ilešič, je zapisano v naslovu: Kdo nosi stroške zamenjave blaga z napako? Prodajalec ali kupec (potrošnik po upoštevni Direktivi št. 1999/44/ES)? Dodati velja, da gre v konkretnih zadevah za primera, ko je bilo blago (polirane talne ploščice in pomivalni stroj) dobavljeno, potrošnik pa ga je v skladu z njegovo vrsto in namenom v dobri veri vgradil, pri tem pa odkril napako dobavljenega blaga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Pirova zmaga pravne države

Aleš Novak, 23.6.2011

Ustavno sodišče

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 24-25/2011Epirski kralj Pir se je v zgodovino zapisal s svojimi zmagami. Po bitki pri Askulu, v kateri je izgubil cvet svojih vojščakov, je baje pripomnil: "Še ena taka zmaga, pa smo uničeni." Zmage so kdaj tvegana zadeva, še zlasti če smo zanje pripravljeni žrtvovati več, kot bi bilo pametno. Kako blizu Pirovi izkušnji je zadnja zmaga Ustavnega sodišča, v kateri je s svojo odločbo U-I-114/11-12 z dne 9. junija 2011 kar samo ustanovilo občino, ki jo obotavljivi Državni zbor ni želel ustanoviti, bo presodil čas. Po mojem prepričanju pa si prav veliko takih "zmag" slovenski pravni red ne more več privoščiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Gradiva, ki jih obravnava Državni zbor RS

Avtor ni naveden, 23.6.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/201114. junij - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o verski svobodi (ZVS-A) - prva obravnava; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o biocidnih proizvodih (ZBioP-A) - prva obravnava; - Poročilo o delu Državnega pravobranilstva RS za leto 2010. 15. juni
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Razlika med podizvajalcem in proizvajalcem v javnem naročanju

Grešak Boštjan, Dren Mateja, 23.6.2011

PRORAČUN

Boštjan Grešak, Mateja Dren, Pravna praksa, 24-25/2011Pri pripravi ponudbe za izvedbo javnega naročila je treba pozornost nameniti vprašanju, kdaj se neki subjekt šteje kot podizvajalec in kdaj ne. Posledice so namreč za ponudnika, ki napačno presodi položaj sodelujočega poslovnega partnerja, lahko hude - izločitev iz postopka oddaje javnega naročila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 23.6.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2011je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o motornih vozilih - ZMV (Ur. l. RS, št. 106/10) - veljati začne 1. aprila, uporabljati pa se začne 1. julija. 2. Zakon o cestah - ZCes-1 (Ur. l. RS, št. 109/10) - veljati začne 1. aprila,
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Splav na Poljskem

Andreja Tratnik, 23.6.2011

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 24-25/2011Preiskava z ultrazvokom je pokazala, da je v razvoju zarodka prišlo do napak. Sumili so, da gre za genetsko napako. Bodoča mati je želela opraviti nadaljnje genetske preiskave, da bi se sum potrdil ali ovrgel. Jasno je tudi izrazila, da želi v primeru potrjene genske prizadetosti zarodka opraviti splav. In prav tu je bil problem. Njen osebni zdravnik se ni strinjal, da je prizadetost zarodka tolikšna, da je upravičena do splava po zakonu, zato ji ni omogočil nadaljnjih preiskav. Prizadeta hčerka se je rodila, mož jo je zapustil, ostala je sama z dvema zdravima otrokoma in prizadeto hčerko. S pravdanjem pred poljskimi sodišči je bila upravičena do nekaj odškodnine. Je kljub temu upravičena še do pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in tam zahtevati dodatno odškodnino? Je res, da so pristojni poljski organi v situaciji, ki je bila že sama po sebi težka, z njo ravnali ponižujoče in s tem kršili 3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP)? Pa tudi 8. člen EKČP (pravico do zasebnega in družinskega življenja)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Davčni zastopnik po ZDDV-1

Avtor ni naveden, 23.6.2011

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2011Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) v drugem odstavku 76. člena določa, da če je v skladu s 1. do 5. točko prvega odstavka tega člena plačnik DDV davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, ima pa sedež v drugi državi članici, lahko ta davčni zavezanec imenuje davčnega zastopnika kot osebo, ki mora plačati DDV.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 24-25

Leto objave

< Vsi
2011(50)
> Junij(50)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČD ĐEFG H IJK LM N OPQR SŠ T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov