O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 50)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 23.6.2011

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 24-25/2011Sanja Kutnjak Ivkovich in John Hagan Reclaiming Justice - The International Tribunal for the Former Yugoslavia and Local Courts (Oxford University Press, 2011, 224 strani) Leta 1999 se je prvič v pravni zgodovini zgodilo, da je Mednarodno sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (MK
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Deblokada političnih zavor

France Bučar, 23.6.2011

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. France Bučar, Pravna praksa, 24-25/2011Če odmislimo mitologijo o tisočletnih sanjah o svoji lastni državi in se bolj približamo tlom stvarnosti, bomo hitro ugotovili, da nas je lastna državnost v neki meri kar prehitela. Nikoli v novejši zgodovini nismo živeli v lastni državi in z lastno državnostjo nismo imeli izkušenj. Svojo državo smo dobili z uporom proti komunizmu in Jugoslaviji. V uporu so gotovo mnoge pozitivne prvine, pripravljenost na žrtve, celo junaštvo, zlasti tudi dvom nad mnogimi navideznimi vrednotami, s katerimi so nas hoteli držati v pokorščini. Upor sam po sebi pa ne ustvarja novih prvin sveta, ki naj nadomesti tistega, proti kateremu smo se uprli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Urejanje prostora na občinski ravni

Adrijana Viler-Kovačič, 23.6.2011

Kultura in umetnost

mag. Adrijana Viler-Kovačič, Pravna praksa, 24-25/2011Vsem, ki se srečujemo s problematiko prostorskega načrtovanja in njegovega uresničevanja v praksi, je dobrodošla pridobitev knjiga Urejanje prostora na občinski ravni, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Uradni list Republike Slovenije (Ljubljana 2011, 460 strani). Knjiga vsebuje celovit vpogled v bistvo problematike prostorskega načrtovanja v lokalni skupnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

200 let ODZ (5)

Katja Škrubej, 23.6.2011

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 24-25/2011V decembrski številki Slovenskega pravnika iz leta 1898 je ob petdeseti obletnici vladanja cesarja Franca Jožefa I. objavljen slavilni spis, v katerem so z dolžnim navdušenjem predstavljeni "plodovi na pravnem polji" v teh pol stoletja: javno pravo da je prišlo "iz starih šablon v ves drugi tir, po katerem je Avstrija napredovala in se spopolnjevala v resnično pravno državo", saj se je, kot ugotavlja avtor, "absolutizem moral umakniti ustavi, po kateri so narodi in državljani dobili pravico sodelovanja pri zakonodavstvu in pravico kontrole nad gospodarstvom in upravo države".
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Moška imena na -e

Nataša Hribar, 23.6.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 24-25/2011Študentka iz sosednje države, ki pri nas študira slovenščino, me je pri uri pravopisa spraševala, zakaj nekatera moška imena pri sklanjanju osnovo podaljšujejo s -t (Jože Jožeta), nekatera pa z -j (Máte Máteja). Ker mi to vprašanje ni bilo postavljeno prvič, sem se odločila, da odgovore nanj poiščemo v današnjem kotičku. Najprej bom navedla nekaj skupin moških lastnih in tudi nekaterih občnih imen, ki se končujejo na naglašeni ali nenaglašeni -e.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Rekorden pripad

Irena Vovk, 23.6.2011

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 24-25/2011Pripad zadev v letu 2010 je bil rekorden, sodišča so namreč prejela v reševanje 969.955 zadev oziroma za 4,8 odstotka več kot v letu poprej in tako imela v delu več kot 1,45 milijona zadev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Osebni status posameznika

Nana Weber, 23.6.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 24-25/2011Področje osebnega statusa je slabo raziskano. Na administrativne težave in neprijetnosti evropski državljani največkrat naletijo, ko želijo urediti svoj osebni status ali status svojega otroka. Predpisi po posameznih državah se razlikujejo, mednarodne konvencije in pravila mednarodnega zasebnega prava pa obstoječe konflikte rešujejo v manjši meri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 23.6.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 24-25/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Kdo nosi stroške zamenjave blaga z napako?

Katarina Vatovec, 23.6.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 24-25/2011Osrednje vprašanje dveh zadev, ki ju je luksemburško Sodišče zaradi medsebojne povezanosti združilo za izdajo skupne sodbe in katere poročevalec je sodnik Ilešič, je zapisano v naslovu: Kdo nosi stroške zamenjave blaga z napako? Prodajalec ali kupec (potrošnik po upoštevni Direktivi št. 1999/44/ES)? Dodati velja, da gre v konkretnih zadevah za primera, ko je bilo blago (polirane talne ploščice in pomivalni stroj) dobavljeno, potrošnik pa ga je v skladu z njegovo vrsto in namenom v dobri veri vgradil, pri tem pa odkril napako dobavljenega blaga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Kdaj se šteje, da kmet prepreči pregled na kraju samem v odločanju o finančni pomoči

Ines Grah, 23.6.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Ines Grah, Pravna praksa, 24-25/2011Sodišče EU je 16. junija izdalo sodbo v zadevi Marija Omejc proti Republiki Sloveniji. Gre za odločitev o drugem slovenskem predhodnem vprašanju. V okviru spora na Upravnem sodišču je bil na Sodišče podan predlog za sprejetje predhodne odločbe, katere predmet se nanaša na razlago drugega odstavka 23. člena Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004, ki določa, da se zahtevki za pomoč zavrnejo, če kmet ali njegov zastopnik prepreči opravo pregleda na kraju samem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Zadeva Hypo

Alenka Mordej, 23.6.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Alenka Mordej, Pravna praksa, 24-25/2011Prvi večji sodni postopek v aferi Hypo banke se je začel in končal na Okrožnem sodišču v Celovcu. Gre za kazenski postopek, ki je potekal proti trem nekdanjim vodilnim osebam Hypo banke, predsedniku uprave Wolfgangu Kultererju in nekdanjima menedžerjema Gertu Xanderju in Albinu Ruhdorferju, zaradi kaznivega dejanja poneverbe. Postopek se je konec marca končal z oprostilno sodbo. Odločitev še ni pravnomočna, saj je tožilstvo vložilo pritožbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Splav na Poljskem

Andreja Tratnik, 23.6.2011

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 24-25/2011Preiskava z ultrazvokom je pokazala, da je v razvoju zarodka prišlo do napak. Sumili so, da gre za genetsko napako. Bodoča mati je želela opraviti nadaljnje genetske preiskave, da bi se sum potrdil ali ovrgel. Jasno je tudi izrazila, da želi v primeru potrjene genske prizadetosti zarodka opraviti splav. In prav tu je bil problem. Njen osebni zdravnik se ni strinjal, da je prizadetost zarodka tolikšna, da je upravičena do splava po zakonu, zato ji ni omogočil nadaljnjih preiskav. Prizadeta hčerka se je rodila, mož jo je zapustil, ostala je sama z dvema zdravima otrokoma in prizadeto hčerko. S pravdanjem pred poljskimi sodišči je bila upravičena do nekaj odškodnine. Je kljub temu upravičena še do pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in tam zahtevati dodatno odškodnino? Je res, da so pristojni poljski organi v situaciji, ki je bila že sama po sebi težka, z njo ravnali ponižujoče in s tem kršili 3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP)? Pa tudi 8. člen EKČP (pravico do zasebnega in družinskega življenja)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Ureditev lobiranja civilne družbe ni več omejujoča

Blaž Kovač, 23.6.2011

Uprava

Blaž Kovač, Pravna praksa, 24-25/2011V Uradnem listu, št. 26/11 in 43/11, sta bili objavljeni noveli Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZintPK-A in ZintPK-B). Novela ZintPK-B, ki prinaša bistvene novosti glede lobiranja (civilne družbe), je začela veljati 4. junija 2011. Po slabem letu in treh zakonodajnih postopkih smo končno dobili primerno ureditev lobiranja, še zlasti glede delovanja civilne družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Stališče k osnutku zveznega zakona, s katerim se spremeni Zakon o narodnih skupnostih

Društvo koroških slovenskih pravnikov,, 23.6.2011

ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA

, Pravna praksa, 24-25/2011V Pravni praksi smo letos že poročali o začetku delovanja Pravnega foruma za manjšine pri Zvezi društev pravnikov Slovenije. Ta se je najprej lotil dolgoletne odprte rane - uresničevanja 7. člena Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 glede zagotovitve osnovnih pogojev za obstoj slovenske narodne s
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

(Ne)upravičenost zadržkov pri ustanavljanju skupnih preiskovalnih skupin

Nina Židanik, 23.6.2011

Kazenski postopek

Nina Židanik, Pravna praksa, 24-25/2011Slovenija je že leta 2005 ratificirala Konvencijo o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije in v svojo zakonodajo implementirala Okvirni sklep Sveta z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih skupinah, kar pomeni, da od takrat dalje lahko ustanovi skupno preiskovalno skupino z drugo oziroma drugimi državami članicami EU. Kljub temu pa ta institut v praksi še danes ni ustrezno zaživel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Stvarni vložki po ustanovitvi d. d. in d. o. o.

Bojan Zabel, 23.6.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Bojan Zabel, Pravna praksa, 24-25/2011Sodna praksa in pravna literatura sta dokaj enotno oblikovali pojem stvarnih vložkov ter pojasnili zakonske materialne in formalne pogoje za vplačilo delnic ali deležev. Razvoj tega področja pa vendarle še ni končan. To dokazuje tudi še ne končano razpravljanje v sodni praksi in literaturi o "prikritih stvarnih vložkih". Manj pozornosti pa velja usodi stvarnih vložkov po ustanovitvi družbe. Nekaj vprašanj o tem želim pojasniti v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Argument a fortiori kot stopnjevana analogija in njegove praktične posledice

Marko Novak, 23.6.2011

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 24-25/2011V tem prispevku opozarjam na tezo, da je argument a fortiori (le) podvrsta argumenta analogije oziroma t. i. okrepljena analogija. Gre za idejo, ki je bila sicer že pred časom obravnavana v teoriji pravne argumentacije. Tu je zlasti Peczenik menil, da sta pri argumentu a fortiori neposredno urejeni in neurejeni primer še bolj podobna kot denimo pri zakonski analogiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Ustavni zakon je lahko protiustaven

Andraž Teršek, 23.6.2011

Ustavno sodišče

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 24-25/2011Zakonodajalec ne sme kar tako in preprosto zato, ker se je pač tako odločil in uspel zbrati dvotretjinsko večino poslancev Državnega zbora, sprejeti ustavnega zakona. Tak zakon se ne sme sprejeti za kakršnokoli vsebino in ne glede na namen njegovega sprejema. Vsebina ustavnega zakona, ki na primer jasno in nedvoumno izkazuje namen, da bi se z zlorabo oblike ustavnega zakona izigrala in obšla vsebina neke odločbe Ustavnega sodišča, ni nedotakljiva že samo zato, ker je bila formalno sprejeta v obliki "ustavnega zakona". Samo zato, ker je pač tak zakon poimenovan in sprejet kot "ustavni", ni nedotakljiv.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Razlika med podizvajalcem in proizvajalcem v javnem naročanju

Grešak Boštjan, Dren Mateja, 23.6.2011

PRORAČUN

Boštjan Grešak, Mateja Dren, Pravna praksa, 24-25/2011Pri pripravi ponudbe za izvedbo javnega naročila je treba pozornost nameniti vprašanju, kdaj se neki subjekt šteje kot podizvajalec in kdaj ne. Posledice so namreč za ponudnika, ki napačno presodi položaj sodelujočega poslovnega partnerja, lahko hude - izločitev iz postopka oddaje javnega naročila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Evropa

Irena Vovk, 23.6.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 24-25/2011Torek, 14. 6. Schengen. Mineva 26 let od vzpostavitve schengenskega območja, ki obsega 25 držav, med njimi tudi Slovenijo. Oblikovanje schengenskega območja velja za enega največjih uspehov EU. Pri varovanju zunanje meje državam članicam pomaga tudi agencija EU za nadzor zunanjih meja Front
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Zmeda državne potrošnje in državnih investicij

Robert Kleindienst, 23.6.2011

PRORAČUN

mag. Robert Kleindienst, Pravna praksa, 24-25/2011V Sloveniji se v zvezi z izdatki davkoplačevalcev močno mešata pojma državna potrošnja in investicija. Tako se na primer dokapitalizacija družbe v delni ali večinski državni lasti s strani države obravnava enako kot izdatki za plače državnih uslužbencev ali njihove reprezentančne stroške. Seveda pa je med potrošnjo in investicijo pomembna razlika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

dogodki - izjave

Irena Vovk, 23.6.2011

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 24-25/2011od 14. do 20. junija Torek, 14. 6. Nepremičninsko posredovanje. Z novelo Zakona o nepremičninskem poslovanju, ki so jo potrdili poslanci, se v naš pravni red vnaša nediskriminatorna možnost opravljanja teh storitev na ozemlju Slovenije nepremičninskim družbam iz držav EU, Evropskega gospo
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Izplačevanje rente in regresni zahtevek

Nataša Belopavlovič, 23.6.2011

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 24-25/2011Dne 22. marca 1990 se je pri delu poškodovala delavka, ki je bila zaradi posledic poškodb invalidsko upokojena. Na podlagi zunajsodne poravnave je od zavarovalnice (delna odškodnina) in podjetja (preostali znesek) delavka prejela enkratni odškodnini zaradi pretrpljenih telesnih bolečin, duševnih bolečin zaradi skaženosti, duševnih bolečin zaradi strahu in gmotne škode. Z zunajsodno poravnavo je bila tudi dogovorjena pravica do rentnega zahtevka zaradi prikrajšanja oškodovanke pri plači, kar v praksi pomeni razliko med prejeto invalidsko pokojnino in plačo (mesečni prejemek), ki bi jo delavka prejela, če bi delala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Obračunavanje davčnega odtegljaja od plačil za turistične storitve (aranžmaje) v davčno ugodnejše režime

Avtor ni naveden, 23.6.2011

Davek od dohodka pravnih oseb

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2011Pojasnilo obravnava obveznost obračuna davčnega odtegljaja po določbah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) od plačil za storitve tujih turističnih agencij, ki se za slovenskega naročnika (na primer turistično agencijo iz Slovenije), opravijo v državah, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5 odstotka in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom ZDDPO-2 (davčni režimi, ki zaradi stopnje obdavčitve veljajo za ugodnejše).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Obračun in plačilo davčnega odtegljaja od plačil obresti Evropski investicijski banki

Avtor ni naveden, 23.6.2011

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2011Ob plačilu obresti, ki jih na podlagi kreditne pogodbe davčni zavezanec plačuje Evropski investicijski banki (EIB), lahko uveljavlja ugodnosti iz Okvirnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko o dejavnostih EIB v Sloveniji (v nadaljevanju Okvirni sporazum). Tudi za te primere plačil dohodkov je določeno poročanje davčnemu organu, in sicer na obrazcu ODO 1, stolpec 5 - druga mednarodna pogodba, kjer se vpiše omenjeni Okvirni sporazum. Okvirni sporazum v 3. členu določa, da so obresti in vsa druga plačila, zapadla v korist EIB in ki izhajajo iz dejavnosti, predvidenih s tem sporazumom, kot tudi aktiva in prihodki EIB, ki so povezani s temi dejavnostmi, prosti davkov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 24-25

Leto objave

< Vsi
2011(50)
> Junij(50)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČD ĐEFG H IJK LM N OPQR SŠ T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov