O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 42)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Napačno zapisana številka IBAN pri nakazilu prek e-bančništva gre "na račun" stranke

Zoran Skubic, 9.5.2019

Plačilni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 17-18/2019Za vsakogar, ki se še spomni, kako je bilo čakati v dolgih vrstah pred bančnimi okenci za tako vsakdanja opravila, kot je bil polog sredstev ali plačilo položnice, je elektronsko bančništvo precejšnji balzam za potrošniško dušo. Opravilo, ki je svojčas zahtevalo tudi debelo uro, je sedaj mogoče opraviti s par kliki. Vseeno pa v vse bolj digitalnem svetu velja železno pravilo: vse ima svojo ceno, predvsem seveda, če si preveč "komot". Za vsako poenostavitev se tako ali drugače plača. Podobno velja tudi za dejavnost bančništva, kjer se je raven ugodja strank pri nakazovanju denarja dvignila do te mere, da je pravzaprav že resno ogrožena varnost tovrstnih prenosov. Brezstično nakazilo? Seveda. Plačevanje položnic preko mobilnih aplikacij, in to tudi brez ročnega vnosa podatkov? Ni problema. Ali pač? Varnostni mehanizmi namreč niso sami sebi namen. V času vse bolj digitalnega denarja, ki se ti lahko kaj kmalu zmuzne neznano kam na tem planetu, so še toliko bolj pomembne varovalke, ki so na razpolago povprečni stranki. A teh je vse manj, in vse zavoljo hitrosti. Novo pravilo je torej: skrbnost pri plačilnem prometu je vse bolj in bolj na plečih strank samih ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

S tujih knjižnih polic

Tim Horvat, 9.5.2019

Kultura in umetnost

Tim Horvat, Pravna praksa, 17-18/2019 Angst essen Freiheit auf: Warum wir unsere Grundrechte schützen müssen Sabine Leutheusser-Schnarrenberger (WBG Theiss, marec 2019, 208 strani, ISBN: 978-3806238914, 18 evrov) Ustava in z njo zagotovljene temel
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Argumenta non sunt numeranda, sed ponderanda

Janez Kranjc, 9.5.2019

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 17-18/2019Rek je nastal na podlagi odlomka iz pisma Plinija Mlajšega Arijanu (Ep. 2, 12). Slovensko bi se glasil: Argumentov se ne sme šteti, temveč (jih je treba) tehtati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Konzorcij ponudnikov za izvedbo javnega naročila

mag. Matjaž Kovač, 9.5.2019

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 17-18/2019Pri kompleksnih predmetih javnega naročanja in pravilih posamezni ponudnik pogosto ne izpolnjuje vseh ekonomskih, kadrovskih in tehničnih zahtev naročnika. Skupina ponudnikov jih izpolnjuje v večji meri, zato pravila o javnem naročanju omogočajo, da ima v postopkih oddaje javnih naročil skupina ponudnikov enak položaj, kot ga ima sicer v poslovni praksi. Skupina oseb, ki sicer ni pravna oseba oziroma ni enovita, se obravnava kot ekonomska celota oziroma kot enovita oseba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Spodbujanje sovraštva ali nestrpnosti: meja med prekrškom in kaznivim dejanjem

Primož Križnar, 9.5.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Prekrški

Primož Križnar, Pravna praksa, 17-18/2019Ministrstvo za pravosodje je spomladi leta 2016 predlagalo spremembo prekrškovne zakonodaje, ki bi Policiji omogočala razkritje identitete oseb, ki na spletnih straneh širijo sovražnost in spodbujajo nestrpnost. Ideja ni nova, saj na teoretični ravni sega že v leto 2012. Takrat je bilo mogoče zaslediti najbrž prvo pobudo o dekriminalizaciji sovražnega govora ter njegovem sankcioniranju s prekrški zaradi večje učinkovitosti postopka, ki je pozneje doživela ponovitev leta 2017. Vendar pa vse do danes nimamo odgovora na vprašanje, kje se končajo prekrški in začno kazniva dejanja s tega področja oziroma kaj sploh predstavlja ločnico med tema dvema oblikama kaznivih ravnanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Doktrina drittwirkung v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah

Suzana Pecin, 9.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

Suzana Pecin, Pravna praksa, 17-18/2019Listina EU o temeljnih pravicah je s sprejemom Lizbonske pogodbe postala del zavezujočega primarnega prava. Načeloma velja, da je mogoče pravicam, ki izhajajo iz primarnega prava EU, pripisati naravo neposrednega učinka, vendar je bilo vprašljivo, ali je mogoče enako ugotoviti o naravi človekovih pravic, kot izhajajo iz Listine EU o temeljnih pravicah. Prvi odstavek 51. člena Listine namreč predvideva, da se ta uporablja zgolj za institucije, organe, urade in agencije EU ob spoštovanju načela subsidiarnosti in za države članice, ko te izvajajo pravo EU. Subjektov zasebnega prava Listina EU o temeljnih pravicah ne omenja expressis verbis, kar praviloma pomeni, da ni jasno, ali je mogoče njene določbe uporabiti tudi v zasebnopravnih razmerjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Kaj z volilnimi okraji ter kako urediti volilne enote in preferenčni glas?

dr. Janez Pogorelec, 9.5.2019

Državni zbor in državni svet

dr. Janez Pogorelec, Pravna praksa, 17-18/2019Ustavno sodišče (US) je v odločbi U-I-32/15 ugotovilo, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (ZDVEDZ) v neskladju z Ustavo, in državnemu zboru naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku dveh let po objavi odločbe. S tem je vlado in državni zbor (DZ) postavilo pred politično izjemno težavno nalogo zagotoviti potrebno podporo bodisi za izredno zahtevno spremembo meja volilnih okrajev bodisi za ukinitev volilnih okrajev (in razmislek o številu volilnih enot) in hkratno uvedbo preferenčnega glasu. Zato ni čudno, da se je v reševanje situacije in iskanje ustreznega političnega konsenza za spremembe volilne zakonodaje intenzivno vključil tudi predsednik republike in tako zagotovil hiter odziv stroke, ki je že pripravila zelo kvalitetna strokovna izhodišča za uresničitev odločbe US, pripravljata pa se že tudi delovni osnutek novele Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), ki bi predvidela ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, ter delovni osnutek novele ZDVEDZ, ki bi kar najbolj izenačila število volivcev v posameznih volilnih okrajih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Razpisi

Avtor ni naveden, 9.5.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 17-18/2019 Ur. l. RS, št. 25/19 1. Direktor zavoda - Svet zavoda Splošne bolnišnice Izola, rok je 19. maj. Ur. l. RS, št. 26/19 2. Notarski pomočnik pri notarju Bojanu Podgoršku iz Ljubljane - Notarska zbornica Slovenije, rok je 11. maj. TED
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Stroški postopka pred ustavnim sodiščem

Luka Vlačić, 9.5.2019

Ustavno sodišče

Luka Vlačić, Pravna praksa, 17-18/2019Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS) že od leta 1994 v prvem odstavku 34. člena določa, da v postopku pred ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če ustavno sodišče ne odloči drugače. V članku predstavljam nedavno prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije (US RS) ter nekatera možna izhodišča za razpravo o ustavnopravnih vidikih trenutne ureditve v postopkih z ustavnimi pritožbami ter pobudami za oceno ustavnosti in zakonitosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Obsodba za genocid med sovjetsko okupacijo Litve

Luka Vlačić, 9.5.2019

Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 17-18/2019V nedavni zadevi Drėlingas proti Litvi je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) odločalo, ali so litvanska sodišča pri obsodbi pritožnika za genocid za dejanje, storjeno v času sovjetske okupacije, spoštovala prepoved retroaktivnosti iz 7. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in sodbo Velikega senata ESČP v zadevi Vasiliauskas iz leta 2015.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Ponižani in razžaljeni funkcionarji, uradniki in javni uslužbenci

dr. Marko Kambič, 9.5.2019

Kultura in umetnost

dr. Marko Kambič, Pravna praksa, 17-18/2019Naslov knjige, ki ji ne bi škodila skrben lektorski pregled in boljše oblikovanje, obeta zanimivo in zabavno branje. Avtorica dr. Breda Mulec, docentka s področja javne uprave na Fakulteti za državne in evropske študije, je posegla v preteklost z obravnavo še vedno aktualne problematike varstva časti in dobrega imena. Osredotoča se na osebe, zaposlene v državnem oziroma upravnem aparatu, ki so jih razžalili v slovenskem tisku med obema svetovnima vojnama, to je v obdobju Kraljevine SHS in Kraljevine Jugoslavije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Vpogled delodajalca v datoteke in elektronsko pošto zaposlenega

Sonja Strle, 9.5.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

Sonja Strle, Pravna praksa, 17-18/2019Ali ima delodajalec pravno podlago za dostop do podatkov, ki jih zaposleni hrani na svojem službenem računalniku (elektronska pošta, datoteke, obiskane spletne strani)? 1. Dostop delodajalca do elektronske pošte zaposlenega
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Prenos letnega dopusta v naslednje leto

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 9.5.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 17-18/2019Zaposlenih imamo nekaj delavcev, ki v tekočem letu ne izrabijo vsega letnega dopusta. Nekateri zaradi preobilice dela, drugi zaradi bolniških odsotnosti. • Do kdaj morajo ti delavci izrabiti lanski letni dopust?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 9.5.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 17-18/2019 16. april - Pobuda za sklenitev Protokola o spremembi Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. 18. april - predlog zakona o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin, - predlog za
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Pomen (komentarja) ustave

dr. Matej Avbelj, 9.5.2019

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 17-18/2019Tudi s temi besedami smo na Novi univerzi v nadvse ugledni družbi predsednikov republike, ustavnega in vrhovnega sodišča pred kratkim izrekli dobrodošlico novi, vsebinsko in oblikovno posodobljeni verziji Komentarja Ustave Republike Slovenije. Gre za besede, ki jih je že zdavnaj v zadevi McCulloch v. Maryland zapisal tedanji predsednik ameriškega Vrhovnega sodišča John Marshall. Z njimi je želel izpostaviti posebnost, pravzaprav edinstvenost ustave v primerjavi z vsemi drugimi pravnimi akti neke države. Želel je poudariti, da je ustava pravni akt, ki ima za ustavno urejeno politično skupnost poseben pomen. Tega se v Sloveniji pogosto premalo zavedamo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

S stoletno obveznico iz krize v krizo

Črt Jakhel, 9.5.2019

JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE

Črt Jakhel, Pravna praksa, 17-18/2019Argentina je junija 2017 ponudila za 2,75 milijarde USD dolarskih obveznic z dobo poplačila sto let. Tako je postala druga država v Ameriki z aktivnimi stoletnimi obveznicami. Prehitela jo je Mehika, ki je od 2010 dalje takšne obveznice izdala celo večkrat. Le nekaj mesecev za Argentino je Avstrija postala prvi stoletni primer v evroobmočju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Spomladanski Veliki kongres javnega naročanja

Urša Ravnikar Šurk, 9.5.2019

PRORAČUN

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 17-18/2019LEXPERA d.o.o. je 26. in 27. marca organizirala Spomladanski Veliki kongres javnega naročanja v Portorožu. Udeležili so se ga tako stari kot novi predavatelji s svežimi in zanimivimi temami, v katerih so predstavili novo problematiko ali nadaljevali ter dopolnjevali teme prejšnjega kongresa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Izjave

Avtor ni naveden, 9.5.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 17-18/2019 "Javni naročniki izvajajo javna naročila o najemu pravnih svetovalcev, da ti namesto njih pripravijo javna naročila" (Strokovnjakinja za javno naročanje Milena Basta Trtnik o sistemu javnega naročanja, ki je v Sloveniji zašel v absurdno smer, Večer, 26. april 2019,
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Šeriatsko pravo (5. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 9.5.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 17-18/2019Ko se je na Bližnjem vzhodu začel širiti islam, tam živeča plemena niso poznala institucionaliziranega vzvoda za razreševanje sporov. Tako je bilo tudi v času delovanja preroka Mohameda, ki je v imenu boga Alaha v posameznih primerih izrekal kazni. Ko se je oblikoval omajadski kalifat, ni bilo delitve oblasti in v rokah kalifa je bila tako vodstvena, upravljavska in sodna funkcija. Institucija sodnika (kadija) se je počasi razvijala v obdobju abasidskega kalifata in v času Osmanskega cesarstva dobila svojo dokončno obliko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Vsebina PP št.17-18/2019

Avtor ni naveden, 9.5.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 17-18/20193 UVODNIK dr. Matej Avbelj Pomen (komentarja) ustave 6-7 SODSTVO - ODMEV Milan Štrukelj Še o dvojnih merilih disciplinskega tožilca 8-10 USTAVNO SODSTVO Luka Vlačić Stroški postopka pred ustavnim sodiščem 11-13 PREKRŠKOVNO PRAVO
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Izguba davčnih ugodnosti zaradi znižanja višine davka za neobdavčen dohodek iz tujine lahko krši pravico do prostega gibanja delavcev

Alenka Antloga, 9.5.2019

Davki občanov in dohodnina, Delovna razmerja

Alenka Antloga, Pravna praksa, 17-18/2019Sodišče Evropske unije (SEU) je na zahtevo predložitvenega sodišča (prvostopenjskega sodišča v Li?geu, Belgiji) odločilo, da ni skladno s pravico do prostega gibanja delavcev, da dohodka, kot je pokojnina iz Luksemburga, Belgija ne obdavči, vendar pri določitvi davčne stopnje vseeno všteva takšen dohodek v davčno osnovo ter posledično zavezanca prikrajša za del davčnih ugodnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Žal ne utegnem - ne bo mi uspelo

dr. Nataša Hribar, 9.5.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 17-18/2019Prvi popraznični kotiček namenjam glagoloma utegniti in uspeti. Izzvala me je študentka z vprašanjem, kako naj uporablja glagol utegniti. Opazila ga je namreč v vlogah, za katere je v svojem maternem jeziku težko poiskala glagolske ustreznice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Pravni napovednik

Patricij Maček, 9.5.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 17-18/2019Napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Evropa

Patricij Maček, 9.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 17-18/2019 Torek, 30. 4. Sodišče EU. Mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državami mednarodnega arbitražnega tribunala za investicijske spore (ICS), ki ga vključuje trgovinski sporazum CETA med Evropsko unijo (EU) in Kanado, je po mnenju Sodišča EU združljiv s pravom EU
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Od 15. aprila do 5. maja

Patricij Maček, 9.5.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 17-18/2019 Ponedeljek, 15. 4. Računsko sodišče. Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je predsedniku države Borutu Pahorju predstavil bistvene ugotovitve poročila o delu za leto 2018 in poudaril ključne podatke o javnofinančnih razmerah v Sloveniji. Predsednik Računskega sodiš
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 17-18

Leto objave

< Vsi
2019(42)
> Maj(42)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

A B CĆČDĐEFGH IJ K LM N OP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov