Literatura

Stran 1 / 2 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 40)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2013⁄45	Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izdaja poslovne skrivnosti - pravica do odgovora na medijsko objavo Avtor ni naveden, 21.11.2013 Delovna razmerja
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45/2013Za podatek, ki je predmet poslovne skrivnosti, je značilno, da je znan le določenemu omejenemu krogu ljudi. Podatek, ki je znan ali dostopen širšemu krogu, že po naravi stvari ne more veljati za poslovno skrivnost. Predmet poslovne skrivnosti so podatki, ki za podjetje pomenijo konkurenčno prednost v kakršnemkoli pogledu. Pri podatkih, ki na tržni konkurenčni položaj ne vplivajo, ne gre za poslovno skrivnost.
Pravna praksa, 2013⁄45	Navidezna transparentnost? Irena Vovk, 21.11.2013 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Irena Vovk, Pravna praksa, 45/2013"Vlada s predlogom novega zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) zmanjšuje transparentnost poslovanja gospodarskih družb v večinski državni lasti. Predlog 57. člena ZSDH-1 namreč določa, da se za gospodarske družbe, v katerih ima Slovenski državni holding (SDH) večinski delež ali prevladujoč vpliv, določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo," je v sporočilu za javnost 12. novembra opozoril Informacijski pooblaščenec.
Pravna praksa, 2013⁄45	s tujih knjižnih polic Irena Vovk, 21.11.2013 Kultura in umetnost
	Irena Vovk, Pravna praksa, 45/2013Luís Silva Morais Joint Ventures and EU Competition Law (Hart Publishing Oxford, 2013, 586 strani) Avtor v knjigi obravnava t. i. skupna podjetja v evropskem konkurenčnem pravu in jih primerja z njihovo ureditvijo v zakonodaji ZDA. Začne z analizo tega precej izmuzljivega pojma. V s
Pravna praksa, 2013⁄45	Vsebina PP št.45/2013 Avtor ni naveden, 21.11.2013 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45/2013stran 3 UVODNIK mag. Jaka Slokan Mens sana in corpore sano stran 6 PRAVO SOCIALNE VARNOSTI Eva Godina Čezmejno zdravstveno varstvo po novem stran 9 ARS Mojca Vertačnik in Vesna Gorjup Zupančič <
Pravna praksa, 2013⁄45	razpisi Avtor ni naveden, 21.11.2013 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45/2013Ur. l. RS, št. 88/13 1. Ravnatelja javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica - Ministrstvo za kulturo; rok je 24. november. Ur. l. RS, št. 92/13 2. Direktor - Dom Petra Uzarja Tržič; rok ni naveden. 3. Direktor - Centra za socialno delo Šmarje pri Jelšah; rok
Pravna praksa, 2013⁄45	Normativni program Vlade RS Avtor ni naveden, 21.11.2013 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45/2013Iz normativnega programa Vlade RS za leto 2013 Ime akta Rok za sprejem na vladi Zakon o ratifikaciji Pogodbe o trgovini z orožjem 22. 11. 2013 Zakon o ratifikaciji Tretjega dodatnega protokola k Evropski konvenciji o izročitvi 29. 11. 2013 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vo
Pravna praksa, 2013⁄45	Dodatek za delovno dobo in odpovedi kolektivnih pogodb Katarina Rajgelj, 21.11.2013 Delovna razmerja
	Katarina Rajgelj, Pravna praksa, 45/2013Konec letošnjega leta se izteče veliko kolektivnih pogodb dejavnosti, že poleti pa so delodajalci odpovedali kolektivno pogodbo dejavnosti kemične in gumarske industrije, kmalu zatem pa še pogodbo v gradbenih dejavnostih. Sindikati se bojijo, da je namen takih odpovedi kolektivnih pogodb znižanje stroškov dela, predvsem nadomestila za malico, prevoza na delo in tudi dodatka za delovno dobo. Bistven problem je v tem, da višina teh stroškov ni kogentno določena v določbah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), zaradi česar se v praksi pojavljajo mnenja, da delodajalci teh stroškov niso dolžni izplačati, če njihova višina ni določena tudi v kolektivni pogodbi dejavnosti. Višina stroškov v zvezi z delom (stroški za prehrano ter za prevoz na delo in z dela) se sicer določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ali s podzakonskim aktom, - to pomeni, da Vlada RS višino povrnitve teh stroškov lahko določi sama, če v kolektivni pogodbi dejavnosti ni določena -, višina dodatka za delovno dobo glede na drugi odstavek 129. člena ZDR-1 pa se določi zgolj v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Zakon torej ne predvideva določitve višine dodatka za delovno dobo tudi s podzakonskim aktom, če njegova višina v kolektivnih pogodbah ni določena.
Pravna praksa, 2013⁄45	Pravni napovednik Irena Vovk, 21.11.2013 Ostalo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 45/2013
Pravna praksa, 2013⁄45	Optimizem na ljubljanski borzi Matej Tomažin, 21.11.2013 Splošno o vrednostnih papirjih in borzi
	Matej Tomažin, Pravna praksa, 45/2013Naslov na prvi pogled sicer deluje kot neslana prvoaprilska šala. Če pa smo seznanjeni s tem, da je vse več zanimanja za slovenske delnice, potem si moramo priznati, da je na Ljubljanski borzi vendarle prisoten optimizem. In če slednjega zlepimo skupaj s pričakovanji, da bodo bančni problemi postopoma vse manjši, imamo super izhodišče, da v prihodnjih tednih, mogoče tudi mesecih, beležimo pozitivne borzne premike.
Pravna praksa, 2013⁄45	Aktivizem po portugalsko dr. Ciril Ribičič, 21.11.2013 Pravoznanstvo
	dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 45/2013Večkrat brskam po odločitvah ustavnih sodišč, da bi lahko dodatno utemeljil teorijo o pozitivnem aktivizmu, ki razvojno razlaga ustavo v korist varstva človekovih in manjšinskih pravic. Ko gre za slovensko ustavno sodišče, ni dvoma, da take kri
Pravna praksa, 2013⁄45	Mens sana in corpore sano mag. Jaka Slokan, 21.11.2013 Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje
	mag. Jaka Slokan, Pravna praksa, 45/2013Ob splošni poplavi zakonodajnih sprememb, ki se danes pri nas kot po tekočem traku večinoma sprejemajo po nujnem postopku, si kot pravnik vse preveč očitam premajhno skrb in odgovornost našega poklica za raven kakovosti na novo sprejetih predpisov. Očitna samovolja Vlade (leve ali desne), ki se ob podpori poslancev vladajoče koalicije vedno znova manifestira v goli politični moči države pri (pravnem) urejanju družbenih razmerij za vsako ceno ob že prej navedeni zlorabi nujnega zakonodajnega postopka, pogosto pod vprašaj postavlja temelj pravne države. To velja še posebno v primerih, ko se v Državnem zboru po nujnem postopku sprejemajo zakoni, s katerimi se urejajo temeljne pravice zavarovancev socialnih zavarovanj, čeprav ob nasprotovanju pravne stroke. Zadnji primer take prakse je sprejeta novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-M), ki v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja pri nas med drugim na novo ureja pravico do zdravljenja v tujini.
Pravna praksa, 2013⁄45	Inštitut za mediacijo Irena Vovk, 21.11.2013 Ostalo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 45/2013(www.concordia.si) Jeziki: slovenščina in (delno) tudi nekateri drugi jeziki Tip: samostojna spletna stran Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: e-obvestila in novice, e-publikacije, videoposnetki mediacij Povezava z uporabniki: vsi kontaktni podatki, spl
Pravna praksa, 2013⁄45	Prekrški so "kazenske zadeve" po pravu EU Zoran Skubic, 21.11.2013 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 45/2013Dilema, ali spadajo prekrški pod upravnopravno ali kaznovalnopravno področje, je že dalj časa predmet burnih razprav tako teorije kot tudi pripadajoče prakse. Prekrški, še zlasti v cestnem prometu, pa so hkrati tisto področje prava, s katerim se posameznik v vsakdanjem življenju sooči daleč najpogosteje, in to tako doma kot tudi v tujini. Na obe dejstvi ni moglo ostati neobčutljivo niti pravo EU, vsaj odkar se je z Okvirnim sklepom 2005/214/PNZ področje uporabe načela vzajemnega priznavanja razširilo tudi na globe in denarne kazni. Vsaka država članica je namreč dolžna izvršiti odločbo druge članice, s katero je bila izrečena denarna kazen, in to tudi, če je odločbo izdal (upravni) organ, a le, če je imel posameznik možnost zadevo predložiti v razsojanje "sodišču, ki je pristojno zlasti za kazenske zadeve". S tem predlogom za sprejetje predhodne odločbe je Sodišče EU zaprošeno za razlago tega izraza. Pri podajanju odgovora na to vprašanje pa je Sodišče moralo določiti primerno ravnotežje med učinkovitostjo mehanizma vzajemnega priznavanja in izvrševanja teh kazni na eni in učinkovitim varstvom temeljnih človekovih pravic na drugi strani.
Pravna praksa, 2013⁄45	Luksemburška kronika Irena Vovk, 21.11.2013 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Irena Vovk, Pravna praksa, 45/2013
Pravna praksa, 2013⁄45	Notarska prodaja zaradi zunajsodne uveljavitve hipoteke dr. Nina Plavšak, 21.11.2013 Odvetništvo in notariat, Obligacije
	dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 45/2013Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih zavarovanjih (ZFZ-C) je v naši ureditvi uveljavil nov pravni institut ? zunajsodno prodajo nepremičnine zaradi uveljavitve hipoteke. Zakon se je začel uporabljati 9. novembra 2013.
Pravna praksa, 2013⁄45	Vladavina prava jedro državljanske odgovornosti dr. Nana Weber, 21.11.2013 Pravoznanstvo
	dr. Nana Weber, Pravna praksa, 45/2013"Vladavina prava je osrednje razvojno vprašanje, hkrati pa tudi temeljno etično, politično in pravno načelo, ki zadeva vse državljane. Je jedro državljanske odgovornosti," je na pogovoru o vladavini prava, ki je ob izidu knjižice Vladavina prava - Vodnik za politike potekal 13. novembra v organizaciji Univerze v Ljubljani in GV Založbe v Dvorani rektorjev Univerze v Ljubljani, dejal tretji predsednik Republike Slovenije in prevajalec besedila knjižice v slovenski jezik dr. Danilo Türk.
Pravna praksa, 2013⁄45	Arbitraža in izvršba na podlagi verodostojne listine Vertačnik Mojca, Gorjup Zupančič Vesna, 21.11.2013 Civilni sodni postopki
	Mojca Vertačnik, Vesna Gorjup-Zupančič, Pravna praksa, 45/2013Kar nekaj kolegov se je doslej že ukvarjalo z vprašanjem, ali se pogodbena stranka, ki je v pogodbi z nasprotno stranko za reševanje sporov določila pristojnost arbitraže, z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine konkludentno odpove dogovorjeni pristojnosti arbitraže. S prispevkom želiva opozoriti na pravno praznino in na nedodelanost obrazcev v primerih vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine v elektronski obliki oziroma na predpisanem pisnem obrazcu COVL-1, zaradi katere predlagatelju izvršbe na podlagi verodostojne listine ni omogočena ohranitev dogovora o pristojnosti arbitraže v veljavi.
Pravna praksa, 2013⁄45	Spremembe pri predlaganju obračunov davčnega odtegljaja (REK obrazcev) Avtor ni naveden, 21.11.2013 Poravnava davkov in prispevkov
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45/2013Pojasnilo DURS, št. 4210-9508/2013, 23. oktober 2013 Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (REK) je začel veljati 1. novembra 2013, razen v delu, kjer je
Pravna praksa, 2013⁄45	Vlada RS Avtor ni naveden, 21.11.2013 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45/2013Sklep, ki ga je Vlada RS sprejela na svoji dopisni seji (15. november 2013): - predloga zakona o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev. Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 33. seji (14. november
Pravna praksa, 2013⁄45	zaznamovalo nas je Darja Golob Koritnik, 21.11.2013 Ostalo
	Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 45/201321. november 1909 - Tivolska resolucija Na jugoslovanski socialdemokratski konferenci v Ljubljani so sprejeli Tivolsko resolucijo, s katero so zahtevali preobrazbo avstro-ogrske monarhije na podlagi narodne avtonomije. Zahtevana je bila popolna narodna združitev vseh Jugoslovanov, ne glede
Pravna praksa, 2013⁄45	Vacatio legis Avtor ni naveden, 21.11.2013 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45/2013je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja - ZVO-1F (Ur. l. RS, št. 92/13) - veljati začne 23. novembra. 2. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske feder
Pravna praksa, 2013⁄45	Delna oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za starejše delavce Simona Kamšek, 21.11.2013 Poravnava davkov in prispevkov
	Simona Kamšek, Pravna praksa, 45/2013Na podlagi 156. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je določena delna oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za starejše delavce, po 430. členu pa se je ta določba začela uporabljati 1. julija 2013. Za delodajalca je novost urejena s spremembo obrazca REK-1 (dopolnitev polj 309 in 310). • Glede na to, da bo delež 30 odstotkov oziroma 50 odstotkov prispevkov plačevala RS v skladu s 161. členom ZPIZ-2, kako oziroma kje bo delavec ugotovil, ali so bili prispevki plačani v celoti? V primerih, ko je delodajalec oproščen plačila prispevkov po posameznih zakonih, naj bi se obračunani prispevki šteli za plačane. • Kje je to določeno oziroma kako se ta del ugotavlja pri določanju višine pokojnine?
Pravna praksa, 2013⁄45	Dan republike dr. Ciril Ribičič, 21.11.2013 Človekove pravice
	dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 45/2013Na šestindevetdeseti seji, ki je potekala od 10. do 12. oktobra 2013, je Beneška komisija med drugim ob novih zadevah obravnavala tudi uresničevanje svojih starih priporočil, na primer glede zoževanja imunitetne pravice sodnikov v Moldaviji, postopnosti spreminjanja islandske ustave in nedorečenosti predlaganih rešitev v njenem osnutku, tudi glede uvajanja kombiniranega volilnega sistema.
Pravna praksa, 2013⁄45	Nastop dela po pogodbi in bolezen dr. Nana Weber, 21.11.2013 Delovna razmerja
	dr. Nana Weber, Pravna praksa, 45/2013V pogodbi o zaposlitvi imam naslednje določilo: "Zaposleni bo delo po tej pogodbi nastopil 4. novembra 2013. Če zaposleni dela na ta dan ne nastopi iz kakršnegakoli razloga, na primer zaradi bolezni ali zaradi drugih osebnih okoliščin, velja kot datum začetka delovnega razmerja in datum nastopa dela dan, ko zaposleni dejansko začne opravljati dela in naloge po tej pogodbi o zaposlitvi." • Ali to pomeni, da če slučajno zbolim, sploh nimam sklenjene pogodbe o zaposlitvi in nimam nobenega zavarovanja?
Pravna praksa, 2013⁄45	Vsiljevanje prijavljanja demonstracij kot cilj sam po sebi Nika Skvarča, 21.11.2013 Varstvo človekovih pravic
	Nika Skvarča, Pravna praksa, 45/2013Prevelike težnje po spremembah razmer v Rusiji niso nikoli prizanesle ne politikom ne umetnikom. Prve je sistem sam odstranil (kot na primer umor Leva Trockega), drugi so si sodili kar sami (kot Vladimir Majakovski, ki je pri 37 letih storil samomor zaradi razočaranja nad oktobrsko revolucijo). Izjema današnjih dni je šahovski velemojster Gari Kasparov, ki se kot ruski disident že dvajset let upira oligarhiji ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po vsej verjetnosti mu je bil ta "privilegij" podeljen zaradi njegove splošne medijske prepoznavnosti. Kljub temu pa ne moremo trditi, da je povsem odporen na ruske šikane. O tem priča dogodek izpred šestih let, ko so mu policisti na javnem shodu odvzeli prostost in izrekli globo v višini petindvajset evrov zaradi sodelovanja na neavtoriziranih demonstracijah. Vztrajnost in trma sta Kasparova vodili do Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je v najnovejši sodbi ugotovilo kršitev pravice do poštenega sojenja ter pravice do svobodnega zbiranja in združevanja.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 \| Naslednja >>