O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 42)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Nekaznovanje beguncev, ki so nezakonito v državi sprejema

Nabergoj Miha, Krajnc Marko, 22.1.2015

Človekove pravice

Miha Nabergoj, Marko Krajnc, Pravna praksa, 3-4/2015Slovenski pravosodni organi se v praksi srečujejo s primeri, ko je treba presojati vprašanje (ne)kaznovanja beguncev, ki so v državo vstopili na nedovoljen način. Ker gre za eno ključnih vprašanj varovanja pravic beguncev, ki v slovenskem pravnem sistemu do zdaj še ni bilo natančno preučeno, je Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC letos temu namenil posebno pozornost. Predstavljava nekaj temeljnih izhodišč, ki jih je treba upoštevati pri obravnavi teh primerov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Vsebina PP št.3-4/2015

Avtor ni naveden, 22.1.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/20153 UVODNIK dr. Alenka Šelih Priložnost za premislek o sistemu obravnavanja otrok s posebnimi potrebami 6 JAVNA NAROČILA mag. Marija Bukovec Marovt Dopustne dopolnitve in spremembe ponudb po ZJN-2 9 GOSPODARSKO PRAVO dr. Dušan Jovanovič in Miha Brat
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Identiteta policista pod krinko pred pravico do poštenega sojenja

Sandra Bitenc, 22.1.2015

Varstvo človekovih pravic

Sandra Bitenc, Pravna praksa, 3-4/2015Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) se je nedavno ukvarjalo z ravnotežjem med varovanjem identitete oseb, ki delujejo pod krinko, in med varovanjem pravice obtoženega do zaslišanja priče. Odločilo je, da je imela identiteta policijskega informatorja ter policista pod krinko v zadevi Scholer proti Nemčiji prednost ter ni prišlo do kršitve pravice do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Pravice živali

Klemen Pohar, 22.1.2015

Pravoznanstvo

Klemen Pohar, Pravna praksa, 3-4/2015Razmišljanja o človekovem odnosu do živali segajo že v antično Grčijo. V zgodovini so k tem razmišljanjem prispevali mnogi ugledni misleci, med njimi Platon, Aristotel, Avguštin, Akvinski, Descartes, Hobbes, Locke, Schopenhauer, Nietzsche in Marx. Bogata tradicija misli o etičnem ravnanju z živalmi, ki jo je podedovala današnja družba, se kaže predvsem v kazenskem pravu, z njo pa se zaradi prizadevanja različnih interesnih skupin sodišča občasno ukvarjajo tudi zunaj kazenskopravnih okvirov. Nedavno se je z vprašanjem pravic živali spoprijel pritožbeni oddelek vrhovnega sodišča ameriške zvezne države New York v zadevi, v kateri je sodišče odločalo o upravičenosti odvzema prostosti šimpanzu Tommyju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Predlog ZRLI-E

Irena Vovk, 22.1.2015

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 3-4/2015Ker je bil s spremembo Ustave - Ustavni zakon o spremembah 90., 97. in 99. člena Ustave - maja 2013 zakonodajni referendum urejen povsem na novo, je treba temu ustrezno spremeniti tudi Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI). Zato je Ministrstvo za javno upravo v medresorsko usklajevanje in javno razpravo posredovalo predlog novele ZRLI-E. Javna razprava bo potekala do 9. februarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Postopek razrešitve članice sveta zavoda

Avtor ni naveden, 22.1.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2015Pobudnico, ki se je obrnila na Varuha, je Vlada konec maja s sklepom predčasno razrešila z mesta članice sveta zavoda neke srednje šole. Sklep Vlade o predčasnem prenehanju mandata ni bil obrazložen, kljub temu pa je bilo v sporočilu za javnost po seji Vlade zapisano, da je bila razrešitev pobudnice predlagana zaradi podatkov, ki so jih posredovali dijaki in starši srednje šole. Iz teh podatkov je po ugotovitvi predlagatelja razrešitve izhajalo, da predstavnica ustanoviteljice ne ravna v skladu z interesi ustanoviteljice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 22.1.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2015 Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF-C) (Ur. l. RS, št. 95/14) - velja od 30. decembra, uporabljati se začne 1. februarja. 2. Uredba o spremembah in dopolnitvah Ured
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Evropski svet in Svet EU

Irena Vovk, 22.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 3-4/2015Evropski svet in Svet EU se lahko pohvalita s prenovljeno skupno spletno stranjo, ki je od zdaj uporabnikom oziroma zainteresirani javnosti bistveno prijaznejša. Prenova pa še ni dokončna, saj bodo skupno spletno stran še sproti posodabljali glede na želje in komentarje uporabnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Določitev primernega delovnega mesta za delavko z omejitvijo delazmožnosti

dr. Nana Weber, 22.1.2015

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 3-4/2015Odločbe o invalidnosti delavca in mnenja pooblaščenega zdravnika določijo začasne ali trajne omejitve delazmožnosti delavca, na podlagi katerih delodajalec delavcu odreja delo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Problemi izrekanja in izvajanja prepovedi nasilnih dejanj po ZPND

dr. Vesna Bergant Rakočević, 22.1.2015

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 3-4/2015Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) zdaj velja in se uporablja približno sedem let. Zakonodajalec si je s sprejemom predpisa za cilj postavil izjemno pomembno družbeno vrednoto, in sicer je bil njegov namen zagotoviti žrtvam nasilja potrebno varstvo ter to družbeno zlo prek različnih institutov tudi zmanjšati. Zakon naj bi zagotovil enoten pristop k obravnavanju nasilja v družini (predvsem prek oblikovanja opredelitve nasilja v družini in temeljnih načel za obravnavanje žrtev), koordinirano delovanje različnih organov in organizacij (večdisciplinarni in večinstitucionalni pristop) in dopolnjeval obstoječe ukrepe za zaščito žrtve v različnih zakonih. Ali oziroma koliko so ti cilji res doseženi, ne morem soditi, na sodiščih pa ugotavljamo, da se je v postopkih, v katerih žrtve nasilja predlagajo ustrezno varstvo, pojavilo nemalo težav, ki te cilje, še zlasti cilj varstva žrtve, precej otežujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Pravica oškodovanca do pridobitve informacij od proizvajalca zdravila z napako

Kim Sotlar, 22.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Kim Sotlar, Pravna praksa, 3-4/2015Proizvajalec je odgovoren za škodo, ki jo povzroči napaka na njegovem proizvodu, kar določa tudi prvi člen Direktive 85/374/ES. Če je proizvod z napako zdravilo, gre za naravo proizvoda, katerega napaka ima lahko škodljivejše posledice za zdravje in življenje oškodovancev kot kateri drug proizvod z napako. Pozneje sprejeta Direktiva o zdravilih 2001/83/ES je jasno določila, da se za zdravila z napako uporabljajo določbe Direktive 85/374. Sodišče EU je v predstavljeni sodbi podalo razlago 13. člena Direktive 85/374/ES v delu, ki se nanaša na poseben sistem odgovornosti. Tak posebni sistem odgovornosti za zdravila z napako je bil v nemškem pravu uveljavljen še pred sprejetjem Direktive 85/374/ES.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Nadzor potnikov post-Charlie Hebdo

dr. Aleš Završnik, 22.1.2015

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 3-4/2015Po terorističnem napadu na pariško časopisno hišo Charlie Hebdo smo priča novim idejam o ukrepih, ki naj preprečijo teroristična dejanja: vodja britanske obveščevalne službe MI5 Parker predlaga večja vohunska pooblastila; generalni sekretar zveze NATO Stoltenberg poudarja pomen investicij v varnost in obrambo; tretji predlagajo spremembe zakonika o schengenskih mejah; četrti povečanje internetnega nadzora; Britanci napovedujejo omejitve pri uporabi šifrirnih programov za komuniciranje; Avstrija napoveduje nakup novih protiterorističnih oklepnih vozil tipa SQUAD enot; italijanski premier Renzi pa predlaga ustanovitev skupne obveščevalne agencije, kar je naravnost naivno glede na skrbi, ki jo obveščevalne službe kažejo glede gospodarskih interesov nacionalnih držav (na primer tudi francoska, ki je poskrbela za prodajo francoskih vlakov Kitajcem). Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pa je v neposrednem odzivu na napad zmagovalec v izkoriščanju šoka za krepitev nadzorstvene agende. V prvem odzivu je poudaril, da potrebujemo predvsem izboljšani nadzor letalskih potnikov s panevropskim sistemom PNR (Passenger Name Records).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Priložnost za premislek o sistemu obravnavanja otrok s posebnimi potrebami

dr. Alenka Šelih, 22.1.2015

Splošno o vzgoji in izobraževanju

dr. Alenka Šelih, Pravna praksa, 3-4/2015Pred nekaj dnevi nas je GV Založba (IUS SOFTWARE) povabila na predstavitev knjige s področja, na katerem se pravniki le zelo redko znajdejo - predstavljali smo drugo, posodobljeno izdajo knjige dr. Jasne Murgel Vodnik po pravicah otrok s posebnimi potrebami. Prvo vprašanje, ki se številnim postavi ob tem naslovu, je seveda, kdo sploh so otroci "s posebnimi potrebami". Če rečem naravnost, to je politično korektna oznaka za otroke, ki smo jih včasih označevali kot otroke "z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju"; v zgodovini pa smo imeli zanje tudi kar precej drugih, še manj prijetnih oznak.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Vlada RS

Avtor ni naveden, 22.1.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2015 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 18. redni seji (15. januar 2015): - poročilo Ministrstva za okolje in prostor o izvajanju akcijskega načrta interventnih aktivnosti zaradi poplav za mesec december 2014; - program financiranja proračuna Republike Slovenije za leto 2015; - U
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 22.1.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2015 9. januar - akt o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj. 16. januar - predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi in nalogah delov
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 22.1.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2015 22. januar 1972 - Širitev Evropske skupnosti Evropski skupnosti so se pridružile Danska, Velika Britanija in Irska; tako se je povečala na devet članic. 1980 - Andrej Saharov V Moskvi so aretirali in pregnali v Gorki sovjetskega jedrskega
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Stroški obratovanja večstanovanjske stavbe - terjatve skupnosti etažnih lastnikov - zastaranje

Avtor ni naveden, 22.1.2015

Obligacije, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2015Terjatev skupnosti lastnikov ni mogoče obravnavati enako kot terjatev upravnika. Presoja sodišč, da terjatev skupnosti lastnikov ni mogoče subsumirati pod 6. točko prvega odstavka 355. člena OZ, je pravilna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Števnost in neštevnost samostalnikov

dr. Nataša Hribar, 22.1.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 3-4/2015Tokrat vam za začetek v razmislek ponujam nekaj primerov. Zanima me, ali kupujete kivi ali kivije, mango ali mange? Nabirate kostanj ali kostanje, lešnik ali lešnike?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Odgovornost izvajalca poštnih storitev - izročitev priporočene pošiljke nepooblaščeni osebi - omejitev višine odškodnine po 55. členu ZPSto-1

Avtor ni naveden, 22.1.2015

Poštni promet in telekomunikacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2015Uslužbenka prve toženke je s tem, ko ni preverila identitete prevzemnika priporočene pošiljke, ravnala s hudo malomarnostjo. V primeru ravnanja izvajalca poštnih storitev s hujšo obliko krivde, sklicevanje na zakonske določbe o omejitvi višine odškodnine iz 55. člena ZPSto-1 ni utemeljeno, saj ZPSto-1 teh primerov ne ureja. V konkretnem primeru je treba uporabiti določbo OZ, ki ureja odgovornost prevoznika pri hujši obliki krivde (četrti odstavek 689. člen OZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 22.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 3-4/2015Luksemburška kronika
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Posredovanje osebnih podatkov zaposlenih krovni družbi

Irena Vovk, 22.1.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 3-4/2015Skupino HSE sestavljajo krovna družba HSE, d. o. o., ter odvisne družbe v njeni stoodstotni lasti (DEM, SENG, TEŠ) in družbe v večinski lasti (PV, TET). Krovna družba želi pridobiti osebne podatke zaposlenih v odvisni družbi. Ali Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) dopušča to možnost?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Osebni podatki reševalcev iz vode za prijavo tekmovanja

Irena Vovk, 22.1.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 3-4/2015Plavalni klub (organizator prireditve) je od zavoda za šport oziroma upravnika bazena zahteval, da jim posreduje imena in priimke ter kopije izkaznic reševalcev iz vode, da bodo lahko prijavili tekme pri upravni enoti. Ker upravnik tega ni želel storiti, je to od njega zahtevala upravna enota. Ali je tako ravnanje upravne enote pravilno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Kolektivni odpusti

Avtor ni naveden, 22.1.2015

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2015Tožena stranka relevantnih podatkov v zvezi z odpovedjo večjemu številu delavcev zaradi začetka stečajnega postopka ni posredovala sindikatom pri delodajalcu in zavodu za zaposlovanje niti se s sindikati pri delodajalcu ni posvetovala o možnih načinih za preprečitev in omilitev števila odpovedi in o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic (drugi odstavek 103. člena ZDR). Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Pravni napovednik

Irena Vovk, 22.1.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 3-4/2015Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Ustreznost delovnega mesta

dr. Nana Weber, 22.1.2015

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 3-4/2015Delodajalec v gospodarski družbi kovinske industrije je leta 2007 izdelal oceno tveganja in sprejel ukrepe s področja varnosti in zdravja pri delu. V proizvodnem oddelku, v katerem je hrup v oddelku odvisen od obsega dela, opravlja delo tudi delavka, ki iz zdravstvenih razlogov ne sme biti izpostavljena hrupu nad 80 decibelov. Ko je bil izdan izvid medicine dela s to omejitvijo delovne zmožnosti, je bil v oddelku delujoč le en stroj, ki je ustrezal tem hrupnim omejitvam. Delavka je že več let razporejena na delo k temu stroju, vendar pa se je do danes obseg dela spremenil, tehnologija se je izboljšala, tako da delavka opravlja delo ob tem stroju na najbolj hrupnem delovnem mestu v oddelku. Poleg tega je edina, ki že več let opravlja enako preprosto in monotono delo. Vodja vztraja pri razporeditvi delavke na to delovno mesto, ki so ga takrat kot ustrezno ocenili pooblaščena delavka za varnost in zdravje pri delu, vodja oddelka in pooblaščena zdravnica medicine dela. Pooblaščena delavka za varnost in zdravje pri delu meni, da ocena tveganja ni povezana z razporejanjem delavcev, pooblaščena zdravnica medicine dela pa meni, da je svojo dolžnost opravila s tem, ko je navedla omejitev, da delavka ne sme biti izpostavljena hrupu nad 80 decibelov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 3-4

Leto objave

< Vsi
2015(42)
> Januar(42)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČD ĐEFGH IJ K LM N OP QR S Š TUV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov