O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 49)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 21.7.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 28-29/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Stroški čezmejnega pridobivanja dokazov v EU

Judita Dolžan, 21.7.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 28-29/2011V zadevi Weryński je Sodišče prvič odločalo o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanaša na razlago 18. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba). Sodišče je na predlog poljskega sodišča odločalo o vprašanju, ali ima zaprošeno sodišče v skladu z Uredbo pravico, da od sodišča, ki je zaprosilo, zahteva predujem za stroške za pričo ali povrnitev stroškov, ki so bili plačani zaslišani priči, ali pa mora stroške kriti iz lastnih finančnih sredstev. Z vprašanji, ki jih je obravnavalo Sodišče v tej zadevi, se večkrat srečujejo tudi slovenska sodišča in se z njimi obračajo na Ministrstvo za pravosodje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Odgovornost države za smrt zaradi padlega drevesa

Andreja Tratnik, 21.7.2011

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 28-29/2011Njen mož se je nekega julijskega dne v letu 1999 sprehajal po nekem poljskem zdravilišču. Nanj je padla ogromna platana. Takoj je umrl. Pritožnica (žena umrlega) se je deset let borila pred poljskimi sodišči za to, da bi se našlo krivca za moževo smrt. Vendar neuspešno. Poljska sodišča so sicer ugotovila, da je bilo za padec drevesa najbrž krivo malomarno ravnanje pristojnih občinskih oblasti, ker drevesa v slabem stanju niso odstranile, vendar individualnega krivca, ki bi pritožnici plačal odškodnino, niso našli. Bo končne posledice zato nosila Poljska, ker pritožnici ni zagotovila učinkovitega sredstva za uresničenje njenih pravic iz Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP), natančneje, pravice do življenja iz 2. člena EKČP?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Prepoved gradnje minaretov je (še) dopustna

Nana Weber, 21.7.2011

Varstvo človekovih pravic

mag. Nana Weber, Pravna praksa, 28-29/2011Domnevno sporna ustavna prepoved gradnje minaretov v Švici je dobila epilog na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP), ki pa zadeve ni presojalo po vsebinski plati, saj je ugotovilo, da je v skladu s 35. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) obravnavanje nedopustno. Pritožniki so kljub vsemu zadovoljni, saj je ESČP v sodbi nakazalo pogoje za obravnavanje v prihodnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Epilog prve tožbe Slovenije proti Komisiji

Ines Grah, 21.7.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Ines Grah, Pravna praksa, 28-29/2011Splošno sodišče v Luksemburgu je 12. julija izreklo sodbo v zadevi Republika Slovenija proti Evropski komisiji (T-197/09) v predlogu za razglasitev ničnosti odločbe Komisije. Komisija je v tej odločbi iz financiranja Skupnosti izključila odhodke Republike Slovenije v skupnem znesku 1.481.612 evrov zaradi njihove neskladnosti s predpisi Skupnosti, predvsem zaradi izbire nepravilnih metod merjenja površin, posledično pa zaradi nepravilnega kontrolnega sistema v državi v tistem času. Odhodki so bili prijavljeni v okviru finančnih let 2005 in 2006. Slovenija v svojih navedbah pred Splošnim sodiščem, sklicujoč se tako na kršitve v postopku izvedbe revizije Komisije kot tudi na nepravilne ugotovitve iz odločbe Komisije, ni uspela. Splošno sodišče je namreč odločilo, da se tožba Slovenije v vseh tožbenih razlogih zavrne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Uvod v pravo Evropske unije

Matej Accetto, 21.7.2011

Kultura in umetnost

dr. Matej Accetto, Pravna praksa, 28-29/2011Evropska unija je rada v delavnici. Po frekvenci svojih institucionalnih prenovitev v zadnjih dvajsetih letih spominja na plansko dojemanje rednih ustavnih nadgradenj, ki so ga zahodni avtorji nekoč radi očitali vzhodnoevropskim sosedam. Med številnimi kolesji, ki se po vsaki spremembi temeljnih pogodb znova zaženejo s še okrepljeno močjo, pa je tako tudi pisanje učbenikov evropskega prava: še leto prej uporabni vodniki po skrivnostih pravnih in institucionalnih okvirov delovanja EU postanejo vsaj deloma zastarela historična pričevanja, pred avtorji in založniki pa je nova dirka za pripravo aktualnih besedil in pritegnitev bralcev. Taka novost na slovenskem trgu je tudi Uvod v pravo Evropske unije dr. Aleša Ferčiča, dr. Janje Hojnik in dr. Matjaža Tratnika (GV Založba, 2011, 399 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Politični analitik

Matjaž Ambrož, 21.7.2011

Politične stranke

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 28-29/2011Z odvijanjem življenjskega cikla sem srečal že veliko ljudi, rekel bi več tisoč ali kaj takega. Srečal sem ljudi, ki so se imeli za odlične šoferje, športnike ali pivce. Srečal sem tudi tehnične tipe, take preudarne, ki si zataknejo prenosni telefon za pas, še prej pa ga vdenejo v PVC-etui, ki napravo varuje pred zunanjimi vplivi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Posredovanje osebnih podatkov otroka tretji osebi na podlagi pooblastila

Irena Vovk, 21.7.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 28-29/2011Mati otroka, katerega starša sta ločena, pogosto prihaja v šolo na govorilne ure z novim partnerjem. Ali lahko torej učiteljica materinemu novemu partnerju posreduje informacije o otroku?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

ZVEtL in ovire za njegovo izvajanje v praksi

Mateja Tamara-Fajs, 21.7.2011

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Mateja Tamara-Fajs, Pravna praksa, 28-29/2011V PP, št. 26/2011, je bil objavljen prispevek ZVEtL in njegov (ne)uspeh v praksi avtorice Urške Klakočar Zupančič, okrajne sodnice Okrajnega sodišča v Ljubljani. V prispevku je povzet potek postopka za vzpostavitev etažne lastnine po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), predstavljenih pa je tudi nekaj možnosti, kako ga lahko sodišče z ustreznim pristopom k posameznim opravilom v postopku pospeši in naredi učinkovitejšega. Kolikor taki ukrepi sodišča presegajo možnosti procesnega vodstva, so bili že tudi upoštevani v nedavno sprejeti noveli ZVEtL-A. V tem prispevku odgovarjam na predstavljene kritike nekaterih obstoječih postopkovnih rešitev, zlasti pa poudarjam ugotovitve predlagatelja novele o razlogih za počasno izvajanje zakona v praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

S ali Š?

Nataša Hribar, 21.7.2011

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28-29/2011Imamo v Stožicah nov stadion ali štadion? Igrate na instrument ali inštrument? Vas je v podjetju obiskala inspekcija ali inšpekcija? Se ukvarjate s sportom ali športom? So dirkači formule ena na startu ali na štartu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Skrajna sila v mednarodnem kazenskem pravu

Vid Bele, 21.7.2011

Kaznovalno pravo

Vid Bele, Pravna praksa, 28-29/2011Sabina Zgaga je v drugi polovici letošnjega aprila na PF Univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof. dr. Damjana Korošca uspešno obranila svojo doktorsko disertacijo Skrajna sila v mednarodnem kazenskem pravu. Doktorandka je v disertaciji predstavila tudi svoje poglede na ureditev skrajne sile v Kazenskem zakoniku (KZ-1), ki bi lahko bili upoštevni z vidika predlagane spremembe določbe 32. člena KZ-1 o skrajni sili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Komunikacijska zasebnost - garant za svobodno družbo

Nataša Pirc-Musar, 21.7.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 28-29/2011Človek brez komunikacijske zasebnosti bo "človek robot", ki ne bo več razmišljal, ki bo vseskozi samo pazil, da ne govori nečesa, kar morda nekomu (komu že?) ne bo všeč. Ta, ki nam krade komunikacijsko zasebnost, je lahko delodajalec, je lahko "paravomo" ali "paraudba", je lahko SOVA, je lahko policija, je lahko najeti detektiv ... Če ne vemo, kdaj nas kdo posluša, bomo previdni na vsakem koraku, v vsakem pogovoru. Strinjali se boste, da to ubija spontanost, da v nas seli strah, da se tako počasi krči svoboda in z njo družba razvoja v pozitivnem smislu. Z vidika lex certa mora vsak poseg v človekovo pravico biti jasen, posamezniku vnaprej znan, z vidika nezakonitih posegov pa preganjan in sankcioniran.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Sklepanje poravnav po opravljenem mediacijskem postopku pred sodišči druge stopnje

Vita Vidic-Damjanovič, 21.7.2011

Civilni sodni postopki

Vita Vidic-Damjanovič, Pravna praksa, 28-29/2011Alternativno reševanje sporov (ARS) so postopki, ki so alternativa sojenju. Glede na vložitev tožbe ločimo dva tipa takih postopkov, in sicer zunajsodno alternativno reševanje sporov, ki poteka ne glede na to, ali je pred sodiščem sprožen spor (na primer zunajsodna poravnava, mediacija ali arbitraža), in sodišču pridruženo alternativno reševanje sporov, ki poteka glede spora, ki ga imata stranki pred sodiščem. V Sloveniji so v tem okviru na Okrožnem sodišču v Ljubljani že leta 2001 začeli izvajati sodišču pridruženo mediacijo, ki je eden od načinov ARS. Cilji so bili omogočiti strankam različne možnosti premagovanja sporov, povečati zadovoljstvo strank in pooblaščencev s sodno storitvijo, olajšati izvrševanje pravice do sodnega varstva in sojenja v razumnem roku, zmanjšanje sodnih zaostankov ter ponuditi strankam cenejše, hitrejše in njihovim interesom bolj prilagojene rešitve. Tak način reševanja sporov se je kmalu razširil tudi na nekatera druga prvostopenjska sodišča, od 1. septembra 2009 pa v okviru mediacijskega oddelka poteka tudi na Višjem sodišču v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Izpodbijanje neposrednih plačil naročnika podizvajalcem

Boštjan Grešak, 21.7.2011

PRORAČUN, Obligacije

Boštjan Grešak, Pravna praksa, 28-29/2011Glavni izvajalec pri izvajanju javnega naročila angažira podizvajalce. Naročnik dela, ki jih opravijo taki podizvajalci, plačuje neposredno podizvajalcem. Zoper glavnega izvajalca je uveden stečaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Pravica do prostega gibanja in družinske združitve v praksi po sodbi v zadevi Metock

Lara Grušovnik, 21.7.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Lara Grušovnik, Pravna praksa, 28-29/2011Eden od strahov držav članic EU je nedvomno neobvladovanje imigracijskih pritiskov. Pretirano priseljevanje državljanov tretjih držav na svoje ozemlje poskušajo omejiti z restriktivno zakonodajo, pri čemer so zavezane upoštevati norme, ki jih za to področje določa pravna ureditev na ravni EU. Tako so priseljencem posebej nenaklonjene države članice EU doživele hladen tuš, ko je Sodišče EU v sodbi v zadevi Metock in drugi proti Irski (C-127/08) razlagalo določbe Direktive 2004/38/ES v smeri, da država članica zakoncu državljana EU, sicer državljanu tretje države, za vstop in bivanje na svojem ozemlju ne sme postavljati dodatnih pogojev, ki jih sicer ne določa direktiva. Da bi harmonizirale nacionalno pravo z določbami Direktive 2004/38/ES v skladu s to razlago, so države članice morale odpraviti pogoj predhodnega bivanja na ozemlju druge države članice, prav tako pa tudi pogoje glede okoliščin sklenitve zakonske zveze in vstopa državljana tretje države, tj. zakonca državljana EU, na svoje ozemlje. Sodba, ki je okrepila pravice državljanov tretjih držav, ki so zakonci državljana EU, je po pričakovanjih sprožila nemalo razburjenja pri državah članicah. Danska je šla celo tako daleč, da je preostale države članice pozivala k ignoriranju sodbe. Poglejmo si dogajanje po razglasitvi sodbe, njeno (ne)upoštevanje v državah članicah EU ter pozitivne in negativne vplive sodbe nanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Gadafi iskan pred Mednarodnim kazenskim sodiščem

Avtor ni naveden, 21.7.2011

Kaznovalno pravo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2011Predobravnavni senat Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) je 27. junija 2011 izdal naloge za prijetje Mohameda Gadafija, Saifa Gadafija in Abdullaha Al-Senusija, ker naj bi ostajal utemeljen razlog za sum, da so v februarju 2011 prek državnega aparata in varnostnih sil zakrivili hudodelstva zoper človečnost na območju Libije. Ker ta država ni pogodbenica Rimskega statuta MKS, je tožilstvo sprožilo preiskavo šele potem, ko je Varnostni svet Združenih narodov na temelju VII. poglavja Ustanovne listine seznanil tožilca MKS s situacijo v Libiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Pravočasna predložitev bolniškega lista

Nataša Belopavlovič, 21.7.2011

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 28-29/2011Delavec je bil na bolniškem staležu več kot 30 dni, bolniški list pa je dostavil mesec in pol po tem, ko bi ga moral, tako da je bila za ta čas njegova plača že obračunana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodnika - sodni zaostanki

Avtor ni naveden, 21.7.2011

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2011Odgovornost države za sistemsko pogojene sodne zaostanke je treba ločiti od njene odškodninske odgovornosti za škodo, ki jo s protipravnim ravnanjem povzroči njen organ v zvezi z opravljanjem službe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Partis.si po poti The Pirate Bay in predlog sprememb KZ-1

Dominik Kuzma, 21.7.2011

Lastnina in druge stvarne pravice

Dominik Kuzma, Pravna praksa, 28-29/2011Najbrž ni veliko bralcev, ki bi jih presenetila novica, da je švedsko okrožno sodišče 17. aprila 2009 obsodilo ustanovitelje spletne strani The Pirate Bay, vsakega na zaporno kazen enega leta in solidarno plačilo odškodnine oškodovancem v višini 30 milijonov švedskih kron (kar trenutno znese dobrih 3,3 milijona evrov). Nekoliko manj pa je tistih, ki vedo, da so bili ustanovitelji The Pirate Bay obsojeni zaradi pomoči pri kaznivem dejanju, in ne zaradi storitve kaznivega dejanja kršitve avtorskih pravic. Da bi lahko ocenili učinek te odločitve na evropski pravni prostor, je treba počakati na odločitve instančnih sodišč v tem primeru, vendar naj že tu poudarim, da so se po izdaji sodbe pojavili hudi očitki o pristranskosti švedskega senata. Poleg tega gre za odločitev, ki temelji zlasti na nacionalnem pravu varstva intelektualne lastnine konkretne evropske države in je tako težko govoriti o relevantnem čezmejnem učinku. Vsekakor pa bi ta odločitev lahko dala krila velikim korporacijam, ki so imetnice avtorsko zaščitenega gradiva. Ali lahko do podobnega primera (mutatis mutandis), še zlasti če upoštevamo predlagane spremembe Kazenskega zakonika (KZ-1), pride tudi v Sloveniji?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Kdo nadzira in kaj najbolj ogroža uradnike

Bećir Kečanović, 21.7.2011

Uprava

mag. Bećir Kečanović, Pravna praksa, 28-29/2011Državna tožilka, ki končuje dolgoletno kariero, je javnost seznanila, da odhaja, ker ni več pripravljena biti na tako pomembnem položaju v državi, ki svojih uradnikov ne more zaščititi pred pritiski.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Pravno varstvo v postopkih javnega naročanja po novem

Dren Mateja, Grešak Boštjan, 21.7.2011

PRORAČUN

Mateja Dren, Boštjan Grešak, Pravna praksa, 28-29/2011V Uradnem listu RS, št. 43/2011, z dne 3. junija 2011 je bil objavljen Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), ki je začel veljati 3. julija 2011. Z dnem uveljavitve ZPVPJN je prenehal veljati Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN), ki je bil sprejet leta 1999, odtlej pa večkrat noveliran. ZPVPJN prinaša več novosti, uporablja pa se v vseh postopkih, v katerih so bili zahtevki za revizijo vloženi po uveljavitvi tega zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Obdelava osebnih podatkov učiteljev in učencev

Irena Vovk, 21.7.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 28-29/2011Na spletni strani ene od osnovnih šol nameravajo objaviti poleg imena in priimka tudi fotografije učiteljev podaljšanega bivanja. Ali šola za to potrebuje njihovo osebno privolitev?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Aktualno v zakonodaji

Jasmina Cigrovski, 21.7.2011

Ostalo

mag. Jasmina Cigrovski, Pravna praksa, 28-29/2011Pregled slovenske zakonodaje Izvršitev inšpekcijske odločbe Ustavno sodišče je razveljavilo 127. člen Stanovanjskega zakonika (SZ-1), ki je pristojnost za prisilno izvršitev odločbe nalagal pristojnemu občinskemu organu. Prisilna izvršitev inšpekcijske
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Odpoved neuvedenemu dedovanju

Nina Scortegagna-Kavčnik, 21.7.2011

Dedovanje

Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 28-29/2011O sporazumu o odpovedi neuvedenemu dedovanju sem že pisala. Prispevek v nadaljevanju je nadgradnja tega pisanja in postavlja nova vprašanja ter ponuja odgovore nanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Sodniški pripravnik - skladnost 11.a člena ZPDI s konvencijama MOD št. 105 in št. 29

Avtor ni naveden, 21.7.2011

Človekove pravice, Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2011Določba 11.a člena Zakona o pravniškem državnem izpitu ni protiustavna, niti v nasprotju s Konvencijo MOD, št. 29 o prisilnem ali obveznem delu in Konvencijo MOD, št. 105 o odpravi prisilnega dela.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 28-29

Leto objave

< Vsi
2011(49)
> Julij(49)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČD ĐEF G H IJK L M NOP QR S ŠT UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov