O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 42)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Osredotočenost suma pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti

mag. Luka Vavken, 20.7.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 28-29/2017Materialnopravna vprašanja, povezana s kaznivim dejanjem povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza, objektivni pogoj kaznivosti, odgovornost za hujšo posledico, krivda, ravnanje v skrajni sili, ločevanje tega kaznivega dejanja od drugih kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa in podobno - so v slovenski kazenskopravni dogmatiki in sodni praksi relativno dobro raziskana. Manj pozornosti je namenjene procesnemu vidiku obravnavanja oziroma preiskovanja tega kaznivega dejanja. Pri tem ne merim na metode policijskega dela ter s strokovno-tehničnega vidika izjemno zahtevno zavarovanje in zbiranje dokazov, temveč na procesni položaj povzročitelja tega kaznivega dejanja. Preprosto povedano, gre za vprašanje, kdaj se sum pri preiskovanju kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti v tolikšni meri osredotoči na določeno osebo, da ta postane subjekt procesnih upravičenj, predvsem privilegija zoper samoobtožbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Okrajno sodišče potrebovalo več kot leto in sedem mesecev za posredovanje pritožbe višjemu sodišču

Avtor ni naveden, 20.7.2017

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2017Pobudnica se je na Varuha človekovih pravic (Varuh) obrnila zaradi dolgotrajnega odločanja o svoji pritožbi v zemljiškoknjižni zadevi, pri čemer Okrajno sodišče v Ljubljani (sodišče) pritožbe več kot leto in sedem mesecev ni posredovalo Višjemu sodišču v Kopru, niti ni obravnavalo njenega predloga za pospešeno obravnavanje pritožbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Skozi igro do pravnega znanja

Patricij Maček, 20.7.2017

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 28-29/2017Znano je, da je učenje skozi igro pomembno za otrokov razvoj in napredek. Otrok se tako uči in hkrati zabava. Podobno je verjetno razmišljala odvetnica Margaret Hagan v tretjem letniku študija prava na Stanford Law School v Združenih državah Amerike (ZDA). Kot študentka je namreč razvila mobilno aplikacijo Law Dojo, katere temeljni namen je bil narediti pravno izobraževanje privlačnejše in interaktivnejše.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Okrogla miza: Ali Evropska unija potrebuje ustavo?

Luka Štrubelj, 20.7.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Luka Štrubelj, Pravna praksa, 28-29/2017Uvodoma bi rad poudaril, da nas tema okrogle mize bega že dolgo časa. Vse od Spinellijevega osnutka iz leta 1984, ki je imel za cilj okrepitev položaja evropskega parlamenta ter s tem večjo demokratičnost delovanja Evropske skupnosti, in Hermanovega osnutka, ki je videl prihodnost v federalizaciji ter varstvu temeljnih človekovih pravic tudi na komunitarni ravni. Evropa je prišla najbližje svoji ustavi s predlogom Pogodbe o ustavi za Evropo iz leta 2004, ki je neslavno padla na referendumu dveh držav ustanoviteljic Unije: Nizozemske in Francije. Toda ideja o ustavi Evropske unije ni izginila. Preživela je vse do današnjih dni, ko je obujena zaradi političnih pretresov, ki jih doživlja Evropska unija. Tu imam v mislih predvsem (pre)dolgo trajajočo finančno krizo, brexit in begunski val, ki vsi povzročajo burne odzive med državami članicami in refleksijo o ciljih ter prihodnosti Unije. Z Ljubljansko pobudo so podpisniki želeli predstaviti eno izmed potencialnih možnosti: trdnejšo federalno Evropo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

(Ne)zagotavljanje človekovih pravic v Sloveniji

Toni Tovornik, 20.7.2017

Človekove pravice

Toni Tovornik, Pravna praksa, 28-29/2017Slovenija je v zadnjih letih veliko naredila na področju zagotavljanja človekovih pravic, vendar bo vseeno treba okrepiti zaščito najranljivejših skupin ljudi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 20.7.2017

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 28-29/2017Pravo Evropske unije (EU) se stalno in hitro spreminja. Po eni strani gre za vse pogostejše prilagajanje primarne zakonodaje, kar je pripeljalo do vse tesnejšega sodelovanja držav članic EU. Po drugi strani narašča tudi obseg sekundarne zakonodaje in sodne prakse, katere vpliv sega tudi zunaj meja EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Vlada RS

Avtor ni naveden, 20.7.2017

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2017 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 143. redni seji (13. julij 2017): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Triglavskem narodnem parku, - Uredba o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 v letu 2018, - Ured
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 20.7.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2017 22. julij 365 pr. n. št. - Aleksander Veliki Rodil se je makedonski kralj in eden najuspešnejših antičnih vojskovodij Aleksander III. Makedonski, imenovan tudi Aleksander Veliki. 26. julij 1934 - Rudolf Maister Umrl je slovenski pesnik
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Dinamični nabavni sistem po ZJN-3

Dejan Kramar, 20.7.2017

PRORAČUN

Dejan Kramar, Pravna praksa, 28-29/2017Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) v 49. členu definira dinamični nabavni sistem. Dinamični nabavni sistem je tehnika in instrument za izvedbo postopkov elektronskega in skupnega javnega naročanja. Gre za popolnoma elektronski način naročanja. ZJN-3 te tehnike v postopkih javnega naročanja ne ureja na novo, spremenile so se določbe, ki jih je poznal predhodni Zakon o javnem naročanju (ZJN-2). ZJN-2 je to tehniko javnega naročanja, ki jo ZJN-3 sedaj imenuje dinamični nabavni sistem, sicer določal kot enega izmed posebnih načinov javnega naročanja. Predmetni članek skuša pojasniti bistvene značilnosti te tehnike izvajanja javnega naročanja in njeno uporabo, ki bo po prehodu na elektronski sistem javnega naročanja postala še bolj aktualna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Previsoke odškodnine za obrekovanje omejujejo svobodo govora

Lena Šutanovac, 20.7.2017

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 28-29/2017V zadevi Independent Newspapers (Ireland) Limited proti Irski se je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ukvarjalo z vprašanjem sorazmernosti višine odškodnine za obrekovanje posameznikov v medijih. Po mnenju pritožnikov bi praksa visokih odškodninskih zahtevkov ustvarila dejansko omejitev (ang. chilling effect) svobode govora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Popoldanski s.p.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 20.7.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 28-29/2017• Ali lahko družinski član pri popoldanskem s.p. opravlja kratkotrajno delo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Pravni napovednik

Patricij Maček, 20.7.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 28-29/2017Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Rok za zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 20.7.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 28-29/2017Dlje časa smo imeli delavca "zaposlenega" prek s.p. Pred kratkim smo poslovno razmerje prekinili, sedaj pa smo v skrbeh, ali nas lahko toži na ugotovitev obstoja delovnega razmerja za ves čas za nazaj?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

O "rodoslovnih" prednikih slovenske države in o njihovih "posvetnih ordningah"

dr. Lovro Šturm, 20.7.2017

Ostalo

dr. Lovro Šturm, Pravna praksa, 28-29/2017V pregretih poletnih dneh se o zahtevnih državnopravnih vprašanjih prileže nekoliko bolj sproščeno pisanje. Ko se zgledujemo po rodoslovju in iskanju prednikov, imamo z izrazom "rodoslovni" predniki slovenske države v mislih vse tiste državne entitete, na katerih temelji obstoj Republike Slovenije in iz katerih izvira njena mednarodna državnopravna kontinuiteta. S tem so v tesni zvezi tudi vse "posvetne ordninge" vsakokratnih oblastnih organov, ki so obstajali na območju Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 20.7.2017

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2017 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1) (Ur. l. RS, št. 52/16) - velja od 13. avgusta 2016, uporabljati se začne 13. avgusta 2017. 2. Spremembe in dopolnitve Poslovnika Državnega zbora (PoDZ-1E) (Ur. l. RS, št. 38/17)
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Luksemburška kronika

Toni Tovornik, 20.7.2017

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 28-29/2017Sodbe Sodišča 15. junij, 21. junij in 22. junij
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Vzročnost v zasebnem pravu pod vplivom prava EU - sodba Sodišča EU Sanofi Pasteur, C-621/15

dr. Jorg Sladič, 20.7.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 28-29/2017Dne 21. junija 2017 je Sodišče EU podalo odgovor na tehnično vprašanje razlage Direktive Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 20.7.2017

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2017 11. julij - predlog zakona o spremembi Zakona o lokalni samoupravi. 12. julij - predlog zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti. 14. julij - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Triglavskem narodne
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Z mednarodno povezljivostjo do večje pravne varnosti

mag. Mojca Kunšek, 20.7.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 28-29/2017Z junijem 2017 je začel delovati sistem povezovanja poslovnih registrov - Business Registers Interconnection System (BRIS), ki omogoča čezmejno pridobivanje informacij o podjetjih, poenostavlja in avtomatizira komunikacijske načine za izmenjavo podatkov med poslovnimi registri o gospodarskih družbah, njihovih čezmejnih združitvah ter podružnicah s sedežem v drugi državi znotraj EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Upravljanje pogodb pri javnem naročanju

mag. Matjaž Kovač, 20.7.2017

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 28-29/2017V postopku javnega naročanja naročnik porabi veliko časa in truda za identifikacijo zanesljivega ponudnika, določitev pravilnih pogojev in meril ter s tem za zagotovitev trdne podlage za pravilno in gospodarno odločitev o oddaji javnega naročila. Vsak subjekt na področju javnih naročil je naletel na situacijo, ko so potrebne dodatne gradnje, dobavitelji zahtevajo višje cene, podizvajalci zahtevajo spremembe, blago se ne dobavi pravočasno itd. Poleg tega dejanska kakovost izvajalca oziroma dobavitelja postane očitna šele v fazi izvedbe. Kljub najboljšim namenom na strani naročnika obstoječe pogodbe zaradi dinamike življenja zahtevajo spremembe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Menjava gesla za dostop do predala e-pošte

Matej Vošner, 20.7.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 28-29/2017Ali je dopustna ureditev, ko je zaradi težave na portalu operaterja elektronskih komunikacij geslo samostojnih poštnih predalov možno spremeniti le s klicem na številko klicnega centra, in ne na način, da se z geslom nihče ne bi seznanil?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Osnove delovnega in socialnega prava

dr. Polonca Končar, 20.7.2017

Kultura in umetnost

dr. Polonca Končar, Pravna praksa, 28-29/2017Z osnovami slovenskega delovnega prava in prava socialne varnosti se vse pogosteje seznanjajo študentje, ki ne študirajo prava, kot tudi tuji študentje, ki v okviru programa Erasmus obiskujejo naše fakultete, zlasti pravne. Za vse te je knjiga Osnove delovnega in socialnega prava lahko dobrodošel učni pripomoček ali vsaj splošni vir, iz katerega lahko črpajo osnovne informacije. Delo je dopolnjena pisna izdaja dela, ki je bilo leta 2015 izdano v elektronski obliki. Navedeno je, da so pri pripravi gradiva sodelovali tudi mag. Saša Bohinc, dr. Nejc Brezovar in dr. Marija Hladin, vendar je mogoče sklepati, da je glavni avtor knjige profesor dr. Zvone Vodovnik, čeprav je naveden le kot urednik. Iz njegove bibliografije namreč izhaja, da je v študijske namene izdal kar nekaj del s sicer različnimi naslovi, pa vendar s podobno strukturo in vsaj delno enako vsebino, kot jo najdemo v pričujoči knjigi. Prispevek dr. Luke Tičarja je omejen na pripravo stvarnega kazala in indeksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Amicis vitia si feras, facias tua

Janez Kranjc, 20.7.2017

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 28-29/2017Avtor reka, ki bi se slovensko glasil "Tvoja napaka je, če prenašaš napake prijatelja", je Publilij Sirec. V Rim je prišel kot sirski suženj. Gospodar ga je osvobodil in mu omogočil bleščečo kariero mimika in improvizatorja. Na Publilijevo hvaležnost do osvoboditelja kaže njegov rek, po katerem je dober osvobojenec sin, ki ga dobimo brez pomoči narave (Probus libertus sine natura est filius). Publilij je znan je po zbirki rekov, ki je imela velik vpliv, med drugim na Seneko Mlajšega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Poletno paberkovanje

dr. Jože Mencinger, 20.7.2017

Ostalo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 28-29/2017V času sodnih in političnih počitnic, ko pravniki in politiki ne berejo Pravne prakse, moje, zanje najbrž zavržno razmišljanje ne more škodovati pravnemu redu in politični stabilnosti. Zameriti mi ga tudi ne gre preveč; od pravniškega znanja mi po petdesetih letih ni ostalo veliko, od političnih "izkušenj" pred četrt stoletja pa prav tako ne. Pa še drugačni časi so bili takrat. Pa k stvari.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Zgolj resni, natančni in dosledni indici so lahko podlaga za vzpostavitev vzročne zveze med uporabo cepiva in (neljubo) boleznijo

Zoran Skubic, 20.7.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 28-29/2017Težko si je predstavljati, kakšno je bilo življenje v preteklosti, ko je človeku pretila vrsta bolezni, ki so resno ogrožale njegovo življenje, zlasti v času otroštva. Bili so časi, ko je danes popolnoma trivialno obravnavana površinska rana lahko imela resne posledice za posameznikovo življenje. Operacija je bila pogosto bolj nevarna od izvorne bolezni. Uvedba novih tehnologij, namenjenih varnosti in udobju, kot so moderni dimniki in elektrika, je v začetku s seboj prinesla več gorja kot koristi. Iznajdba široke palete cepiv, skupaj s siceršnjim razvojem človeške medicine, je to stanje korenito spremenila, žal prepogosto strivializirala. Preventivna dejavnost pač nikoli nima tistega prvinskega čara kurativnih ukrepov. V ospredje je stopila stopnja precepljenosti ciljne populacije, ki pa je počasi, a vztrajno padala. V ospredje so stopili stranski učinki, ki tudi niso brez muh. Vprašanje z vidika prava EU pa je, kdaj je mogoče vzpostaviti zadostno pripisljivost bolezni uporabljenemu cepivu.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 28-29

Leto objave

< Vsi
2017(42)
> Julij(42)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B CĆČ DĐEFGH IJK L M NOP QRS Š T UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov