O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 36)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Invalidsko podjetje

mag. Scortegagna Kavčnik Nina, 9.11.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scartegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 43/2017Invalidsko podjetje zaposluje pretežno invalide. Precej jih ima na podlagi ocene invalidske komisije sklenjeno pogodbo o delu za polovični delovni čas, kar pomeni, da se jim ne sme odrejati nadurnega dela ali prerazporejati delovnega časa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Množinski zakonski znaki v inkriminacijah kaznivih dejanj in pravljična metoda argumentacije

dr. Miha Šepec, 9.11.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 43/2017Jezik je pravnikovo temeljno orodje. Pravo je umetnost argumentacije in skrbnega premlevanja ter utemeljevanja stališč. Pravnik, ki ni vešč jezika, ne bo sposoben ustrezno predstaviti svojih stališč in bo zato neuspešen pri prepričevanju pravnega avditorija s svojimi argumenti. Toliko bolj to velja za zakonodajalca, ki nam predpisuje obvezna pravna pravila. In še toliko bolj to velja za področje kazenskega prava, na katerem morajo biti določbe Kazenskega zakonika (KZ-1) kristalno jasne, nesporne, nedvoumne in kirurško natančne, saj so lahko podlaga za odvzem posameznikove prostosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Od 24. oktobra do 6. novembra

Patricij Maček, 9.11.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 43/2017 Torek, 24. 10. Priporočilo Varuha. Poslanke in poslanci Državnega zbora so brez glasu proti sprejeli predlog priporočila k letnemu poročilu Varuha človekovih pravic (Varuh) za leto 2016. Varuh je podal 71 priporočil z različnih področij, od preprečevanja diskriminacije
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Evropa

Patricij Maček, 9.11.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 43/2017 Torek, 24. 10. Načrt za leto 2018. Kolegij komisarjev je sprejel delovni načrt Evropske komisije (EK) za leto 2018 in sporočilo o boljšem pravnem urejanju. Delovni načrt EK za leto 2018 vsebuje načrt za dokončanje dela na področju desetih prednostnih nalog pred koncem m
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Nadomestila avtorjem za tonsko ali vizualno snemanje in za fotokopiranje

Avtor ni naveden, 9.11.2017

Intelektualna lastnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2017Finančna uprava RS je izdala pojasnilo št. 0920-6833/2017-7 z dne 27. oktobra 2017 o spremembi stališča glede DDV obravnave izplačevanja nadomestil iz naslova pravičnega nadomestila avtorjem varovanih del, in sicer glede nadomestil avtorjem za tonsko ali vizualno snemanje in fotokopiranje njihovih del.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Knjižnična nadomestila

Avtor ni naveden, 9.11.2017

Intelektualna lastnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2017Finančna uprava RS je izdala pojasnilo št. 0920-6833/2017-6 z dne 27. oktobra 2017 o spremembi stališča glede DDV obravnave izplačevanja nadomestil iz naslova pravičnega nadomestila avtorjem varovanih del, in sicer glede obračunavanja DDV od knjižničnih nadomestil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Med uničenimi in neveljavnimi dokazi zaradi pretečenega roka

mag. Andrej Ferlinc, 9.11.2017

Kazenski postopek

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 43/2017Sodna odločba Višjega sodišča v Ljubljani, s katero je potrdilo sodno odločbo preiskovalne sodnice, s katero je preiskovalna sodnica najprej izločila iz spisovnega gradiva izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov (PPU), je bila precejšnje presenečenje. Nato pa je sodnica, sklicujoč se na drugi odstavek 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), vse te dokaze, zbrane na podlagi PPU, še dodatno uničila. Sklicevala se je na določbo, da se spisovno gradivo pod nadzorstvom preiskovalnega sodnika uniči, če državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona, ali če dve leti po koncu izvajanja ukrepov, ki jih zakon taksativno našteva, ne poda takšne izjave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Objava službene telefonske številke javnega uslužbenca

Matej Vošner, 9.11.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 43/2017Ali sme delodajalec objaviti seznam službenih mobilnih številk svojih zaposlenih?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Nerešenih še 138 najtežjih primerov

Toni Tovornik, 9.11.2017

DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Toni Tovornik, Pravna praksa, 43/2017Denacionalizacija bi se morala zaključiti že marca 2005, vendar tretjina odstotka denacionalizacijskih zahtevkov še vedno ostaja nerešenih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Pravni napovednik

Patricij Maček, 9.11.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 43/2017Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Krepitev Varuha človekovih pravic

Vlasta Nussdorfer, 9.11.2017

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 43/2017Po več kot desetletju priporočil Varuha človekovih pravic (v nadaljevanju Varuh) in mnogih mednarodnih opozorilih državi smo letošnjo jesen končno dočakali dopolnitev Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP-B), ki je pričel veljati 14. oktobra. Zasluge gredo nedvomno Ministrstvu za pravosodje in aktualnemu ministru, ki se je prvi odločil, da skupaj z našo institucijo z dopolnitvijo zakona ustvari osnovni pogoj za pridobitev statusa A (sedaj imamo status B) za državne institucije po Pariških načelih o statusu državnih institucij, vladi kot celoti in seveda parlamentu, ki je brez večjih zapletov, celo zelo hitro, dahnil svoj da.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 9.11.2017

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2017Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2017
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 9.11.2017

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2017 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije (ZGMRS-B) (Ur. l. RS, št. 59/17) - veljati začne 11. novembra. 2. Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (ZDMHS) (Ur. l
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Igranje bridža, briškole ali taroka ni "šport" v smislu direktive o DDV, je pa lahko "kultura"

Zoran Skubic, 9.11.2017

Davek na dodano vrednost in trošarine, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 43/2017Igre s kartami so del človeškega vsakdana vsaj od osmega stoletja naprej. Takrat so bile na Kitajskem pod budnim nadzorom cesarjev dinastije Tang dokumentirano izdelane prve igralne karte. V poznejših stoletjih so se po svilni cesti počasi širile na Zahod, dokler jih arabski trgovci, enako kakor velja še za marsikateri sedaj skoraj samoumevni znanstveni izum ali kulturno dobrino, v 13. stoletju niso končno prinesli tudi v Evropo. Najprej je sledil skokovit razmah tovrstnih iger, nato moralno in versko zgražanje nad tovrstnim početjem, prepovedi, kazni, z razvojem moderne države pa, če je šlo za take ali drugačne prihodke iz tega naslova, seveda tudi - obdavčenje. In ker je regulacija davka na dodano vrednost ena od pomembnih politik Evropske unije, na igre s kartami ne more biti imuno niti pravo EU. Tako je luksemburško sodišče pred kratkim obravnavalo zanimivo vprašanje, ali lahko pristojna zveza zahteva povračilo deleža DDV, ki je vštet v prijavnino za pristop na turnir bridža, ker je bridž "šport" v smislu člena 132(1)(m) direktive o DDV. Sodišče se s tem razlogovanjem ni strinjalo, a vrata morebitni davčni oprostitvi igranja kart s tem vseeno ni popolnoma zaprlo ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Ali pravo EU res zahteva ničnost posojilnih pogodb s potrošniki glede posojil v CHF?

dr. Jorg Sladič, 9.11.2017

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 43/2017V javnosti se pojavljajo stališča, da Sodišče EU odpira vrata ničnosti posojil, danim v CHF. Pravniki, ki zasledujejo tako stališče, pozabljajo, kakšna je struktura EU, saj je Sodišče EU v zadevi Andriciuc razlagalo Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Če pa preberemo direktivo, lahko ugotovimo, da ne vsebuje besedice ničnost. Direktiva na podlagi tretjega pododstavka 288. člena PDEU zavezuje države članice glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar nacionalnim organom prepušča izbiro oblike in metod.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

70 let profesorja dr. Cirila Ribičiča

Patricij Maček, 9.11.2017

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 43/2017"Profesor Ribičič je gotovo eden tistih, ki si takšen zbornik na vsak način zaslužijo. S fakulteto je bil povezan zelo dolgo časa. Praktično od diplome - včasih bolj tesno, včasih manj tesno, vendar kljub številnim funkcijam, ki jih je opravljal in ki so včasih pomenile kratkotrajno prekinitev tistega najtesnejšega sodelovanja - je bil zmeraj zvest Pravni fakulteti v Ljubljani. Ne glede na to, kje je bil, je ostajal vpet v pedagoški in znanstveni proces in tudi po upokojitvi s tem nadaljuje, zato je eden tistih, ki so postavili temelje slovenske pravne znanosti v zadnjih 30 in več letih. In spominski zbornik, v katerem so zbrana izjemno tehtna in znanstveno utemeljena dela, je gotovo tisto, kar bo ostalo za dolgo časa kot del ustavnopravne znanosti," je na predstavitvi monografije z naslovom Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič, ki je potekala 3. oktobra na PF Univerze v Ljubljani, povedal dekan dr. Miha Juhart. Na predstavitvi so nekateri izmed avtorjev monografije podali nekaj besed o svojih prispevkih in njihovih ozadjih ter izrazili svoja doživetja s prijateljem, nekdanjim ustavnim sodnikom in upokojenim profesorjem dr. Cirilom Ribičičem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Kriza ustavne demokracije

dr. Ciril Ribičič, 9.11.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 43/2017Na 4. kongres Svetovne konference ustavnih sodišč v Vilni (Litva) med 11. in 13. septembrom 2017, ki se ga je udeležilo 91 držav od 111 članic, sem šel z namenom, da si ustvarim oziroma obnovim vtis o tem, kako se razvija ustavna demokracija v svetu in kaj inovativnega znajo ponuditi ustavni sodniki v zakladnico razvoja človeštva na naši vsestransko pregreti Zemlji. Pokazalo se je, da to ni tako enostavno, kot sem si predstavljal. Samo na prvi pogled deluje, kot da se ustavni sodniki širom po svetu ukvarjajo s podobnimi problemi na podobne načine, da so vsi preobremenjeni in bolj ali manj učinkoviti pri nadzoru nad ustavnostjo delovanja zakonodajnih, izvršilnih in sodnih organov. Celo iz tistih uvodnih poročil, ki so temeljila na bolj površnem branju odgovorov na vprašalnik organizatorjev kongresa o uresničevanju pravne države, je izpadlo tako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Razpisi

Avtor ni naveden, 9.11.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2017 Ur. l. RS, št. 62/17 1. Okrajni sodnik na Okrajnem sodišču na Ptuju - Vrhovno sodišče Republike Slovenije; rok je 18. november. 2. Dva okrajna sodnika na Okrajnem sodišču v Trbovljah - Vrhovno sodišče Republike Slovenije; rok je 18. november. 3. Okrajni sodnik
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Utež cesarjevih novih oblačil

Tomaž Pavčnik, 9.11.2017

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 43/2017Zadnjič mi je prvorojenec jezikal. Njegov telefon ne ustreza več času. Sprva je bila njegova drža prezirljiva, ko sem mu pridigal o norostih potrošništva. To je, ko gre za tehnične igračke, najhujše sorte. Te niso poceni, kar bralci najbrž veste bolje od mene, ki nosim v žepu nekaj, kar vsake toliko razpade in zdaj res grozi, da niti pogovora več ne bo preneslo, marveč le še krajši SMS. No, potem je postalo njegovo jezikanje pišmevuhovsko, češ da si bo iz svojih prihrankov kupil nekaj novega, ker pač njegovo staro jabolko "visokega IQ-ja", ki ga je nekoč že rabljenega dobil v dar, ne dohaja več sovrstniških standardov. S trditvijo, da o svojih prihrankih menda lahko odloča sam, je - morda vede, morda nevede - zašel v svet prava. Načelno že, sem rekel in mislil na to, da seveda lahko svobodno načrtuje svoje proračunske odhodke; a ko kupuješ stvari v trgovini, se zaplete, sem ne le mislil, marveč mu tudi pojasnil o tem, kako je z njegovo poslovno sposobnostjo. Videti je bilo, da sva še na področju besa in generacijskega razkola, ko mi je zabrusil, kako gre za neka moja zastarela pravila. A ko sem mu odvrnil, da ne gre za moja, marveč za obča, zakonska pravila, mi je, dvanajstletnik, spregovoril nekako takole: "A ni tako, da ko nekdo dovolj dolgo časa uporablja zemljo prek mejnika in misli, da je to njegovo, ter tudi tisti drugi misli, da je tako, da potem prvi to priposestvuje." In je zraven gestikuliral prek namišljenega mejnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Ali je pravo pripravljeno na izzive umetne inteligence?

Jure Jakšić, 9.11.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jure Jakšić, Pravna praksa, 43/2017Razvoj umetne inteligence eksponentno narašča, prav tako tudi njena uporaba v vsakdanjem življenju. Umetna inteligenca je sistem, ki je ustvarjen umetno, a hkrati vsebuje karakteristike, ki so lastne človeku. Sposobna je učenja na podlagi izkušenj, razumevanja, logičnega sklepanja in reševanja zapletenih problemov. Kot taka pokuša imitirati človeško razmišljanje. Njena najimenitnejša lastnost je avtonomnost, ki se kaže v sprejemanju odločitev, ki so neodvisne od proizvajalca, programerja, imetnika ali končnega uporabnika, skratka človeka. S tem je povezana bojazen, da bi dolgoročno presegla človeško intelektualno zmožnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Zakon o pravdnem postopku z novelo ZPP-E

dr. Jorg Sladič, 9.11.2017

Civilni sodni postopki

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 43/2017Založba IUS SOFTWARE (GV Založba) je pred kratkim izdala delo štirih avtorjev, v katerem ti na 172 straneh obsežno razlagajo noveliran pravdni postopek. Delo lahko označimo kot prvo strokovno publikacijo, na univerzitetni ravni pa moti pomanjkanje zaznamb o avtorjih posameznih poglavij, ki so potrebne v znanstvenih delih in tudi za pravilno citiranje v sodnih odločbah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Samo volitve predsednika, brez demokracije

dr. Andraž Teršek, 9.11.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 43/2017Zavoljo geste (gestno torej) bom zapisal "domnevam" - čeprav bi bil v nepretirano sproščenem in še dovolj obvladanem, predvsem pa pogovorno omikanem, pa čeravno barskem okolišu pripravljen na ... stavo o tem - da nihče od uradnih kandidatov in kandidatk, ki so javno nastopali v prvem krogu kampanje za volitve predsednika ali predsednice republike, ni pre-bral ničesar, kar piše na primer ali pa prav v knjigi Ustavni položaj predsednika republike. Še manj bi si s svedrom utiral pot skozi lobanjo, da je katera od teh oseb pre-brala članke na temo predsednika republike kot oblastne institucije; moje ali drugih avtorjev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Avtomobilsko razogljičenje ali sprenevedanje

mag. Sandi Kodrič, 9.11.2017

Varstvo okolja

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 43/2017Cerarjeva vlada je sredi oktobra sprejela ambiciozno strategijo o alternativnih gorivih, po kateri naj bi bila po letu 2030 v Sloveniji prepovedana prva registracija klasičnih bencinskih in dizelskih avtomobilov. Skupni ogljični odtis avta bo namreč moral biti pod 50 g ogljikovega dioksida na km, to pa danes dosegajo samo električni avtomobili in priključni hibridi (ti lahko vozijo na elektriko ali na bencin).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Izvrševanje sodb ESČP

Patricij Maček, 9.11.2017

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 43/2017V želji, da bi zainteresirani javnosti omogočilo spremljanje izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), je Ministrstvo za pravosodje vzpostavilo spletno stran s podatki o njihovem izvrševanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Misericors civis patriae est consolatio

Janez Kranjc, 9.11.2017

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 43/2017Rek bi se slovensko glasil "Usmiljen državljan je tolažba domovine". Njegov avtor je Publilij Sirec. Kaj točno je hotel z njim povedati, ni mogoče reči z gotovostjo. Verjetno je imel pred očmi pomen usmiljenja do sočloveka in pripravljenosti pomagati. Oboje krepi družbeno povezanost in izboljšuje kakovost življenja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 43

Leto objave

< Vsi
2017(36)
> November(36)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČDĐEF G H IJ K LM N OP QR S Š T UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov