O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 44)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Analiza mediacije za reševanje individualnih delovnih sporov

Franca Valentina, Vadnjal Renata, 10.11.2016

Delovna razmerja

dr. Valentina Franca, mag. Renata Vadnjal, Pravna praksa, 43/2016Prispevek obravnava sodišču pridruženo mediacijo za reševanje individualnih delovnih sporov. Mediacija je tudi v delovnem pravu eden od mirnih, neformalnih, hitrih in gospodarnih načinov reševanja sporov, pri katerem tretja, nevtralna oseba dejavno posreduje v sporu, da se strani sporazumeta in na ta način rešita svoj spor. Odločilna prednost mediacije pred sodnim postopkom je, da je predmet poravnave katerakoli pravica, obveznost ali pravno razmerje, s katerim lahko stranke razpolagajo. Posebnost mediacije je tudi njena fleksibilnost, saj je mediacijo mogoče poljubno spreminjati in jo prilagajati značilnostim in potrebam posamičnega spora. Mediacija je kot način reševanja sporov v znanstvenih prispevkih obsežno obravnavana in je tudi predmet številnih razprav. Naredili smo korak naprej v to smer in analizirali že zaključene mediacije ter primerjali teoretična izhodišča z izsledki raziskave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Razlikovanje med mlinščico in vodnim zemljiščem (I.)

Franc Dobovičnik, 10.11.2016

Varstvo okolja

Franc Dobovičnik, Pravna praksa, 43/2016V preteklosti so bili primeri, ko je človek lahko izkoriščal moč vode neposredno ob vodotoku, razmeroma redki. Zaradi takih ali drugačnih razlogov je bilo treba vodo iz glavne struge preko zemljišč speljati do mlina, žage ali kasneje objekta za proizvodnjo električne energije (v nadaljevanju: vodna naprava), ki je izkoriščal moč te vode za opravljanje dela - mletja, žaganja ali proizvodnje električne energije. V tem smislu Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje geslo mlinščicakot del potoka ali reke, speljan k mlinu. Vendar je večina vodnih naprav, ki so za svoje delovanje potrebovale moč vode in zaradi katerih so bile v preteklosti zgrajene mlinščice, propadla. V njih se dejavnosti ne izvajajo več. A mlinščice so ostale v prostoru. V njih je še vedno prisotna tekoča voda in kot del našega življenjskega prostora vplivajo na njegovo načrtovanje in upravljanje, s tem pa tudi na njegov pravni status.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Nevestno delo v službi in oškodovanje javnih sredstev kot kaznivi dejanji zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in oškodovanje javnih sredstev

Primož Baucon, 10.11.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 43/2016Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in oškodovanje javnih sredstev iz 26. poglavja slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1; v nadaljevanju se izraz KZ uporablja za vse druge kazenske zakone oziroma zakonike) predstavljajo razne vrste oziroma oblike zlorabe oziroma kršitve uradnega položaja oziroma pooblastil pri opravljanju uradne dolžnosti oziroma javnih pooblastil ali v zvezi z njimi (kamor spadajo tudi upravljanje oziroma uporaba in razpolaganje z javnimi sredstvi) s strani oseb (kamor spadajo tudi pooblaščene osebe uporabnika javnih sredstev), ki opravljajo dolžnosti oziroma so nosilci teh pooblastil (tudi v zvezi z javnimi sredstvi). Ta prispevek kritično analizira dve kaznivi dejanji iz 26. poglavja KZ-1, in sicer nevestno delo v službi (iz 258. člena) in oškodovanje javnih sredstev (iz 257.a člena).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Problem uveljavljanja znižanja pogodbene cene

dr. Damjan Možina, 10.11.2016

Obligacije

dr. Damjan Možina, Pravna praksa, 43/2016Z znižanjem kupnine kot enim od jamčevalnih zahtevkov, s katerimi lahko upnik reagira na dolžnikovo izpolnitev pogodbe s stvarno ali pravno napako, je zadnje čase povezana vrsta dilem. Tako sodna praksa kot pisci namreč dajejo različne odgovore na vprašanje, kako lahko upnik to pravico uveljavlja. Nekateri predvsem na podlagi jezikovne razlage 2. točke prvega odstavka 468. člena OZ, ki govori o kupčevi "zahtevi" za znižanje kupnine, menijo, da gre za t. i. tožbeno oblikovalno pravico, kar pomeni, da lahko pogodbeno ceno zniža le sodišče, in predpostavlja tudi ustrezen (oblikovalni) tožbeni zahtevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Popotovanje do Sarajeva in nazaj

dr. Ciril Ribičič, 10.11.2016

Ostalo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 43/2016Ko človek potuje od Slavonskega Broda proti Sarajevu (kot sva midva z dr. Nejcem Brezovarjem), mu prihajajo nasproti dokazi, da Bosna in Hercegovina ni normalna država. Je država, ki ima več vlad in ministrov kot katera koli druga evropska država, pa ne zna rešiti niti tistih problemov, zaradi katerih vsak popotnik ocenjuje in preklinja deželo, po kateri potuje (varna cesta, dostojna postajališča, enotni smerokazi). Edini del avtomobilske ceste, ki zasluži to ime, je sodobna avtocesta v gradnji med Dobojem in Banjaluko, po kateri sem se vračal. Občutek, da se nekaj premika, kvarita poimenovanje avtoceste po spornem prazniku Republike Srbske in vihranje zastav Republike Srbske, ki ne znajo sobivati z zastavami drugih prebivalcev skupne države (podobno, kot velja za hrvaške simbole v Medžimurju in bošnjaške v Sarajevu). In pripovedujejo zgodbo o Republiki Srbski, ki je država srbskega naroda in noče biti tudi država enakopravnih narodov in manjšin. Pripadniki slednjih pa zato raje potujejo po prenatrpani cesti proti Brodu kot po sodobni avtocesti prek Banjaluke do Gradiške.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Vpliv človekovih in temeljnih pravic na zasebno pravo

dr. Damjan Možina, 10.11.2016

Kultura in umetnost

dr. Damjan Možina, Pravna praksa, 43/2016Znanstvene objave slovenskih pravnikov v tujini so redke. Še redkeje se zgodi, da Slovenka vodi obsežno primerjalnopravno raziskavo o aktualni in prominentni temi, ki nato izide kot znanstvena monografija pri mednarodni založbi. Ravno v takih okoliščinah pa je nastala knjiga The Influence of Human Rights and Basic Rights on Private Law, ki sta jo uredili dr. Verica Trstenjak in Petra Weingerl (Springer, 2016, 593 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Razpisi

Avtor ni naveden, 10.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2016 Ur. l. RS, št. 61/16 1. Poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za štiri sodnike ustavnega sodišča - Urad predsednika Republike Slovenije; rok je 10. november. Ur. l. RS, št. 64/16 2. Generalni državni tožilec - Ministrstvo za pravosodje
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Priloga (I)

Nataša Skubic, 10.11.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 43/2016V tem in prihodnjem kotičku bom poskušala streti enega trših prevajalskih orehov, in sicer, kako prevesti pojem priloga v angleščino. Na voljo so številne možnosti. Izbrala sem pojme an addendum, an enclosure, an attachment, an appendix, an annex, an exhibit, a supplement, a schedule in a rider, ker jih v pravnih besedilih zasledimo najpogosteje. Vsakega od njih bom opredelila in poskušala prikazati razlike ter razmerja med njimi. Slovenski pojem priloga je zelo splošen in zajema zelo različne priloge (oziroma dodatke, dopolnila, anekse) k zelo različnim dokumentom. V angleščini so zgoraj našteti pojmi praviloma bolj določni, čeprav so razlike med njimi kdaj zelo majhne, nekateri se lahko uporabljajo kot sopomenke, prav tako se pojmi v različnih državah uporabljajo različno. Vprašanje razmejitve med njimi je eno bolj zanimivih v angleški pravni terminologiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Upravljanje tveganj prikritega prisilnega dela

Irena Vovk, 10.11.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 43/2016Trgovina z ljudmi je problem svetovnih razsežnosti, s katerim se soočamo tudi v Sloveniji, kjer je bilo od leta 2010 identificiranih 161 žrtev trgovine z ljudmi, od tega kar 47 v letu 2015. V Sloveniji je prepoznana zlasti trgovina z ljudmi za namen spolnega izkoriščanja, v zadnjih letih pa je (podobno je tudi v drugih evropskih državah) zaznati vedno več primerov prisilnega dela in delovnega izkoriščanja. Za odkrivanje tovrstnih primerov si prizadevajo inšpekcijski organi in policija, ki je v preteklem letu preiskovala skoraj 5.000 kaznivih dejanj v zvezi s kršenjem pravic delavcev, vendar pa v nobenem primeru ni bilo ugotovljeno, da gre za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Nadzor delodajalca nad mobilnim telefonom zaposlenega

Irena Vovk, 10.11.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 43/2016Telefon, ki ga uporablja delavec, je kupil delavec sam, kartica SIM pa je delodajalčeva. Podjetje, v katerem je zaposlen, uporablja Googlovo elektronsko pošto Google for Work. V zadnjem času na mobilni telefon dobiva obvestila, da skrbnik (delodajalec) lahko upravlja z mobilnim telefonom, na katerem ima delavec dodan služben Googlov račun. Na telefon je moral namestiti tudi aplikacijo Google Apps Device Policy, ki ga pred namestitvijo obvesti, da bo skrbnik (delodajalec) lahko med drugim tudi izbrisal vse podatke v telefonu brez opozorila, spreminjal zaklepanje zaslona, nastavil pravila za gesla, zaklenil zaslon, onemogočil fotoaparat. Ker skrbnik lahko izbriše podatke na telefonu na daljavo, verjetno lahko tudi dostopa do njih in jih pregleduje (SMS, slike ipd.). Delavec pa telefon uporablja tudi zasebno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Evropa

Irena Vovk, 10.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 43/2016 Torek, 25. 10. Ekološko kmetijstvo. Leta 2015 je bilo v EU 6,2 odstotka skupnih kmetijskih zemljišč v uporabi namenjenih ekološkemu kmetijstvu. Od leta 2010 so se zemljišča za ekološko kmetijstvo kot certificirane površine ali pridelovalne površine v preusmeritvi povečale z
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Od 25. oktobra do 7. novembra

Irena Vovk, 10.11.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 43/2016 Torek, 25. 10. Slovensko sodstvo 2020. Minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič je na otvoritvi projekta Slovensko sodstvo 2020 na Vrhovnem sodišču izpostavil pomembnost skupnega sodelovanja med vsemi upravičenci operacije Učinkovito pravosodje, ki v aktualni finančni pe
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Prodaja rabljene smučarske opreme na smučarskem sejmu

Avtor ni naveden, 10.11.2016

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2016• Kako je v zvezi z obveznostjo izdajanja računov in davčnega potrjevanja računov za prodajo rabljene smučarske opreme na smučarskem sejmu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 10.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2016 4. november - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o občinskem redarstvu. 3. november - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov s področja zdravstvene dejavnosti; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Vpogled v Strategijo razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji do leta 2020

dr. Nejc Brezovar, 10.11.2016

Uprava

dr. Nejc Brezovar, Pravna praksa, 43/2016Po skoraj dveh letih javne razprave je Vlada 29. septembra 2016 sprejela besedilo Strategije razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji do leta 2020. To je prvi tovrsten strateški dokument s področja lokalne samouprave, sprejet v Republiki Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Štipendijski pogoj omejuje temeljne svoboščine EU

Ines Grah, 10.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Ines Grah, Pravna praksa, 43/2016Štipendisti štipendij Ad Futura za izobraževanje (štipendije Ad futura) se s podpisom pogodbe o štipendiranju zavežejo, da se bodo po zaključku izobraževanja, za katerega so prejemali štipendijo, samozaposlili ali sklenili delovno razmerje z delodajalcem, ki ima sedež v Republiki Sloveniji (RS). Tisti, ki tega ne storijo in najdejo zaposlitev v tujini, kršijo prevzete obveznosti po pogodbi, zaradi česar so dolžni prejeto štipendijo vrniti. Štipendisti so zaradi tega pogoja pri iskanju zaposlitve omejeni le na ozemlje znotraj meja RS. Navedeni pogoj zato po svojem učinku nasprotuje temeljnim svoboščinam, ki jih EU zagotavlja svojim državljanom. Vpliva namreč na to, da štipendist ne more uresničiti svoje pravice do prostega gibanja kot državljan ali delavec oziroma nasprotuje pravici do svobode ustanovitve sedeža družbe znotraj EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Vsebina PP št.43/2016

Avtor ni naveden, 10.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/20163 UVODNIK Nataša Trček Kršitev delavskih pravic je preveč 6-7 CIVILNO PROCESNO PRAVO dr. Vesna Bergant Rakočević Nespoštovanje sodišča 7-9 VODNO PRAVO Franc Dobovičnik Razlikovanje med mlinščico in vodnim zemljiščem (I.) 10-12 P
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Neplačana odsotnost z dela

Miha Šercer, 10.11.2016

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 43/2016Delavka, zaposlena v javni agenciji za nedoločen čas, je delodajalca povprašala o možnosti koriščenja 30 dni neplačanega dopusta za zasebno potovanje. Prejela je odgovor, da Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v RS ne predvidevata možnosti za odobritev takega dopusta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Pozitiven razplet primera Odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidki - primer slabe prakse Eko sklada

Avtor ni naveden, 10.11.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2016V Letnem poročilu Varuha za leto 2015 in na spletni strani (ter v PP, št. 36-37/2015) je bil objavljen primer Odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidki - primer slabe prakse Eko sklada.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Tveganje slovenskega kapitalskega trga

Matej Tomažin, 10.11.2016

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 43/2016Vsaka pot, za katero se odločimo, ima svoje nevarnosti, v borznem jeziku jim rečemo tveganja. Pri tem ni dovolj, da tveganje razumemo samo kot možnost izgubiti prihranke. Tveganje je širši pojem in zajema med drugim tri specifične situacije, ki so na Ljubljanski borzi žal precej pogoste: negotovost, nelikvidnost in netransparentnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih

Avtor ni naveden, 10.11.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2016Člen 350.a Zakona o bančništvu je v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Kršitev delavskih pravic je preveč

Nataša Trček, 10.11.2016

Delovna razmerja

Nataša Trček, Pravna praksa, 43/2016Leto 2016 je skoraj pri koncu, zato bom poskusila narediti kratko primerjavo s preteklim letom. Z letom 2015 se je stanje v Sloveniji začelo korenito spreminjati, saj so se že krepko kazale izboljšane razmere na področju poslovanja podjetij, ugodnejše finančne razmere pa so nakazovale konec daljše finančne krize. Boljše gospodarsko in finančno stanje države navadno ugodno vpliva na pravice delavcev, pa naj gre za delovna razmerja ali za varnost in zdravje pri delu. Večji kolač lastnikov podjetij navadno pomeni tudi večji košček za delavce.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Zaradi nevednosti o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi izgubila pravico do nadomestila za primer brezposelnosti

Avtor ni naveden, 10.11.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2016Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnila mlada mati, ki ji je delodajalec takoj po končanem porodniškem dopustu odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Ker Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi staršem v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta, je Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) zavrnil njeno vlogo za priznanje pravice do denarnega nadomestila. Ne pobudnica ne delodajalec z določbo ZDR-1 nista bila seznanjena, zato nista vedela, da je odpoved nezakonita. Pobudnica je prišla na ZRSZ šele po preteku roka za vložitev tožbe zoper odpoved. Pobudnica je navajala, da želi delodajalec napako nekako popraviti tako, da bi bila upravičena do nadomestila. Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) v 63. členu določa, da pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji, in da se kot tak šteje tudi delavec, ki mu je pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva. Varuh je že leta 2012 sprejel mnenje, da je ta določba neustrezna, če delavci z njo niso ustrezno seznanjeni. Velja, da nepoznavanje prava škoduje. Vendar pa ob predpostavki, da v upravnem postopku obstaja načelo varstva pravic strank, ni sprejemljivo, da se vse breme preloži na delavca, ki je že tako prikrajšan z izgubo zaposlitve. Varuh je že v Letnem poročilu za leto 2012 Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagal, naj zadevo uredi drugače, in sicer v korist delavcev. Ureditev je do danes žal ostala nespremenjena, saj je mnenje ministrstva drugačno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Vlada RS

Avtor ni naveden, 10.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2016 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 107. redni seji (27. oktober 2016): - letno poročilo DUTB za leto 2015; - polletno poročilo DUTB 2016; - naložbena politika in politika upravljanja sredstev likvidnostnega sklada; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Pravna narava sporočil Komisije

Tatjana Božič, 10.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tatjana Božič, Pravna praksa, 43/2016Banka Slovenije je 17. decembra 2013 z odločbo o izrednih ukrepih Novi ljubljanski banki, d.d., Novi kreditni banki Maribor, d.d., Abanki Vipa, d.d., Probanki, d.d., in Factor banki, d.d., odredila prenehanje vseh kvalificiranih obveznosti iz šestega odstavka 261.a člena ZBan-1. Da bi Republika Slovenija lahko izvedla sanacijo navedenih bank, je morala skladno s temeljnimi načeli in pravili prava EU priglasiti državno pomoč in zanjo pridobiti odobritev Evropske komisije (Komisija). Komisija je za čas finančne krize in za finančni sektor za obdobje od 1. avgusta 2013 dalje sprejela Sporočilo o bančništvu (Sporočilo), s katerim je opredelila merila združljivosti državne pomoči z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe o delovanju Evropske Unije (PDEU) za finančni sektor. Upoštevajoč Sporočilo je Komisija državno pomoč odobrila 18. decembra 2013. Posamezni imetniki odpisanih finančnih instrumentov so se povezali in pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije (Ustavno sodišče) vložili pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti določb ZBan-1, na podlagi katerega so bili sprejeti izredni ukrepi za sanacijo bank (izbris lastniškega kapitala delničarjev, hibridnih finančnih instrumentov in podrejenih dolžniških instrumentov, v nadaljevanju: ukrepi). Ustavno sodišče je prekinilo postopek in pred Sodiščem Evropske Unije (Sodišče EU) vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe. (Opomba: prispevek je bil napisan pred sprejetjem odločbe Ustavnega sodišča glede izbrisanih podrejenih obveznic.)
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 43

Leto objave

< Vsi
2016(44)
> November(44)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČD ĐEF G H IJK LM N OP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov