O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 38)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Tatvina na delovnem mestu

dr. Nana Weber, 27.2.2014

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 8/2014V trgovskem podjetju je ena izmed prodajalk domov odnesla artikel v vrednosti 50 evrov. Videla jo je druga prodajalka in o dejanju obvestila poslovodjo. Prodajalka je v svoj zagovor pri poslovodji povedala, da je pozabila plačati in da bo ta znesek poravnala. • Ali lahko delavko odpustimo in kako?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Zaposlitev za določen čas in odpravnina

mag. Nataša Belopavlovič, 27.2.2014

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 8/2014Določba 55. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) prepoveduje veriženje pogodbe o zaposlitvi po dveh letih za isto delo. • Kako ravnati v primeru, ko je delavec na delovnem mestu zaposlen za določen čas enega leta in ne želi več podaljšati pogodbe o zaposlitvi? • Za koliko časa lahko na to delovno mesto zaposlimo novega delavca glede na to, da je bilo delovno razmerje prekinjeno na željo prvega delavca? Za eno leto ali ponovno za dve leti? • Kako dokazati, da je bila pogodba prekinjena na njegovo željo, če se je to zgodilo na dan poteka pogodbe o zaposlitvi? Prav tako s sporazumnim prenehanjem? • Kako je v takem primeru z odpravnino? Ali delavcu pripada odpravnina, čeprav pogodbe o zaposlitvi ni želel podpisati? • Kako dokazati, da je bila pogodba o zaposlitvi prekinjena na njegovo željo, če je datum prekinitve datum poteka pogodbe o zaposlitvi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Živite skrivno ali tajno življenje?

dr. Nataša Hribar, 27.2.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 8/2014Tokratni kotiček namenjam obravnavi razlike med pridevnikoma tajen in skriven, hkrati pa se bom dotaknila vprašanja izbire med vrstnim ter določno in nedoločno obliko kakovostnega pridevnika (tajni, skrivni oz. tajen, skriven).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

"Linkanje" avtorsko zaščitenih vsebin ni kršitev avtorskih pravic

Zoran Skubic, 27.2.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 8/2014Svetovni splet kot koncept v svojem bistvu temelji na premisi proste izmenjave informacij. Splet torej ni nič drugega kot eter, v katerem se izmenjujejo ideje. Brez povezljivosti svetovnega spleta preprosto ne bi bilo. Ključna komponenta te povezljivosti pa so prav klikljive spletne povezave (hiperpovezave oziroma "linki"). Zakonitost "linkanja", ko se to nanaša na spletne povezave do avtorsko zaščitenih vsebin v luči Direktive 2001/29/ES o avtorski pravici v informacijski družbi, pa je bilo predmet presoje Sodišča EU v nedavnem švedskem primeru. Točneje, šlo je za vprašanje, ali lahko lastnik spletne strani tudi brez dovoljenja imetnikov avtorske pravice prek klikljivih hiperpovezav napoti na s taisto avtorsko pravico zavarovana dela, ki pa so prosto dostopna na drugem spletnem mestu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 27.2.2014

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 8/2014Joanna Jemielniak Legal Interpretation in International Commercial Arbitration (Ashgate, 2014, 278 strani) Reševanje sporov na mednarodni ravni je precej pogosto. Delo zapolnjuje vrzel med teorijo in prakso na področju mednarodne trgovinske arbitraže, saj avtorica, ki je specialistk
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Prekrškovni organ z odvzeto potno listino ni ravnal skladno z določbami ZP-1

Avtor ni naveden, 27.2.2014

Človekove pravice, Prekrški

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8/2014Pobudnik, imetnik potne listine Kraljevine Nizozemske, je Varuha seznanil, da sta mu bili zaradi zavarovanja izvršitve odločbe o prekršku začasno zaseženi potna listina in vozniško dovoljenje. Proti pobudniku je prekrškovni organ (Policijska postaja Ljubljana Center) sicer vodil postopek o prekršku, v katerem mu je bila izrečena globa. Ob tem je pobudnik poudaril, da globe ne more plačati, saj nima zaposlitve, potno listino pa nujno potrebuje tudi zato, da bi si lahko zagotovil delo in plačal izrečeno globo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Butnskala v javnem zdravstvu

mag. Jaka Slokan, 27.2.2014

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Jaka Slokan, Pravna praksa, 8/2014Kdo ne pomni kultnega slovenskega filma z istim naslovom iz daljnega leta 1985, iz časov "za železno zaveso", ko se o totalitarnih režimih ni smelo ne govoriti ne pisati, kaj šele jih kritizirati. Film je nadaljevanje oziroma uprizoritev radijske igre iz 70. let, ki je s humorjem navduševala (predvsem) študentsko populacijo, tisto, ki danes (neuspešno) vodi našo državo. Ob nedavnem ponovnem gledanju filma se mi je utrnilo nekaj misli, še najbolj ob grotesknem prizoru, ko lik Ervina Kralja sprašuje Profesorja, ali se lahko z glavo zaleti v skalo. Od tod všečen stavek: "Gospod profesor, a lahko enega direktnega, prosim (z glavo v skalo seveda)?" In potem bum, tresk ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 27.2.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8/2014je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela - ZUTD-C (Ur. l. RS, št. 100/13) - velja od 7. decembra, uporabljati se začne 1. marca 2014. 2. Zakon o dopolnitvah Zakona o organiziranosti i
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Nekaj argumentov proti utilitaristični doktrini izločanja dokazov

Miha Šošić, 27.2.2014

Kazenski postopek

Miha Šošić, Pravna praksa, 8/2014Glede na nedavne premike sodne prakse in dogmatike v smeri uporabe utilitaristične doktrine pri izločanju dokazov v kazenskem postopku želim predstaviti nekaj razlogov, zaradi katerih menim, da je vpeljevanje utilitaristične doktrine v zvezi z dokazi, ki so bili pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ob veljavni zakonski ureditvi sporno ter da uveljavitev utilitaristične doktrine tudi de lege ferenda ne bi bila zaželena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Vpliv medijev na sodnikovo odločitev

dr. Luigi Varanelli, 27.2.2014

Pravoznanstvo, Sodišča

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 8/2014Stvarnost se nam razodeva prek medijev. Vsak od nas ima sklenjen krog oseb (prijateljev, kolegov ali sorodnikov), ki nam neposredno nudijo stik s svetom, a je pretežni del našega v?denja v resnici posredovanega prek medijev. Naša zavest je zrcalo podatkov, ki jih vsakodnevno dobivamo in procesiramo. Pogosto se tega ne zavedamo, a človekovo v?denje in vedenje se oblikujeta v tesnem prepletanju medijskih informacij z našimi zavestnimi ali podzavestnimi vzgibi. Šele v zadnjih desetletjih se psihologi zavedajo, kako odločilen je vpliv medijev na človekove izbire. Mediji pretvarjajo posamezne informacije v socialno zavest in tako soprispevajo k oblikovanju miselnosti družbe. Posameznik, ki je del družbe, je potrošnik medijskih informacij. Vsaka informacija, ki jo dobi, preoblikuje njegovo zavest, mu daje določene usmeritve, spreminja ali, bolje rečeno, usmerja tok njegovih misli v vnaprej določene vzorce. Izbira med dvema ali več alternativami ni več plod svobodne človekove izbire, temveč izid kompleksne interakcije med posameznimi informacijami, ki nam jih posredujejo mediji in notranji človekovi tokovi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Tudi poslovanje sodstva je lahko umetnost

Nika Skvarča, 27.2.2014

Sodišča

Nika Skvarča, Pravna praksa, 8/2014Vsak dober arhitekt ve, da se dobra arhitektura začne razvijati v iskanju dialoga med starim in novim. Podoba novega objekta je tako odvisna od že začrtanih mej preteklosti, ki pa jih navadno odkrije le nekoliko bolj občutljiv in prilagodljiv arhitekt. Občutljivost, prilagodljivost in delovanje znotraj ozkih meja pa postajajo vse pomembnejše vrline tudi v sodstvu. Naj mi noben arhitekt ne zameri, če rečem, da je poslovanje sodstva v zadnjih letih postalo "prava umetnost". Zaradi spremenjenih okoliščin zadnjih let sodišča veliko časa namenjajo upravljanju, prenovi poslovnih procesov, reorganizaciji poslovanja, uvajanju novih praks, racionalizaciji stroškov itd. Zdi se, da je znotraj ozko začrtanih mej, ki so posledica predvsem zmanjševanja finančnih sredstev in kadrov, sodstvo v zadnjih letih obremenjeno predvsem s formo. Vsaj tak vtis je dobil obiskovalec, ko je ob otvoritvi novega sodnega leta 11. februarja v Veliki konferenčni dvorani Vrhovnega sodišča poslušal njegovega predsednika Branka Maslešo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 27.2.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 8/2014
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Srbija, Kosovo in nedelujoča sodišča

Svit Senković, 27.2.2014

Varstvo človekovih pravic, Obligacije

Svit Senković, Pravna praksa, 8/2014Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je z nedavno sodbo v zadevi Ali Azemi proti Srbiji dodalo novo poglavje v svojo bogato (in pogosto kontroverzno) zbirko sodb o ekstrateritorialni uporabi Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Sodišče je zavrglo tožbo državljana Kosova zaradi nepristojnosti ratione personae. Argumentacija sprejete odločitve pa morda kaže tudi na to, da se je počasna normalizacija odnosov med Kosovom in Srbijo začela kazati tudi v pristopu ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Osamosvajanje Slovenije

dr. France Bučar, 27.2.2014

Kultura in umetnost

dr. France Bučar, Pravna praksa, 8/2014Ustvarjanje samostojne slovenske države ima več izhodišč, ki so le v skupnem sozvočju in medsebojni soodvisnosti pripeljali do tega, kar danes pojmujemo kot naš največji nacionalni dosežek v moderni dobi. Brez narodne samozavesti, ki je organsko rasla od Trubarja, Linharta, Prešerna in prek celotnega emancipacijskega kulturnega procesa zadnjih stoletij, ne bi bilo tiste duhovne infrastrukture, na kateri je lahko pognal korenine naš upor zoper tuje zavojevalce in dozorel pogum za lastno državnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Težave študenta pri pridobitvi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi napak UE

Avtor ni naveden, 27.2.2014

Človekove pravice, Uprava

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8/2014Varuh je 26. septembra 2013 v vednost prejel dopis tujca iz Bosne in Hercegovine, naslovljen na Upravno enoto Ljubljana (UE Ljubljana), v katerem je izpostavil težave s pridobitvijo dovoljenja za začasno prebivanje v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Številna vprašanja ob skupnem okviru evropskega dednega prava

Mitja Pukšič, 27.2.2014

Dedovanje

Mitja Pukšič, Pravna praksa, 8/2014Evropska mreža centrov za izobraževanje v pravosodju (European Judicial Training Network - EJTN) je v okviru programa Civilno pravosodje (Civil Justice - CiLaw) organizirala dvodnevni seminar Čezmejno dedovanje. Seminar s štirimi predavatelji in približno petdesetimi udeleženci - sodniki iz vseh držav članic EU - je potekal 17. in 18. februarja 2014 na Sodniški akademiji v Recklinghausnu v Nemčiji in je bil namenjen uvodni predstavitvi bistvenih značilnosti Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (z delovnim naslovom Bruselj IV), nikakor pa ne podrobnejši analizi vse njene kompleksnosti in problemskih obravnav pri uporabi v posameznih državah članicah, kar bo glede na buren odziv strokovne javnosti zagotovo še predmet večjega števila nadaljnjih seminarjev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Odgovornost države za spolne zlorabe v zasebnih šolah

Klavdija Štarkel, 27.2.2014

Varstvo človekovih pravic, Obligacije

Klavdija Štarkel, Pravna praksa, 8/2014Še kot devetletna učenka državne šole v Dunderrowu je Louise O'Keeffe šest mesecev trajajočo spolno zlorabo v letu 1973 potlačila. Da jo je učitelj med urami glasbe zlorabljal, se je zavedla šele leta 1995, ko je na podlagi ovadbe enega od nekdanjih učencev zoper učitelja stekel kazenski postopek in se je bila primorana soočiti z razlogi dolgoletnih duševnih težav. Učitelj je krivdo priznal in bil zaradi spolnega zlorabljanja 21 nekdanjih učencev iste šole v obdobju desetih let obsojen na kazen zapora. Pred domačim civilnim sodiščem je pritožnica tudi zoper Irsko vložila tožbo, s katero je zahtevala odškodnino za pretrpljene telesne in duševne bolečine. Ker ni bila uspešna, je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) med drugim zatrjevala kršitev 3. (prepoved mučenja) in 13. člena (pravica do učinkovitega pravnega sredstva) Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Irski sistem primarnega šolanja ji namreč v letu 1973 ni zagotovil ne učinkovitega varstva pred učiteljevimi spolnimi zlorabami niti učinkovitega pravnega sredstva za nadomestitev škode.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

razpisi

Avtor ni naveden, 27.2.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8/2014Ur. l. RS, št. 10/14 1. Predsednik Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici - Sodni svet RS; rok je 7. marec. Ur. l. RS, št. 12/14 2. Notarski pomočnik pri notarju Bojanu Podgoršku iz Ljubljane - Notarska zbornica Slovenije; rok je 3. marec. 3. Javni poziv sodnikom, k vložitvi pri
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Kazenski postopek - razlogi za izpodbijanje sodbe na podlagi priznanja - nadaljevano kaznivo dejanje

Avtor ni naveden, 27.2.2014

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8/2014Sodba I Ips 60778/2011-213, 12. december 2013 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani III Kp 60778/2011) ZKP - 269., 285.a, 285.c, 372., 420. in 435. člen ter drugi odstavek 354. in 370. člena KZ-1 - 34., 53., 54. in 211. člen Obdolženec se s priznanjem krivde ne odreče pravilni uporabi mat
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Pogoji za ugotavljanje identitete s strani policije

Irena Vovk, 27.2.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 8/2014Okoli polnoči je posameznika med hojo proti domu ustavila policija in od njega zahtevala osebni dokument, češ da je bilo v okolici več vlomov. Na vprašanje, ali lahko policija zahteva dokumente od osebe, ki ni ničesar osumljena, sta odgovorila pritrdilno. Eden od policistov si je nato zabeležil podatke iz osebnega dokumenta in posameznika povprašal, kam je namenjen, in mu nato vrnil osebni dokument. Ali je bilo tako ravnanje policistov pravilno in kje bodo shranjeni podatki, ki si jih je zabeležil policist?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Novosti na področju davka na nepremičnine

Andrej Grah Whatmough, 27.2.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Andrej Grah-Whatmough, Pravna praksa, 8/2014O davku na nepremičnine je bilo v zadnjih letih, predvsem pa v zadnjih nekaj mesecih, prelitega že ogromno črnila. K razpravi sem deloma prispeval tudi sam, saj sem v dveh prispevkih, ki sta bila na straneh te revije objavljena konec prejšnjega leta, podrobneje predstavil dotedanji in nov sistem obdavčitve posedovanja nepremičnin v Sloveniji, ki ga bomo (po vsej verjetnosti) uporabljali že letos. Tudi v tem mesecu so prispevki na temo davka na nepremičnine redno polnili prve strani tiskanih in spletnih medijev. Najprej je ledena ujma, ki je v svoj oklep stisnila velik del Slovenije, sprožila ugibanja o tem, kako (če sploh) bo škoda, ki je bila ponekod velikanska, največja pa prav gotovo v gozdovih, upoštevana pri odmeri davka na nepremičnine. K nadaljnji zanimivosti te teme je nato prispevalo še Ustavno sodišče RS, ki je 6. februarja letos v postopku ocene skladnosti določenih členov Zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr) z Ustavo sklenilo, da zadrži nekatere člene zakona, ki se nanašajo na izdajanje odločb o odmeri davka. Že 20. februarja pa je tudi Vlada RS uskladila in Državnemu zboru poslala v odločanje besedilo novele Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN), ki odpravlja nekatera vprašanja v zvezi z obračunavanjem davka na nepremičnine, po drugi strani pa pri obračunu davka na nepremičnine tudi že predvideva možnost upoštevanja škode zaradi ledene ujme oziroma podobnih dogodkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Vsebina PP št.8/2014

Avtor ni naveden, 27.2.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 8/2014stran 3 UVODNIK mag. Jaka Slokan Butnskala v javnem zdravstvu stran 6 FINANČNO PRAVO mag. Peter Merc in mag. Marko Stoilovski Slovenski bančni sistem občutil trdo naravo mehkega prava EU stran 9 OBLIGACIJS
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Evropa

Irena Vovk, 27.2.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 8/2014Ponedeljek, 10. 2. Kibernetska kriminaliteta. V prvem poročilu o delovanju Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti (EC3) so predstavljeni njegovi dosežki pri zaščiti evropskih državljanov in podjetij ter glavne prihodnje spletne nevarnosti in izzivi, s katerimi se bo treba s
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 27.2.2014

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 8/201427. februar 280 - Konstantin Veliki Rodil se Konstantin Veliki, rimski cesar, ki je povzdignil krščanstvo v državno vero in leta 330 preselil prestolnico iz Rima v Bizanc, novo prestolnico pa poimenoval Konstantinopel. 2. marec 1921 - Labinska republika V Labinu v Istri se je zače
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Tvoja Evropa - tvoj glas

Irena Vovk, 27.2.2014

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 8/2014(www.tvojaeu.sta.si) Jeziki: slovenščina Tip: samostojna spletna stran Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: Nas kdo sliši?, nagradna igra, anketa, blog Povezava z uporabniki: vsi kontaktni podatki STA in pisarne Evropskega parlamenta v Ljubljani Ogla
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 8

Leto objave

< Vsi
2014(38)
> Februar(38)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČDĐEFG H IJ K LM N OP QR S Š TUV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov