O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 48)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Še o pravici potrošnika tožiti doma: vzročna zveza in čezmejna prodaja

Zoran Skubic, 7.11.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 42-43/2013Kljub ustaljeni sodni praksi Sodišča (EU), podani v prelomnih odločitvah Pammer in Hotel Alpenhof ter Mühlleitner, pa vprašanje usmerjene prodaje po Uredbi o sodni pristojnosti še vedno buri duhove. Slednja namreč potrošniku kot gospodarsko šibkejši in informacijsko podhranjeni stranki podeljuje beneficij možnosti tožbe pred domačim sodiščem tudi v primeru, ko ima prodajalec svoj sedež v drugi državi članici. Pri tem pa morata biti izpolnjena dva pogoja: prvič, če prodajalec opravlja svojo poklicno pridobitno dejavnost v državi članici, v kateri ima potrošnik svoje stalno (običajno) prebivališče, oziroma to svojo dejavnost tako ali drugače usmerja (tudi na primer na kvalificiran način, praviloma prek spleta) v to državo članico, in drugič, če gre za (potrošniško) pogodbo, ki spada v tako dejavnost prodajalca. Toda kaj se zgodi v primeru, ko med usmerjeno prodajo prodajalca in nakupom blaga s strani potrošnika (sploh) ni vzročne zveze? Lahko potrošnik kljub temu toži - doma?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

V prid večje transparentnosti zakonodajnega procesa v Svetu EU

Kristina Kotnik Šumah, 7.11.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Kristina Kotnik-Šumah, Pravna praksa, 42-43/2013Sodišče EU je v zadevi Access Info Europe proti Svetu EU odločilo, da morajo biti tudi dokumenti o pogajanjih v Svetu EU prosto dostopni javnosti. Gre za končno, drugostopenjsko odločitev, ki je pomemben mejnik v prizadevanju za večjo transparentnost zakonodajnega procesa v Svetu EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 7.11.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 42-43/2013
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Samomor pripornika

dr. Andreja Tratnik, 7.11.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 42-43/2013"Žal mi je za to, kar bom naredil," je rekel in se začel pomikati proti oknu. "Ne, samo tega ne!" je zaklical njegov odvetnik, ko se je zavedel, kaj namerava storiti. Prepozno. Splezal je na okno in skočil v prazno, približno deset metrov v globino. Zaradi poškodb je umrl. Njegovi svojci so nato tožili francoske oblasti, trdeč, da niso sprejele zadostnih ukrepov za preprečitev njegove smrti. Z okna je namreč skočil tik pred zaslišanjem pred preiskovalnim sodnikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Kolizija med pravico do zasebnosti in svobodo (rumenega) tiska

Aleš Velkaverh, 7.11.2013

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 42-43/2013Monaška princesa Caroline von Hannover si že več let prizadeva, da bi javnim občilom onemogočila posege v svojo zasebnost. Čeprav nima prave politične funkcije, je zaradi široke prepoznavnosti njeno vsakdanje življenje zanimivo za tabloidni tisk, tako da jo novinarji spremljajo na vsakem koraku. Ker jo to nenehno nadlegovanje očitno moti, je sprožila že več sodnih sporov za prepoved objave različnih fotografij, kar trije pa so doživeli epilog šele s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). V zadnji sodbi Von Hannover (št. 3) je ESČP tako že tretjič obravnavalo zatrjevane protipravne posege v zasebnost monaške princese.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Reference v pravu javnih naročil

Potočnik Maja, Prebil Maja, 7.11.2013

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Maja Prebil, Pravna praksa, 42-43/2013Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik v preteklosti že uspešno izvedel naročilo, v obsegu in kakovosti, ki sta primerljiva novemu javnemu naročilu, za katerega ponudnik oddaja ponudbo. Na podlagi dejstva, da je ponudnik v preteklosti primerljivo naročilo že uspešno izvedel, je mogoče utemeljeno oziroma upravičeno sklepati, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Razumljivo je, da se morajo referenčna dela nanašati na istovrstna oziroma primerljiva opravila, katerih izvedba se pričakuje od izvajalca, saj je le tako mogoče upravičeno sklepati, da bo izvajalec tudi razpisano naročilo izvedel uspešno. Kako in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost oziroma primerljivost izvedenih opravil, je v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri naročnik upošteva zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo, kadar je to potrebno. Ali se ponudnik lahko sklicuje na zmogljivosti tretjih, na primer svojih podizvajalcev? Ali posamezna referenca lahko "pripada" več gospodarskim subjektom? Ali naročnik v javnem naročilu lahko zahteva, da predmet javnega naročila izvaja zgolj nekdo, ki je v preteklosti že izvedel dela, ki so primerljiva predmetu javnega naročila?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Pomorski zakonik

dr. Patrick Vlačič, 7.11.2013

Kultura in umetnost

dr. Patrick Vlačič, Pravna praksa, 42-43/2013Pred poletjem je pri Založbi Uradni list RS izšel Pomorski zakonik (PZ), neuradno prečiščeno besedilo, z uvodnimi pojasnili dr. Marka Pavlihe in stvarnim kazalom Alenke Andrijašič. Vsi, ki se nam po krvi pretaka mešanica jusa in morja, z velikim veseljem preberemo nova slovenska dela o pomorskem pravu. Avtorjev, ki pišejo o pomorskem pravu, je malo in pred kratkim so se žal upokojili kar trije - Andrej Pirš, Janez Brank in Josip Rugelj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

O dvatisočakih in trosedih

dr. Nataša Hribar, 7.11.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 42-43/2013Na moj elektronski naslov je spet priletelo zanimivo vprašanje. V njem sta bila omenjena dvatisočak in trosed. Oba sta samostalnika moškega spola, a zakaj je v enem -a- in v drugem -o- med prvim in drugim delom zloženke? To vprašanje mi je postavila kolegica, jaz pa sem se odločila svoj odg
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 7.11.2013

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 42-43/2013Michal Bobek Comparative Reasoning in European Supreme Courts (Oxford University Press, 2013, 340 strani) V zadnjih dveh desetletjih smo bili priča eksponentni rasti razprav o uporabi tujega prava na sodiščih. Avtor v knjigi med drugim obravnava vprašanji, kako pogosto in zakaj se s
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Čustvena sodišča

mag. Rosana Lemut Strle, 7.11.2013

Sodišča

mag. Rosana Lemut-Strle, Pravna praksa, 42-43/2013"Homo sum, humani nihil a me alienum puto," je zapisal antični dramatik Publij Terencij Afer. Citat ima več prevodov in več interpretacij. Uporabljen v izvirniku, v drami, naj bi pomenil, da vsaka človeška izkušnja šteje in vpliva na druge ljudi. Najpogostejši in nekoliko preprostejši prevod pa pravi: "Človek sem, nič človeškega mi ni tuje." Sama rek razumem kot opomin na človeške slabosti in svarilo pred prenagljenimi vrednostnimi sodbami. Končno smo vsi ljudje iz krvi in mesa, ne dobri in ne slabi, ne popolni in ne nepopolni. Preden sodimo druge, je torej treba najprej pogledati vase. S samorefleksijo in nekaj empatije lahko preprečimo ali omilimo marsikateri preteči konflikt.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Slovensko sodstvo v številkah

Nika Skvarča, 7.11.2013

Sodišča

Nika Skvarča, Pravna praksa, 42-43/2013Hitro in učinkovito sodstvo je po mnenju nekaterih način zagotavljanja miru v družbi. Le tako se lahko izognemo vaškim stražam in drugim situacijam, ko ljudje vzamejo pravico v svoje roke. Ob tem pa taisti avtorji poudarjajo, da mora sodbo izdati razumen in pravičen sodnik. Če v tem duhu parafraziram besede predsednika Vrhovnega sodišča Branka Masleše, k stabilnosti v družbi največ pripomore sodna veja oblasti, medtem ko jo preostali dve pri tem le ovirata s spreminjanjem zakonodaje in zmanjševanjem proračunskih sredstev. Kljub težavam pa je bilo na novinarski konferenci predsednika Vrhovnega sodišča 28. oktobra 2013 slišati, da sodniki delajo dobro in da je v kratkem možen kvalitativni preskok. Vendar le ob predpostavki, da se sodstvu dodeli več finančnih sredstev in manj slabe zakonodaje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Dan pravosodja

Dean Zagorac, 7.11.2013

Sodišča

Dean Zagorac, Pravna praksa, 42-43/2013Predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša in pravosodni minister dr. Senko Pličanič sta 4. novembra ob dnevu pravosodja na Vrhovnem sodišču poudarila zadnje uspehe sodstva, kar da je dobra popotnica za v prihodnje. Masleša je prepričan, da bodo v prihodnje v sodelovanju s pravosodnim ministrstvom
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Dvignimo raven pravne kulture vsi skupaj!

mag. Matija Žgur, 7.11.2013

Pravoznanstvo

mag. Matija Žgur, Pravna praksa, 42-43/2013Revija za evropsko ustavnost (Revus) je kot prva slovenska revija za ustavno pravo luč dneva ugledala v času našega vključevanja v skupnost evropskih narodov, ki je dajalo upanje na boljšo prihodnost; v času, ko smo se zavezali h krepitvi varovanja temeljnih pravic in širitvi prostora svoboščin; v času, ki je bil precej bolj naklonjen znanstvenemu, pedagoškemu in publicističnemu delu na področju ustavnega prava, pravne filozofije in prava človekovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Ali je Slovenija (že) pravna država?

Tilen Vesenjak, 7.11.2013

Pravoznanstvo

Tilen Vesenjak, Pravna praksa, 42-43/2013V Akademskem društvu Pravnik smo pred tradicionalno rdečo mašo za pravnike in študente prava 16. oktobra 2013 na PF Univerze v Ljubljani pripravili predavanje mag. Miroslava Mozetiča, podpredsednika Ustavnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Čezmejno zdravljenje pacientov

Lina Burkelc Juras, 7.11.2013

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Lina Burkelc-Juras, Pravna praksa, 42-43/2013Dne 16. oktobra 2013 je na PF Univerze v Mariboru potekala okrogla miza v zvezi z Direktivo o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, implementacijski rok katere je potekel 25. oktobra. Njen namen je bil osvetliti vsebino in vpliv direktive z različnih strokovnih vidikov. Organizirali sta jo društvo ELSA in Društvo študentov medicine Maribor v sodelovanju z izredno profesorico na PF Univerze v Mariboru dr. Janjo Hojnik, na njej pa so sodelovali profesor z iste fakultete dr. Rajko Knez, ginekolog s prakso v Mariboru in zaposlen v porodnišnici Feldbach Robert Miglar, novinarka časnika Finance Lucija B. Petavs, Eva Godina z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in predsednik skupščine Zdravniške zbornice Slovenije mag. Jernej Završnik, razpravi pa se je pridružila tudi Metka Logar z Ministrstva za zdravje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Non patitur iocum fama, fides, oculus

Janez Kranjc, 7.11.2013

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 42-43/2013Pred seboj imamo rek neznanega avtorja. Po naše bi se glasil "Dobro ime, zaupanje in oči ne trpijo šale".
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Legitimacija strank v postopku izvršbe - izvršba proti družbeniku izbrisane družbe

Avtor ni naveden, 7.11.2013

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2013Sklep II Ips 315/2012, 29. avgust 2013 (v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1653/2012) ZIZ - 24. člen, drugi odstavek 25. člena, 12. točka prvega odstavka 55. člena Ugotavljanje prehoda terjatve ali obveznosti, ki ga s kvalificiranimi listinami ni mogoče dokazati, v izvršilnem posto
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Portal eSodstvo - kaj bi se morali (bolj) naučiti (v zvezi z delovanjem elektronske zemljiške knjige)

Jasminka Jaša Trklja, 7.11.2013

Sodišča

Jasminka Jaša-Trklja, Pravna praksa, 42-43/2013V PP, št. 40-41/2013, je bil objavljen članek mag. Pavla Reberca Portal eSodstvo - kaj smo se naučili in kako naprej?. Ker nekatere navedbe (in ugotovitve), ki se nanašajo na elektronsko zemljiško knjigo, ne držijo povsem ali so nepopolne, je projektna skupina iZK ocenila, da je treba podati dodatna (pravilna) pojasnila v zvezi z delovanjem elektronske zemljiške knjige.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Pravica do družinskega pomočnika

Avtor ni naveden, 7.11.2013

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE, Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2013Starša mladoletnega otroka, ki je nastanjen v zavodu, zanima, ali imata možnost uveljaviti pravico do družinskega pomočnika za čas, ko je otrok doma (vikendi, počitnice), in ali je bolje, da sta otrokova skrbnika ali da podaljšata roditeljsko pravico.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za pritožbo

Avtor ni naveden, 7.11.2013

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2013Prvi odstavek 13. člena Zakona o sodnih taksah je bil v delu, v katerem se je nanašal na oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za postopek o pritožbah, za katere se uporablja Zakon o pravdnem postopku, v neskladju z Ustavo. Odločitev iz prejšnje točke se izvrši tako, da sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse, kolikor se nanaša na takso za postopek o pritožbah iz prejšnje točke, učinkuje od vložitve pritožbe oziroma njene napovedi in velja tudi za takso za postopek o pritožbi, če je predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo te takse vložen najpozneje v roku, določenem v nalogu za plačilo te takse. Če sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse, ki je vložen v navedenem roku, ne ugodi, začneta teči rok za ugovor zoper plačilni nalog in rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o zavrnitvi oziroma zavrženju predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Dnevi slovenskih pravnikov 2013 (1.)

Avtor ni naveden, 7.11.2013

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2013Že 39. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki je potekalo 17. in 18. oktobra v Portorožu v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in GV Založbe, je privabilo približno 300 udeležencev. V okviru tokratnih Dnevov je bilo organiziranih šest sekcij in ena okrogla miza, na katerih je o aktualnih pravnih temah spregovorilo 36 predavateljev. V nadaljevanju povzemamo bistvene poudarke vseh sekcij in okrogle mize.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Nova, sodobnejša igralniška zakonodaja ali ...?

mag. Barbara Varga, 7.11.2013

Pravoznanstvo

mag. Barbara Varga, Pravna praksa, 42-43/2013Igralniška dejavnost se je v preteklih dvajsetih letih razvila v pomemben del turističnega gospodarstva v Sloveniji. Vse globlja gospodarska kriza, za sodobnimi trendi zaostal zakonodajni sistem urejanja dejavnosti in neskladja s pravnim redom EU so nakazali nujno potrebo po nadgraditvi veljavnega Zakona o igrah na srečo. Dne 24. septembra je tako Ministrstvo za finance v javno obravnavo posredovalo predlog novega Zakona o igrah na srečo, ki le v nekaterih pogledih sledi smernicam Strategije razvoja iger na srečo v Sloveniji, saj so trenutne okoliščine zahtevale nekatere spremembe, ki jih strategija ni predvidela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Privolitev uporabnikov v piškotke

Irena Vovk, 7.11.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 42-43/2013Kako morajo spletne strani v EU pridobiti privolitev uporabnikov v piškotke, da bo ta veljavna?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Odškodninska odgovornost delodajalca - objava osebnih podatkov delavca na oglasni deski

Avtor ni naveden, 7.11.2013

Obligacije, Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2013Sodba VIII Ips 63/2013, 16. september 2013 (v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 542/2012) ZDR - 44., 46. in 184. člen ZVOP-1 - 16. člen Objava tožnikovega imena na oglasni deski njegovega delodajalca, v zvezi z delom, ki ga pri njem opravlja, ne pomeni uporabe osebnega pod
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Negovalcem otrok s posebnimi potrebami odvzeti dnevi dopusta za nego

Avtor ni naveden, 7.11.2013

Človekove pravice, Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2013Varuh je prejel več pobud javnih uslužbencev, prizadetih zaradi omejitve števila dni letnega dopusta, ki jo je prinesel 187. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). Gre za javne uslužbence, ki že na podlagi kriterijev delovne dobe, zahtevnosti dela in starosti javnega uslužbenca dosegajo zgornjo mejo 35 dni letnega dopusta. Poleg tega pa ti javni uslužbenci varujejo in negujejo otroke s težjo telesno ali zmerno, težjo ali težko duševno prizadetostjo, zaradi česar so po veljavni zakonodaji (na primer po drugem odstavku 39. člena Zakona o delavcih v državnih organih) upravičeni do dodatnih pet dni letnega dopusta. Zaradi omejitve iz 187. člena ZUJF se jim ti dnevi dopusta črtajo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 42-43

Leto objave

< Vsi
2013(48)
> November(48)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČDĐEFG H IJ K L MNOP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov