O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 42)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Usmeritve za delo z osebami z demenco morajo biti v skladu z zakonom

Avtor ni naveden, 25.9.2014

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2014Direktorat za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je junija 2011 izvajalcem institucionalnega varstva starejših posredoval Usmeritve za delo z osebami z demenco na področju institucionalnega varstva starejših. Varuh je ugotovil, da so nekatere rešitve v nasprotju z Zakonom o duševnem zdravju (ZDZdr).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

S tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 25.9.2014

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 37/2014 Irini Stamatoudi in Paul Torremans (ur.) EU Copyright Law - A Commentary (Edward Elgar Publishing, 2014, 1288 strani) Knjiga celovito in sistematično analizira zakonodajo EU s področja avtorsk
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Kdaj letalo (za)res zamuja po pravu EU

Zoran Skubic, 25.9.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 37/2014Uredba 261/2004 o odškodnini in pomoči letalskim potnikom določa, da so slednji - skozi prizmo doktrine iz zadeve Sturgeon - tudi v primeru daljše zamude letala upravičeni do izplačila pavšalne odškodnine v razponu od 250 do 600 evrov. Tako je prvi, nižji znesek odškodnine določen za zamudo, daljšo od treh ur, pri letih z dolžino do vključno 1.500 kilometrov. Vse lepo in prav, a kaj ko se v praksi vedno zaplete prav - pri podrobnostih. Sodišče (EU) je bilo tako pred kratkim postavljeno pred na videz precej prozaično dilemo, in sicer, kdaj se po Uredbi 261/2004 potovanje z letalom dejansko zaključi: z dotikom koles letala ob asfalt pristajalne steze namembnega letališča, z njegovim postankom na za to določenem ciljnem terminalu ali morda šele s potnikovim prevzemom prtljage?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Odslej odlogi ne bodo več zavirali izvršilnih postopkov?

Cvetka Horvat, 25.9.2014

Civilni sodni postopki

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 37/2014Z uveljavitvijo novele Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J) s 30. julijem 2014 naj bi se glede na zapisana načela in cilje v predlogu zakona odmašil tudi zamašek, ki so ga z institutom odloga na predlog upnika imeli na voljo upniki v izvršilnih postopkih kot grožnjo za primer, če bi dolžnik med izvršilnim postopkom nehal izpolnjevati svoje obveznosti. Neizpolnjevanje obveznosti je namreč pomenilo nadaljevanje izvršilnega postopka z rubežem plače, denarnih prejemkov, prodajo nepremičnine, izselitvijo iz stanovanja itd. V ciljih zakona je navedeno, da se določba spreminja zaradi pospešitev postopkov. Nadaljnji razlog je tudi v razbremenitvi sodišč, kar se bo poznalo pri tem, da v izvršbah na premičnine, nematerializirane vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, ter pri izpraznitvi in izročitvi nepremičnin o upnikovem predlogu za odlog izvršbe, s katerim se dolžnik strinja oziroma se o predlogu v času, ki mu ga določi izvršitelj za odgovor na predlog, ne izjavi, ni treba izdajati posebnega sklepa o odlogu. Izvršitelj v spisu in v vpisniku označi čas odloga in izvršilna dejanja nadaljuje po preteku tega časa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Razpisi

Avtor ni naveden, 25.9.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2014 Ur. l. RS, št. 64/14 1. Predsednik Višjega delovnega in socialnega sodišča - Sodni svet RS; rok je 28. september. 2. Podpredsednik Okrožnega sodišča v Kranju - Sodni svet RS; rok je 28. september. 3. Podpredsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani - Sodni sve
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Upoštevanje pričakovane življenjske dobe za posamezen spol pri izračunu višine odškodnine za trajno invalidnost

Neža Pogorelčnik, 25.9.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 37/2014Pričakovana življenjska doba deklic, ki so se leta 2012 rodile na Finskem, je 83,7 leta, njihovih vrstnikov pa 77,7 leta. Približno šest let življenja več za ženske v primerjavi z moškimi je statistična ocena tudi za generacije, rojene v več desetletjih pred tem. Če delavca iste starosti zaradi enake nesreče pri delu utrpita enako poškodbo in hkrati postaneta trajno invalidna, bo ženska škodo zaradi zmanjšane delovne zmogljivosti v povprečju trpela še šest let po tem, ko bo moški že preminil. Pri določanju enkratne pavšalne odškodnine za tak škodni dogodek se na Finskem zato med drugim upošteva tudi pričakovana preostala življenjska doba oškodovanca oziroma oškodovanke. Posledično dobijo ženske za enak škodni dogodek višji znesek odškodnine kot moški. Vprašanje o skladnosti takega pravila z načelom enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti se je (seveda) porodilo v primeru, v katerem je bil upravičenec do odškodnine moškega spola.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Uporaba tujega prava v pogodbi o zaposlitvi

dr. Nana Weber, 25.9.2014

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 37/2014• Ali se je mogoče s pogodbo o zaposlitvi dogovoriti za uporabo avstrijskega prava?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Vzpon in padec drugega odstavka 508. člena ZKP ter pridruženo vprašanje

Leon Recek, 25.9.2014

Kazenski postopek

Leon Recek, Pravna praksa, 37/2014Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-L) je bil črtan drugi odstavek 508. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Gre za pomembno novost, ki je iz ureditve zakonske rehabilitacije izločila dvoumno in razlagalno težavno določilo. Vendar to ni bil edini interpretacijski problem v ureditvi zakonske rehabilitacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Posvojitelja sta upravičeno pričakovala neomejeno roditeljsko pravico kljub drugačnemu dogovoru z biološko materjo

Matic Kumer, 25.9.2014

Varstvo človekovih pravic

Matic Kumer, Pravna praksa, 37/2014Pritožnica, nemška državljanka, je rodila dvojčici, ki ju je oddala v posvojitev. Kljub dogovoru z bodočima staršema, da ji bosta pošiljala fotografije otrok in ji omogočala stike, posvojitelja tega nista storila. Nemška sodišča so njeno tožbo za izpolnitev dogovorjenih obveznosti zavrnila, zaradi česar je pritožnica sprožila postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) ter uveljavljala kršitev pravice do zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Prezgodnje stališče o avtentični razlagi v obrazložitvi sklepa Vrhovnega sodišča

dr. Albin Igličar, 25.9.2014

Pravoznanstvo

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 37/2014Živahno prepletanje pravne teorije in prakse vodi do razvoja pravnih institutov, njihovega nastajanja, spreminjanja in ukinjanja. To velja tudi za avtentično razlago in njeno splošno obvezno veljavo. Zaradi vse bolj prepoznane in zatrjevane problematičnosti avtentične razlage ponavljam že pred nekaj leti podani predlog, da bi institut avtentične razlage izpustili iz Poslovnika Državnega zbora, ki zdaj daje legalno podlago za njen obstoj v slovenskem pravnem sistemu. Vendar dokler se to ne zgodi, morajo državni organi - tudi sodišča - spoštovati veljavno ureditev in se ravnati po ustaljeni (ustavno)sodni praksi ter dosedanjem večinskem pojmovanju pravne stroke. Avtentično razlago (interpretacijo) predpisa ali drugega pravnega akta daje subjekt, ki ga je sprejel. Zanjo se uporablja tudi slovenski izraz verodostojna razlaga. Zato ima taka razlaga enako pravno moč kot predpis oziroma akt, ki ga razlaga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Upravljavci stvarnega premoženja

Avtor ni naveden, 25.9.2014

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2014Člen 2 in 3 Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti nista v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Še o odpustu obveznosti v postopku osebnega stečaja

Igor Bele, 25.9.2014

Civilni sodni postopki

Igor Bele, Pravna praksa, 37/2014V članku Ovire za odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja - evidenca vpisanih kaznivih dejanj, objavljenem v PP, št. 36/2014, je avtorica Maja Lajevec v zvezi z izbrisi obsodb iz kazenske evidence navedla, da predpisi določajo izbris po uradni dolžnosti in da ni razlage, zakaj v tem segmentu sploh lahko pride do težav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Vprašanja in odgovori v zvezi z opredelitvijo pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov - novela ZDoh-2

Avtor ni naveden, 25.9.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2014Zakon o spremembah Zakona o dohodnini (ZDoh-2N) določa spremembo prihodkovnega limita, ki je določen kot pogoj za vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, in sicer iz dosedanjih 50.000 evrov na 100.00 evrov prihodkov, ugotovljenih po predpisih o računovodenju. Določen je dvig davčno priznanih normiranih odhodkov iz dosedanjih 70 na 80 odstotkov prihodkov. Pri tem pa je za davčne zavezance, ki bodo priglasili ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in njihovi prihodki v koledarskem letu pred davčnim letom oziroma davčnim obdobjem ne bodo presegli 100.000 evrov, določen dodaten pogoj. Novela ZDoh-2N določa, da mora biti v koledarskem letu pred davčnim obdobjem, za katero se ugotavlja davčna osnova z upoštevanjem normiranih odhodkov, pri zavezancu vsaj ena oseba v skladu s pokojninskimi predpisi obvezno zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Javna uprava in obračun prejetih storitev preverjanja, ki jih opravi davčni zavezanec iz druge države

Avtor ni naveden, 25.9.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2014Ministrstvo, ki je davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, prosi za pojasnilo glede obračuna DDV od prejetih storitev prevajanja, ki mu jih bo opravil davčni zavezanec iz druge države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Krajši delovni čas

dr. Nana Weber, 25.9.2014

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 37/2014Javni uslužbenec uveljavlja pravico po 50. členu Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), na podlagi katerega dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva otroka, mlajšega od treh let. Glede tega je z delodajalcem sklenil aneks k pogodbi o zaposlitvi, v katerem je navedeno, da to pravico uveljavlja do izteka starosti treh let otroka. Javni uslužbenec je za določen čas (čez poletje) dobil varstvo za otroka, zato želi v tem obdobju delati polni delovni čas, nato pa bi jeseni, ko je otrok še vedno mlajši od treh let, vnovič delal krajši delovni čas. Delodajalec v času, ko je javni uslužbenec opravljal delo v krajšem delovnem času, tega manka ni nadomeščal z zaposlitvijo novega delavca ali s prerazporeditvijo dela na druge javne uslužbence.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Kdaj izročitev osebe državi z dosmrtnim zaporom krši prepoved nečlovečnega kaznovanja?

Igor Vuksanović, 25.9.2014

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 37/2014Najnovejša sodba senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v času okrepljenega mednarodnega sodelovanja v kazenskih zadevah - zlasti pri boju proti terorizmu - zelo pomembna. Tunizijec Nizar Trabelsi je v svoji pritožbi trdil, da ga izročitev Združenim državam Amerike (ZDA) izpostavlja tveganju, da bo podvržen ravnanju v neskladju s 3. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Trdil je tudi, da je bila z izvršitvijo odločbe o izročitvi v državo, v kateri mu grozi dosmrtni zapor, prekršena njegova pravica do pritožbe zaradi kršitve človekovih pravic iz 34. člena EKČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Ekonomika gospodarskih sankcij

dr. Jože Mencinger, 25.9.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 37/2014Temelja gospodarjenja naj bi bila sebičnost in maksimiranje koristnosti. Veja čikaške šole, ki jo simbolizira Nobelov nagrajenec Gary Becker, s tem razloži vse, kar počnemo v življenju; tako lahko ugotovimo optimalno količino kriminala, ljubezni, sovraštva ali karkoli drugega. Zakaj ne bi z njo ugotovili tudi optimalne količine gospodarskih sankcij? Ta naj bi bila v točki, v kateri mejni stroški, ki jih imamo s sankcijami, presežejo mejne koristi, ki nam jih prinašajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Davčna obravnava uporabe fitnes objektov in objektov aerobike

Avtor ni naveden, 25.9.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2014Davčnega zavezanca zanima, kakšna stopnja DDV se uporabi v naslednjih primerih:
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 25.9.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2014 22. september - predlog za imenovanje namestnika varuhinje človekovih pravic. 19. september - predlog za začetek postopka za spremembe Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Tam de se iudex iudicat quam de reo

Janez Kranjc, 25.9.2014

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 37/2014Gornji rek Publilija Sirca bi se po naše glasil Sodnik sodi tako o sebi kot o (ob)tožencu. Njegov smisel lahko iščemo na dveh ravneh.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Enakost orožja

Hinko Jenull, 25.9.2014

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 37/2014Na prvi pogled se danes, ko s ponosom seštevamo za gospodarski kriminal in korupcijo izrečene krepke kazni, državni tožilci ne bi smeli pritoževati glede položaja in pooblastil v kazenskem postopku. Enakost procesnega orožja bi morala skrbeti predvsem nasprotno stran. Pa ni tako. Ne le, da sojenja v najpomembnejših zadevah niso končana, celoten boj zoper najhujše oblike kaznivih dejanj se je šele dobro začel. Vrsta dogodkov pa že kaže na nevarnost blokade kazenskega pravosodja, na izničenje sedanjih dosežkov, če ne v postopku samem, pa z drugimi sredstvi, z uporabo dodatnega, zunajprocesnega orožja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Splošno mnenje o uveljavljenih dejavnostih v okviru davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (RR)

Avtor ni naveden, 25.9.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2014V skladu s 55. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) lahko zavezanec po tem zakonu uveljavlja davčno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj v višini 100 odstotkov zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj. Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (Pravilnik) v 5., 6. in 7. členu natančneje opredeljuje vrste in vsebino vlaganj, ki štejejo za vlaganja v raziskave in razvoj, vrste stroškov, ki se lahko vključujejo v znesek vlaganj v raziskave in razvoj, ter dodatne opredelilne kriterije oziroma merila za presojo vlaganj v raziskave in razvoj. V Prilogi 3 tega Pravilnika so prikazani tudi natančnejši primeri za razlikovanje oziroma razmejitev med raziskovalno razvojno dejavnostjo (RR dejavnost) in drugimi dejavnostmi v podjetju zavezanca. Na podlagi 8. člena Pravilnika lahko davčni organ v primeru dvoma glede presoje, ali se konkretno vlaganje kvalificira kot vlaganje v raziskave in razvoj, za mnenje zaprosi ministrstvo, pristojno za tehnologijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Odličnost v sodstvu

dr. Špelca Mežnar, 25.9.2014

Sodišča

dr. Špelca Mežnar, Pravna praksa, 37/2014V zadnjem času smo imeli Slovenci prste vmes pri dveh pomembnih, odmevnih in daljnosežnih sodbah Sodišča EU, in sicer pri zadevah Google (C-131/12 z dne 13. maja 2014) in Vnuk (C-162/13 z dne 4. septembra 2014). Njun skupni imenovalec je dr. Marko Ilešič, slovenski sodnik Sodišča EU, ki je bil v prvi zadevi poročevalec, v drugi pa predsednik senata. Še posebej razveseljujoče pa je, da je druga zadeva pred Sodišče EU prišla na predlog Vrhovnega sodišča RS (predhodna odločba na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju EU - PDEU). Obe odločitvi sta me navdušili, tako glede končnih rešitev kot tudi glede argumentacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Vsebina PP št.37/2014

Avtor ni naveden, 25.9.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/20143 UVODNIK dr. Špelca Mežnar Odličnost v sodstvu 6 IZVRŠBA Cvetka Horvat Odslej odlogi ne bodo več zavirali izvršilnih postopkov? 7 INSOLVENČNO PRAVO - ODMEVI Igor Bele Še o odpustu obveznosti v postopku osebnega stečaja 8 DELOVN
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

O ali U?

dr. Nataša Hribar, 25.9.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 37/2014Naš novi premier se bo kot novinec v politiki menda potrudil, da bo upravičil zaupanje, ki so mu ga volivci izkazali na volitvah. Njegova spremljevalka pa pravi - tako mediji -, da bo zdaj še bolj opravičen gospodinjskih del.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 37

Leto objave

< Vsi
2014(42)
> September(42)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČDĐEFGH I J K LM NOP QR S ŠTUV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov