O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 42)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

O ali U?

dr. Nataša Hribar, 25.9.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 37/2014Naš novi premier se bo kot novinec v politiki menda potrudil, da bo upravičil zaupanje, ki so mu ga volivci izkazali na volitvah. Njegova spremljevalka pa pravi - tako mediji -, da bo zdaj še bolj opravičen gospodinjskih del.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 25.9.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2014 25. september 1555 - Augsburški verski mir Državni zbor v Augsburgu je razglasil augsburški verski mir, prvi pravni temelj za soobstoj luteranstva in katolištva v nemškem cesarstvu. 26. september 1815 - Sveta aliansa
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 25.9.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2014 Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI-A) (Ur. l. RS, št. 50/14) - veljati začne 19. julija, uporabljati pa se začne 19. oktobra po njegovi uveljavitvi, razen prvega, drugega,
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 25.9.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 37/2014 Sodbe Sodišča 17. september Vstavi izbrisano tabelo 18. september Vstavi izbrisano tabelo Sodbe Splošnega sodišča 18.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

(Ne)poznavanje pogodbe o pristopu k dolgu

Nataša Mulec, 25.9.2014

Delovna razmerja

Nataša Mulec, Pravna praksa, 37/2014V svojem prispevku bom na konkretnem primeru predstavila institut pristopa k dolgu. S sklepanjem pogodb o pristopu k dolgu se lahko na primer srečamo v primeru pogodb o študiju, ki jih fakultete sklenejo s študenti (izredni študij, doktorski študij), k pogodbi pa kot plačnik šolnine lahko na primer pristopi študentov delodajalec. Menim, da gre za pogodbo, ki je preprosta za uporabo, brez dodatnih stroškov za stranke, upniku pa nudi učinkovito zavarovanje za terjatev, ki jo ima do dolžnika. Za upnika sklepanje takih pogodb ne pomeni nobenega tveganja oziroma celo izboljšuje njegov pravni položaj, saj mu za poplačilo njegove terjatve jamčita dva dolžnika. V želji prikaza, da to sklepanje pogodb ni sporno niti s pravnega niti računovodskega vidika, si pogodbo o pristopu k dolgu podrobneje poglejmo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Tradicionalni jesenski izlet

Andrej Vovšek, 25.9.2014

Ostalo

Andrej Vovšek, Pravna praksa, 37/2014Zveza društev za gospodarsko pravo je v soboto, 20. septembra, organizirala tradicionalni jesenski planinski izlet pravnikov na tokrat edini sončni konec Slovenije, 784 m visoki Šmohor. Varčevalno naravnani smo se z vlakom pripeljali v Laško, eni iz mariborske in drugi iz ljubljanske strani. Uvodoma smo si ogledali Pivovarno Laško, sledil je dvourni kar strmi vzpon na goro do prijetne planinske koče, po spustu pa je sledila degustacija laškega piva v Laškem. Nekoliko soparno vreme je pripomoglo k večjemu znojenju in lažjemu razumevanju, zakaj je pivo tako priljubljena pijača. Udeleženke so v povprečju shujšale za dva kilograma, moški pa nekoliko manj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Podatki o poklicu kandidatov na volitvah

Irena Vovk, 25.9.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 37/2014Ali je treba na razglasih, volilnih pisanjih ipd. poleg kandidatov za župane in svetnike navajati poklic in delo, ki ga kandidati opravljajo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Ločitev družbe Telekom Slovenije - regulatorni vidik

Mark Pohar, 25.9.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mark Pohar, Pravna praksa, 37/2014V javnosti je pozornost vzbudila napoved, da namerava aktualna koalicija pred prodajo družbe Telekom Slovenije, d.d., to razdeliti na infrastrukturni in storitveni del. S tem bi država ohranila lastništvo nad telekomunikacijsko infrastrukturo, saj bi kupcu ponudila le tisti del družbe, ki ponuja storitve končnim uporabnikom. Napoved je bila v strokovnih krogih deležna različnih kritik, o katerih v tem prispevku ne bom polemiziral. Želim pa opozoriti, da v primeru ločitve operaterja ne gre zgolj za poslovno odločitev njegovega lastnika, temveč ima slednji pri tem tudi nekatere postopkovne obveznosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Stebri bančne unije EU končno postavljeni

Makovec Sara, Merc Peter, 25.9.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Banke, zavodi

Sara Makovec, mag. Peter Merc, Pravna praksa, 37/2014Sredi maja 2014 je bila po dolgotrajnem procesu, ki je potekal v okviru institucij EU, sprejeta Direktiva 2014/59/EU o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje bank. Njeno sprejetje je pomemben mejnik, tako z vidika bančnega sistema EU kot tudi z vidika bank, ki poslujejo v slovenskem bančnem sistemu. Enotni mehanizem za reševanje bank v težavah, ki ga vzpostavlja direktiva, je namreč eden od stebrov prihodnje bančne unije EU. Pred tem, novembra 2013, je začela veljati Uredba 1024/2013 o enotnem mehanizmu nadzora, ki je prvi steber bančne unije. Enotni sistem zajamčenih vlog, tretji steber, pa je bil po politični uskladitvi med Evropskim parlamentom in Svetom v Evropskem parlamentu v obliki direktive potrjen aprila 2014.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Fotokopiranje osebnega dokumenta v javnem sektorju

Irena Vovk, 25.9.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2014Pri posredovanju vloge za sprejem pacienta v socialnovarstveno ustanovo je zaželeno, da se zraven posreduje tudi fotokopija njegovega osebnega dokumenta. Zakon o osebni izkaznici (ZOIzk-1) in Zakon o potnih listinah državljanov Republike Slovenije (ZPLD-1) v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) v svojih določbah dovoljujeta, da upravljavci osebnih podatkov lahko osebne dokumente kopirajo na podlagi pisne privolitve njihovih imetnikov. Zakaj bolnišnica (javni sektor) ne bi smela fotokopirati osebnega dokumenta pacienta na podlagi njegove pisne privolitve?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Ne "z ognjem in mečem"

mag. Matevž Krivic, 25.9.2014

Sodišča

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 37/2014V naslovu izpostavljena prispodoba novega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča mi je bila všeč: ne "z ognjem in mečem", ampak s korenitimi reformami in z "vizijo razvoja, ki bo temeljila na resnih in strokovnih analizah". Na zaslišanju pred imenovanjem je (zdaj že minister) Klemenčič med drugim, citiram po Slovenski tiskovni agenciji, poudaril zlasti "izjemno šibak sodni svet, ki ne bi smel več biti samo kadrovik, ampak bi prevzel določene vloge zagotavljanja kakovosti v sodstvu". Najbrž je bilo s tem mišljeno: še katero drugo vlogo, še s katerimi drugimi "vzvodi", ne samo s kadriranjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Evropa

Irena Vovk, 25.9.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 37/2014 Torek, 16. 9. Ukrajina. Evropski parlament je v Strasbourgu z veliko večino ratificiral sporazum o krepitvi vezi EU z Ukrajino, t. i. pridružitveni sporazum. Vzporedno pa je potekala tudi potrditev sporazuma v ukrajinskem parlamentu. Evropski teden mobilnosti. V ve
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Od 16. do 22. septembra

Irena Vovk, 25.9.2014

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 37/2014Torek, 16. 9. Podpredsednica ljubljanskega okrožnega sodišča. Sodni svet je za podpredsednico Okrožnega sodišča v Ljubljani za dobo šestih let imenoval okrožno sodnico mag. Sonjo Ilovar Gradišar. Sredstva za sodstvo. Za nemoteno delovanje do konca tega leta
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Upoštevanje pričakovane življenjske dobe za posamezen spol pri izračunu višine odškodnine za trajno invalidnost

Neža Pogorelčnik, 25.9.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 37/2014Pričakovana življenjska doba deklic, ki so se leta 2012 rodile na Finskem, je 83,7 leta, njihovih vrstnikov pa 77,7 leta. Približno šest let življenja več za ženske v primerjavi z moškimi je statistična ocena tudi za generacije, rojene v več desetletjih pred tem. Če delavca iste starosti zaradi enake nesreče pri delu utrpita enako poškodbo in hkrati postaneta trajno invalidna, bo ženska škodo zaradi zmanjšane delovne zmogljivosti v povprečju trpela še šest let po tem, ko bo moški že preminil. Pri določanju enkratne pavšalne odškodnine za tak škodni dogodek se na Finskem zato med drugim upošteva tudi pričakovana preostala življenjska doba oškodovanca oziroma oškodovanke. Posledično dobijo ženske za enak škodni dogodek višji znesek odškodnine kot moški. Vprašanje o skladnosti takega pravila z načelom enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti se je (seveda) porodilo v primeru, v katerem je bil upravičenec do odškodnine moškega spola.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Vsebina PP št.37/2014

Avtor ni naveden, 25.9.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/20143 UVODNIK dr. Špelca Mežnar Odličnost v sodstvu 6 IZVRŠBA Cvetka Horvat Odslej odlogi ne bodo več zavirali izvršilnih postopkov? 7 INSOLVENČNO PRAVO - ODMEVI Igor Bele Še o odpustu obveznosti v postopku osebnega stečaja 8 DELOVN
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Ekonomika gospodarskih sankcij

dr. Jože Mencinger, 25.9.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 37/2014Temelja gospodarjenja naj bi bila sebičnost in maksimiranje koristnosti. Veja čikaške šole, ki jo simbolizira Nobelov nagrajenec Gary Becker, s tem razloži vse, kar počnemo v življenju; tako lahko ugotovimo optimalno količino kriminala, ljubezni, sovraštva ali karkoli drugega. Zakaj ne bi z njo ugotovili tudi optimalne količine gospodarskih sankcij? Ta naj bi bila v točki, v kateri mejni stroški, ki jih imamo s sankcijami, presežejo mejne koristi, ki nam jih prinašajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Odličnost v sodstvu

dr. Špelca Mežnar, 25.9.2014

Sodišča

dr. Špelca Mežnar, Pravna praksa, 37/2014V zadnjem času smo imeli Slovenci prste vmes pri dveh pomembnih, odmevnih in daljnosežnih sodbah Sodišča EU, in sicer pri zadevah Google (C-131/12 z dne 13. maja 2014) in Vnuk (C-162/13 z dne 4. septembra 2014). Njun skupni imenovalec je dr. Marko Ilešič, slovenski sodnik Sodišča EU, ki je bil v prvi zadevi poročevalec, v drugi pa predsednik senata. Še posebej razveseljujoče pa je, da je druga zadeva pred Sodišče EU prišla na predlog Vrhovnega sodišča RS (predhodna odločba na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju EU - PDEU). Obe odločitvi sta me navdušili, tako glede končnih rešitev kot tudi glede argumentacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Tam de se iudex iudicat quam de reo

Janez Kranjc, 25.9.2014

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 37/2014Gornji rek Publilija Sirca bi se po naše glasil Sodnik sodi tako o sebi kot o (ob)tožencu. Njegov smisel lahko iščemo na dveh ravneh.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Enakost orožja

Hinko Jenull, 25.9.2014

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 37/2014Na prvi pogled se danes, ko s ponosom seštevamo za gospodarski kriminal in korupcijo izrečene krepke kazni, državni tožilci ne bi smeli pritoževati glede položaja in pooblastil v kazenskem postopku. Enakost procesnega orožja bi morala skrbeti predvsem nasprotno stran. Pa ni tako. Ne le, da sojenja v najpomembnejših zadevah niso končana, celoten boj zoper najhujše oblike kaznivih dejanj se je šele dobro začel. Vrsta dogodkov pa že kaže na nevarnost blokade kazenskega pravosodja, na izničenje sedanjih dosežkov, če ne v postopku samem, pa z drugimi sredstvi, z uporabo dodatnega, zunajprocesnega orožja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Dvanajsta slovenska vlada

Irena Vovk, 25.9.2014

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 37/2014Poslanci Državnega zbora so 18. septembra po deseturni razpravi potrdili Vlado dr. Mira Cerarja (54 jih je glasovalo za, 25 proti), ki bo imela tri člane več kot do zdaj (tj. šestnajst; sedem ministric in devet ministrov). Največja vladna stranka SMC bo vodila devet resorjev, DeSUS štiri, SD tri. "Slovenija ima Vlado, ki ima veliko odgovornost. Potrebujemo politično stabilnost, gospodarski razvoj, ureditev javnih financ in veliko socialnega čuta," je dejal dr. Cerar.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Razpisi

Avtor ni naveden, 25.9.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2014 Ur. l. RS, št. 64/14 1. Predsednik Višjega delovnega in socialnega sodišča - Sodni svet RS; rok je 28. september. 2. Podpredsednik Okrožnega sodišča v Kranju - Sodni svet RS; rok je 28. september. 3. Podpredsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani - Sodni sve
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

S tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 25.9.2014

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 37/2014 Irini Stamatoudi in Paul Torremans (ur.) EU Copyright Law - A Commentary (Edward Elgar Publishing, 2014, 1288 strani) Knjiga celovito in sistematično analizira zakonodajo EU s področja avtorsk
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Vlada RS

Avtor ni naveden, 25.9.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2014 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na dopisni seji (17. september 2014): - stališče Republike Slovenije k predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije in njenih držav članic Dodatnega protokola k Trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Upravljavci stvarnega premoženja

Avtor ni naveden, 25.9.2014

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2014Člen 2 in 3 Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti nista v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Kdaj letalo (za)res zamuja po pravu EU

Zoran Skubic, 25.9.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 37/2014Uredba 261/2004 o odškodnini in pomoči letalskim potnikom določa, da so slednji - skozi prizmo doktrine iz zadeve Sturgeon - tudi v primeru daljše zamude letala upravičeni do izplačila pavšalne odškodnine v razponu od 250 do 600 evrov. Tako je prvi, nižji znesek odškodnine določen za zamudo, daljšo od treh ur, pri letih z dolžino do vključno 1.500 kilometrov. Vse lepo in prav, a kaj ko se v praksi vedno zaplete prav - pri podrobnostih. Sodišče (EU) je bilo tako pred kratkim postavljeno pred na videz precej prozaično dilemo, in sicer, kdaj se po Uredbi 261/2004 potovanje z letalom dejansko zaključi: z dotikom koles letala ob asfalt pristajalne steze namembnega letališča, z njegovim postankom na za to določenem ciljnem terminalu ali morda šele s potnikovim prevzemom prtljage?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 37

Leto objave

< Vsi
2014(42)
> September(42)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČDĐEFGH I J K LM NOP QR S ŠTUV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov