O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 45)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Zadrževanje otrok v šoli

Avtor ni naveden, 29.9.2011

Osnovno šolstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2011Učenka 8. razreda osnovne šole ima po šolskem urniku kar štiri proste ure, kar pomeni, da mora kar precej ur (gre za ure, ko čaka na pouk) dodatno preživeti v šoli. Problem z urniki je pereč še zlasti v 7. in 8. razredu v vseh osnovnih šolah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Delitev skupnega premoženja zakoncev

Avtor ni naveden, 29.9.2011

Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2011Ker se je tožnica strinjala z delitvijo dela skupnega premoženja (nepremičnin), ne more hkrati nasprotovati delitvi drugega dela skupnega premoženja, terjatve. Zgolj delna delitev skupnega premoženja v pravdi ne predstavlja pravega pristopa za celovito razrešitev premoženjskih razmerij med zakoncema, saj lahko sodišče pravično razdeli skupno premoženje samo, če hkrati odloča o celotnem premoženju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Vsebina PP št.37/2011

Avtor ni naveden, 29.9.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2011stran 3 UVODNIK dr. Lojze Ude Napadi na nosilce sodne funkcije ogrožajo bistvo pravne države stran 6 SODSTVO Ana Testen Zapadlost takse stran 8 PRAVDNI POSTOPEK mag. Urška Grm Dejan
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Leasing motornega vozila - zavarovanec

Avtor ni naveden, 29.9.2011

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2011Tožnik-leasingojemalec nosi glede na vsebino pogodbe o leasingu in čeprav v času škodnega dogodka (še) ni bil pravni lastnik vozila, vse tipične rizike lastnika, tudi nevarnost poškodovanja ali uničenja stvari. Zato je v sporu aktivno legitimiran in upravičen do povrnitve materialne škode na podlagi zavarovalne pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Izračun akontacije dohodnine od odpravnine

Avtor ni naveden, 29.9.2011

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2011Davčni zavezanec se sklicuje na pojasnilo DURS, št. 4210-20422/2011 z dne 18. julija 2011, in navaja, da je odpravnina dohodek, ki se nanaša na več mesecev, zato bi se morala akontacija dohodnine obračunavati po povprečni stopnji od enomesečnega dohodka v skladu s petim odstavkom 127. člena Zakon o dohodnini (ZDoh-2). DURS namreč pojasnjuje, da drugi delodajalec obračuna akontacijo dohodnine po stopnji 25 odstotkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Delovanje strojnih krožkov in oprostitev po 26. členu ZDoh-2

Avtor ni naveden, 29.9.2011

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2011V pojasnilu je navedeno splošno pojasnilo glede delovanja strojnih krožkov in pogojev za oprostitev plačila dohodnine od prejemkov iz medsosedske pomoči med kmetijskimi gospodarstvi v okviru strojnih krožkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Opravljanje storitev preko strojnih krožkov

Avtor ni naveden, 29.9.2011

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2011• Davčni zavezanec prosi za pojasnilo drugega odstavka 2. člena Pravilnika o pogojih za oprostitev plačila dohodnine od prejemkov iz medsosedske pomoči med kmetijskimi gospodarstvi v okviru strojnih krožkov. Do kakšne višine so prejemki oproščeni plačila dohodnine oziroma ali je limit skupni (za kmetijska in gozdna zemljišča), ne glede na to, kakšno storitev zavezanec opravi prek strojnih krožkov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Drobitev predpisov ali njihova simbiotična združitev?

dr. Marko Pavliha, 29.9.2011

Prekrški

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 37/2011Slovenski pravniki smo svojevrsten ceh, saj se njegovi člani in članice praviloma ne strinjamo o ničemer, tem raje pa se cinično grajamo, če nas je le kdo pripravljen gledati, poslušati, brati in po možnosti plačati, prenašati pa nas tako ali tako skoraj nihče ne mara. Kakopak ni nič narobe z dobrohotno kritiko, neetično in neokusno pa je bodisi ignoriranje mnenja in sporočila koga drugega ali pa šentflorjansko skoparjenje s pohvalo, še zlasti do mlajših kolegic in kolegov, ki jih tako že na začetku kariere demotiviramo in jim odpihnemo osvežujoč veter iz napetih jader.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Pavšalni zneski v luči ZVPNPP

Luka Rejc, 29.9.2011

TRGOVINA

Luka Rejc, Pravna praksa, 37/2011Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS) je v postopku inšpekcijskega nadzora proti mobilnemu operaterju Si.mobil, d.d., zaradi napovedane uvedbe nadomestila za upravljanje z naročniško številko ugotovil, da gre za nepošteno poslovno prakso, ki je v skladu z določili Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP) prepovedana. TIRS je zato mobilnemu operaterju izdal odločbo, s katero mu je prepovedal uporabo te prakse. Poglejmo si odločitev TIRS-a v zvezi z uporabo ZVPNPP v praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Ustavnost ureditve obdavčitve izplačila dobička družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo in komplementarju komanditne družbe

Joži Češnovar, 29.9.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Joži Češnovar, Pravna praksa, 37/2011Tretji odstavek 90. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) določa, da se za namene obdavčevanja kot dividenda šteje in obdavčuje tudi pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika, s čimer določba ureja obdavčitev izplačila dobička družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo in komplementarju komanditne družbe. Pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika se "zgodi" avtomatično ob sprejetju letnega poročila družbe, v katerem se ugotovi dobiček iz poslovanja. Pripis dobička, s tem pa tudi nastanek davčne obveznosti za plačilo dohodnine od dividende, je tako neodvisen od dejanskega izplačila dobička družbeniku. Če dobro proučimo veljavno ureditev, ugotovimo, da davčna obveznost za plačilo dohodnine od dividende, ki je davek na prejemke fizičnih oseb, nastane v trenutku, ko sploh še ne pride do prehoda premoženja od družbe k družbeniku. Zato se z dohodninsko zakonodajo posega v premoženje družb z neomejeno odgovornostjo in komanditnih družb, tega pa ni pri drugih gospodarskih družbah. Je taka ureditev upravičena in v skladu z ustavno zagotovljenim načelom enakosti pred zakonom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Odgovornost za poškodbe, nastale pri uporabi otroških igrišč

Uroš Pavlina, 29.9.2011

Obligacije

Uroš Pavlina, Pravna praksa, 37/2011Obiskovanje nakupovalnih središč je v zadnjih letih postalo ena najljubših prostočasnih aktivnosti slovenskih družin. Vabijo nas ugodne cene, prostorna parkirišča in široka ponudba, prav tako pa v času nakupovanja poskrbijo za varstvo naših najmlajših na številnih otroških igriščih. Starši lahko nakupe opravijo brez prisotnosti otrok, ki se v času obiska igrajo pod nadzorom animatork. Otroška igra pa prej ali slej vodi tudi k neizbežnim poškodbam. Kdo odgovarja za poškodbe, ki jih otroci utrpijo pri uporabi teh igrišč?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Dileme pravnega urejanja garancije po evropskem vzoru

Tadej Kamnik, 29.9.2011

TRGOVINA

Tadej Kamnik, Pravna praksa, 37/2011Tendence po ukinitvi obvezne garancije za brezhibno delovanje stvari so bile v zadnjem času, predvsem v strokovnih krogih, zelo pogoste. Vprašanje je, ali gospodarska recesija res sili garante k optimiziranju stroškov procesov dela na račun življenjske dobe proizvodov, torej k poskusom ukinjanja instituta obvezne garancije, ali pa je trenutno stanje gospodarske stagnacije in primanjkljajev le odlična priložnost in hkrati izgovor nekaterih lobijev na področju proizvodnje in prodaje ter navsezadnje tudi nekaterih odvetniških lobijev, katerih cilj je ukiniti obvezno garancijo za izdelek na račun maksimiranja prihodkov od prodaje oziroma na račun povečanja obsega vlaganja tožb iz naslova jamčevanja za stvarne napake.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Akontacija dohodnine oziroma glavni delodajalec

Avtor ni naveden, 29.9.2011

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2011Davčni zavezanec prosi za pojasnilo glede opredelitve glavnega delodajalca v primeru, ko ima zavezanec za dohodnino pri sedanjem delodajalcu sklenjeno redno delovno razmerje. Na podlagi zunajsodne poravnave mu je prejšnji delodajalec izplačal odpravnino, ki se nanaša na delovno razmerje, ki mu je prenehalo leta 2008. Znesek izplačane odpravnine bistveno presega trenutno dogovorjen znesek mesečne plače pri sedanjem delodajalcu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Razpisi

Avtor ni naveden, 29.9.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2011Ur. l. RS, št. 40/11 1. Implementacija bolonjskega procesa - sofinanciranje vključevanja zunanjih strokovnjakov v pedagoški proces v letih 2011, 2012 in 2013 - Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologiji; za drugo odpiranje je rok do vključno 31. januarja 2012. Ur. l. RS
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 29.9.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/201126. september 2011 - predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj, d.o.o., pri Evropski investicijski banki, za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Vlada RS

Avtor ni naveden, 29.9.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2011Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 151. seji (22. september 2011) - stališča Republike Slovenije k zadevi predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, in živilih za posebne zdravstvene namene; - informacija Državnemu zboru R
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Poslanska vprašanja in pobude

Avtor ni naveden, 29.9.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2011- v zvezi s pristojnostmi državnega pravobranilstva (Jože Tanko).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Napadi na nosilce sodne funkcije ogrožajo bistvo pravne države

dr. Lojze Ude, 29.9.2011

Pravoznanstvo

dr. Lojze Ude, Pravna praksa, 37/2011Že leta skoraj vsi ustavni pravniki in tisti, ki se tudi širše ukvarjamo s pravnim sistemom in v tem okviru tudi z vlogo sodstva v njem, ugotavljamo, da se pri nas še vedno ni v zadostni meri uveljavilo sodstvo kot tretja veja oblasti in da zakonodajna in izvršilna veja oblasti v glavnem le deklaratorno poudarjata pomen sodstva kot tretje veje oblasti, v političnem življenju pa se pravzaprav zavzemata predvsem za uveljavitev sodstva kot nekakšne servisne službe, ki naj na eni strani skrbi za reševanje premoženjskih in drugih sporov, za nadzor zakonitosti delovanja uprave in preganjanje storilcev kaznivih dejanj, predvsem tistih, ki storijo klasična kazniva dejanja. Sam sem se na primer v več člankih, kot so na primer Sodnik kot nosilec sodne oblasti iz leta 2003, Politika in pravo - razkorak med deklariranim in dejanskim iz leta 2005, Enotnost oblasti v parlamentarnem sistemu - nevarnost ali realnost iz leta 2006 in Politika in pravo v primežu predvolilne propagande iz leta 2008, ter v nekaj krajših sestavkih in javnih nastopih vedno zavzemal za večjo uveljavitev sodstva. Enaka stališča je zastopala večina pravnikov, zlasti iz vrst akademske stroke in pravosodja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Pravni napovednik

Irena Vovk, 29.9.2011

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 37/2011Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Skoraj vse o zdravilih v Sloveniji

Irena Vovk, 29.9.2011

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 37/2011(http://si.draagle.com) Jezik: slovenščina Tip: samostojno spletišče Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: sledite jim lahko na Twitterju, pridružite se jim na Facebooku Povezava z uporabniki: vsi kontaktni podatki in elektronski naslov Oglaševanje:<
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 29.9.2011

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 37/20111. oktober 1889 - Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljanska mestna občina je ustanovila Mestno hranilnico ljubljansko ter z vsem svojim premoženjem in davčno močjo prevzela splošno poroštvo za hranilnico. Hranilnica je večji del dobička razdelila v splošno koristne namene, na primer za
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

ne preslišite

Avtor ni naveden, 29.9.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2011Izbris kazenskih točk Vozniki, ki so si z neprevidno ali prehitro vožnjo nabrali kazenske točke ali si prislužili prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, se lahko zdaj udeležijo programa za izbris kazenskih točk. Udeležijo se ga lahko tisti, ki so dosegli štiri in še niso presegli sedemnajst kazenskih točk. Po opravljenem programu se jim iz evidence izbrišejo štiri kazenske točke. V
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

globus

Dean Zagorac, 29.9.2011

Ostalo

Dean Zagorac, Pravna praksa, 37/2011Francija: prve globe zaradi naglavnih pokrival 22. 9. - Po več kot 90 opominom, ki jih je francoska policija izrekla različnim kršiteljicam, odkar velja razvpiti zakon, ki prepoveduje nošnjo naglavnih pokrival s popolnim zakrivanjem obraza, je sodišče (v kraju Meaux) dve kršiteljici prvič tudi oglo
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 29.9.2011

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2011j je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčni službi - ZDS-1D (Ur. l. RS, št. 33/11) - veljati začne 18. maja; razen 2. člena tega zakona in tretjega odstavka 3. člena tega zakona, ki začneta velja
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Dejansko učinkovanje aktualne ureditve revizije

mag. Urška Grm, 29.9.2011

Civilni sodni postopki

mag. Urška Grm, Pravna praksa, 37/2011Zadnja novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), ki je začela veljati 1. oktobra 2008, je uvedla v naš procesni pravni red institut dopuščene revizije, prav tako pa je bistveno skrčila primere, v katerih je še mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Na račun zagotovitve enotne uporabe zakonov oziroma enotne sodne prakse in razvoja prava v širšem smislu se je umaknil v ozadje subjektivni pomen zadeve za stranko oziroma zagotovitev pravilne sodne odločbe v konkretnem sporu. Aktualna ureditev poudarja vlogo strank, tako v fazi postopka dopustitve revizije kot tudi pri odločanju o reviziji, kajti Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkuša samo v okviru v reviziji določno uveljavljanih revizijskih razlogov, v primeru dopuščene revizije pa samo glede vprašanj, v zvezi s katerimi je bila revizija dopuščena. S tako ureditvijo je Vrhovnemu sodišču zaupana izjemna odgovornost za delovanje celotnega sodnega sistema, hkrati pa tudi pravne države nasploh, saj je v revizijskih zadevah pogosto postavljeno v položaj, ko mora skrbno pretehtati med interesi strank in interesi pravnega sistema. Aktualna sodna praksa je že oblikovana na podlagi novih zakonskih določil, ob tem pa se v strokovni javnosti postavlja vprašanje, ali pomeni nova procesna ureditev s poostrenjem pogojev za dostop do Vrhovnega sodišča kot tretje instance praktično onemogočanje vlaganja obravnavanih izrednih pravnih sredstev.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 37

Leto objave

< Vsi
2011(45)
> September(45)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

ABCĆČ DĐEF G H IJK LM NOP QR S ŠT U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov